Annual Report (ESEF) • Mar 31, 2025
Preview not available for this file type.
Download Source File48510000WTI9P96I8F80-2024-12-31-0-sl.xhtml
di
Skupina KD in KD d. d.
| 1 | POSLOVNO POROČILO | 5 |
|---|---|---|
| 1.1 | KLJUČNI PODATKI | 5 |
| 1.2 | OSEBNA IZKAZNICA | 5 |
| 1.3 | ORGANIZIRANOST SKUPINE KD | 6 |
| 1.4 | DEJAVNOSTI SKUPINE | 7 |
| 1.5 | ZGODILO SE JE V LETU 2024 | 8 |
| 1.6 | POROČILO IZVRŠNEGA DIREKTORJA KD | 9 |
| 1.7 | POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE KD D. D. O PREVERITVI LETNEGA POROČILADRUŽBE KD D. D. IN SKUPINE KD ZA LETO 2024 | 10 |
| 1.8 | STRATEGIJA IN NAČRTI SKUPINE | 12 |
| 1.9 | IZJAVA O UPRAVLJANJU | 13 |
| 1.9.1 | Sistem upravljanja KD | 13 |
| 1.9.2 | Skupščina delničarjev KD d. d. | 14 |
| 1.9.3 | Organi vodenja in nadzora | 14 |
| 1.9.4 | Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj | 16 |
| 1.9.5 | Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo | 16 |
| 1.9.6 | Pooblastilo za nakup lastnih delnic | 16 |
| 1.9.7 | Preglednost poslovanja družbe | 17 |
| 1.9.8 | Upravljanje družb v Skupini KD | 17 |
| 1.9.9 | Politika raznolikosti | 17 |
| 1.9.10 | Izjava upravnega odbora KD d. d. o upoštevanju Kodeksa upravljanja Skupine KD | 17 |
| 1.10 | DELNICE, DIVIDENDE IN LASTNIŠKA STRUKTURA | 18 |
| 1.10.1 | Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu | 18 |
| 1.10.2 | Gibanje vrednosti delnice | 18 |
| 1.10.3 | Lastniška struktura | 18 |
| 1.10.4 | Lastne delnice | 19 |
| 1.11 | POSLOVANJE V LETU 2024 | 20 |
| 1.11.1 | Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2024 | 20 |
| 1.11.2 | Delujoče podjetje | 23 |
| 1.11.3 | Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2024 | 24 |
| 1.11.4 | Analiza poslovanja družbe KD v letu 2024 | 29 |
| 1.12 | POSLOVANJE NAŠIH DEJAVNOSTI V LETU 2024 | 32 |
| 1.12.1 | Finančne storitve | 32 |
| 1.12.2 | Nepremičnine | 32 |
| 1.12.3 | Igralništvo | 33 |
| 1.13 | RAZISKAVE IN RAZVOJ | 34 |
| 1.14 | UPRAVLJANJE TVEGANJ IN NOTRANJA REVIZIJA | 35 |
| 1.14.1 | Upravljanje tveganj na ravni Skupine KD | 35 |
| 1.14.2 | Proces upravljanja tveganj | 36 |
| 1.14.3 | Povezanost sistema upravljanja tveganj s poslovno strategijo Skupine KD | 37 |
| 1.14.4 | Notranja revizija | 37 |
| 1.15 | ZAPOSLENI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ | 38 |
| 1.15.1 | Zaposleni | 38 |
| 1.15.2 | Trajnostni razvoj | 40 |
| 2 | RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE KD | 42 |
| 2.1 | IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA | 42 |
| 2.2 | POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA | 43 |
| 2.3 | KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI | 49 |
| 2.3.1 | Konsolidirani izkaz finančnega položaja na dan 31. 12. 2024 | 49 |
| 2.3.2 | Konsolidirani izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2024 | 50 |
| 2.3.3 | Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2024 | 51 |
| 2.3.4 | Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto, končano 31. 12. 2024 | 52 |
| 2.3.5 | Konsolidirani izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2024 | 53 |
| 2.4 | POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM | 54 |
| 2.4.1 | Poročevalska družba | 54 |
| 2.4.2 | Izjava o skladnosti | 54 |
54
54
54
55
59
61
62
63
63
63
64
65
65
70
72
73
73
73
73
74
74
75
75
76
77
77
78
83
85
85
86
88
88
89
89
90
90
91
91
92
92
93
93
93
93
94
94
94
94
94
95
95
95
97
97
97
98
98
98
98
98
99
99
99
.............100
.............100
...100
....100
...................101
.....................101
........101
...........103
................104
..........104
105
107
107
................... 111
..............111
.............................. ............112
......113
......114
......................115
116
.............................. 117
....... ..................117
..................119
.....................119
...... ................121
......................121
...128
..................................129
........129
.............129
.............130
.....130
.................................130
....131
.....132
.................. ...............132
132
......................132
..................133
.....133
............133
134
..................................134
..................................135
..135
.............135
........135
..........................138
..................................138
.................................138
.......................139
..........................140
......................140
........140
.............140
.............................141
142
| 2024 | 2023 | Indeks | 2024 / 2023 |
|---|---|---|---|
| SKUPINA KD | Čisti poslovni izid (v mio EUR) | 7,5 | 6,9 |
| Sredstva (v mio EUR) | 10 | 6,7 | |
| Lastniški kapital (v mio EUR) | 9 | 4,7 | |
| KD D. D. | Čisti poslovni izid (v mio EUR) | 1,9 | (0,2) |
| Sredstva (v mio EUR) | 58,6 | 62,7 | |
| Lastniški kapital (v mio EUR) | 58,6 | 62,6 |
Krovna družba: KD, finančna družba, d. d.
Skrajšano ime družbe: KD d. d.
Sedež: Ljubljana, Slovenija
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana
Država ustanovitve: Slovenija
Telefon: +386 1 511 27 99
E-pošta: [email protected]
Spletna stran: www.kd-fd.si
Dejavnost: 64.210 – Dejavnost holdingov
Glavni kraj poslovanja: Ljubljana
Pravna oblika: delniška družba d. d.
Velikost družbe: mikro družba
Matična številka: 1572016000
Davčna številka: 44030428
Identifikacijska številka za DDV: SI44030428
Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, št. vložka 13390700
Datum ustanovitve: 30. 11. 2000
Osnovni kapital: 1.304.122,84 EUR
Število delnic: 156.260 navadnih kosovnih delnic
Oznaka delnic: SKDR
Obvladujoče podjetje: /
V letnem poročilu so imena družb ali podjetij ob prvi omembi in ko je navedeno celo ali skrajšano uradno ime, zapisana z oznakami organizacijskih oblik (npr. d. d.), v nadaljevanju besedila pa so oznake zaradi lažjega branja praviloma izpuščene.
| Projektor d.o.o., Maribor | 100,00 % |
|---|---|
| Gradnje inženiring d.o.o., Ljubljana | 100,00 % |
| Casino Lent d.o.o., Ljubljana | 100,00 % |
| Šumijev kvart d.o.o., Ljubljana | 100,00 % |
| KD Priložnost d.o.o., Ljubljana | 100,00 % |
| Onisa d.o.o., Ljubljana | 100,00 % |
| Celotne emisije: | 100,00 % |
| Astraea d.o.o., Sežana | 100,00 % |
| Lido 777 d.o.o., Ljubljana | 100,00 % |
| Fontes Group DOO, Beograd, Srbija | 100,00 % |
| DBS d.d., Ljubljana | 29,36 % |
| KD d.d. | KD Group d.d. |
Poslovanje Skupine KD vključuje naslednje dejavnosti:
Glavna poslovna dejavnost družb KD in KD Group je upravljanje tržnih in netržnih naložb, upravljanje prostih denarnih sredstev ter ustvarjanje finančnih donosov.
Družba KD Group odloča o vseh pomembnejših strateških naložbah Skupine. Na področju finančnih storitev bo družba iskala morebitne priložnosti za vstop na področje upravljanja premoženja zunanjih vlagateljev na področju alternativnih investicijskih skladov. V takšnem primeru bo družba svoja sredstva, namenjena za tovrstne naložbe, prerazporedila za namen zagotavljanja udeležbe kot ključni partner v tovrstnem projektu.
Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija nepremičninskega portfelja Skupine.
Dejavnost nepremičnin se izvaja na naslednjih družbah v Skupini:
Dejavnost igralništva se izvaja na naslednjih družbah v Skupini:
Skupina KD je tudi v letu 2024 poslovala izjemno uspešno, ustvarila je 7,5 milijona evrov čistega dobička in tako povečala čisti dobiček za 9 % v primerjavi s predhodnim letom.
Visokim čistim prihodkom od prodaje iz leta 2023 nismo sledili, saj smo v letu 2023 izredno visoke prihodke realizirali s prodajo poslovno-stanovanjskega objekta Šumi. 70 % čistih prihodkov od prodaje je v letu 2024 prispeval segment igralništva, ki kljub finančno močni konkurenci posluje uspešno.
Spremišljenim investiranjem, predvsem v slovenske delnice iz prvotacije Ljubljanske borze in kratkoročnimi dolžniškimi finančnimi instrumenti, smo ob velikem optimizmu na borznih trgih ustvarili 3,5 milijona evrov neto finančnih prihodkov.
Uspešno poslovanje naše pridružene banke DBS d.d. je k našemu rezultatu zaradi uporabe kapitalske metode prispevalo 6,3 milijona evrov (v letu 2023 2,4 milijona evrov), banka pa nam je izplačala tudi 2,8 milijona evrov dividend.
V letu 2024 so zapadle obveznice KDH3, izdajatelja KD Group, tako da se je skupina še dodatno razdolžila in delež kapitala v financiranju se je približal 90 %. Visoko stopnjo samofinanciranja bomo zasledovali tudi v prihodnjih letih.
Obvladujoča družba KD je v letu 2024 od odvisne družbe KD Group prejela 2,2 milijona evrov dividend in ustvarila 1,9 milijona evrov čistega dobička. Odvisna družba KD Group je prav tako v letu 2024 ustvarila visok dobiček, katerega bomo namenili izplačilu dividend, tako da tudi za leto 2025 pričakujemo dober poslovni izid družbe KD d. d.
Skupina, katere velik del poslovanja predstavlja segment nepremičnin, bo tudi v bodoče iskala poslovne priložnosti v nepremičninskih projektih. Razvijamo projekt Glince, kjer bi želeli zgraditi stanovanjsko sosesko na edinstveni lokaciji, ki leži na južnem pobočju hriba, ki je osončeno in ponuja krasne razglede proti Ljubljani in njeni okolici. V Mariboru bi želeli poleg našega kino centra Maribox s projektom Levi breg urediti dravsko nabrežje kot podaljšek Lenta. Zanimajo nas tudi nakupi že zgrajenih nepremičnin, za katere lahko pričakujemo dobre donose iz najemnin.
Krovna družba KD Group bo še naprej odločala o vseh pomembnejših strateških naložbah skupine. Z vidika dolgoročnega razvoja skupine je nadaljevanje iskanja investicijskih priložnosti bistvenega pomena. Aktivno bomo upravljali naše tržne in netržne naložbe, sistematično bomo iskali in ocenjevali nove poslovne priložnosti na področjih, kjer usposobljenost zaposlenih in visoka stopnja samofinanciranja predstavljata konkurenčno prednost. V okviru naše nepremičninske dejavnosti bomo optimirali nepremičninski portfelj skupine in iskali nove priložnosti na nepremičninskem trgu. V prihodnjih letih bi želeli razširiti tudi dejavnost igralništva.
Skupina bo s premišljenimi vlaganji v nove projekte, s strokovnimi sodelavci in znanjem dosegala visoke finančne donose tudi v prihodnosti.
Aleksander Sekavčnik
Spoštovani delničarji,
družbo KD d.d. in Skupino KD je na podlagi pooblastil in pristojnosti, določenih v statutu družbe, v letu 2024 vodil upravni odbor družbe in v skladu z zakonskimi predpisi ter poslovnikom o delovanju upravnega odbora nadzoroval izvajanje njenih poslov.
Svojo vlogo v sistemu korporacijskega upravljanja je upravni odbor opravljal v skladu z zakonskimi možnostmi in dolžnostmi, z rednim spremljanjem tekočega poslovanja, pregledovanjem delovanja izvršnega direktorja ter obravnavanjem predlogov in sprejemanjem odločitev, ki so v njegovi pristojnosti. Upravni odbor je naloge opravljal dosledno in odgovorno.
Upravni odbor je v skladu s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi v letu 2024 redno spremljal in nadziral poslovanje družbe. Obravnaval je poročila izvršnega direktorja o tekočem poslovanju in aktivnostih družbe, se seznanjal s pomembnimi poslovnimi dogodki, spremljal delo izvršnega direktorja in preverjal uresničevanje sprejetih sklepov. Največ pozornosti je namenil strokovnemu nadzoru poslovanja in uresničevanju strateških odločitev družbe in Skupine KD ter spremljanju poslovanja družbe KD in odvisnih družb Skupine KD.
Upravni odbor KD se je v letu 2024 sestal na petih rednih in štirih dopisnih sejah. Na podlagi pisnega gradiva in obrazložitve izvršnega direktorja na sejah in prek sodelovanja z njim se je upravni odbor redno seznanjal s poslovanjem družbe. Seje upravnega odbora so bile vedno sklepčne, na njih so vsi člani aktivno sodelovali. Izvršni direktor družbe je upravnemu odboru posredoval vse informacije, potrebne za izvajanje nadzora oziroma upravljanje družbe. Sodelovanje z izvršnim direktorjem zato upravni odbor ocenjuje kot dobro.
Revizijska komisija upravnega odbora KD je v letu 2024 delovala v naslednji sestavi:
V letu 2024 se je revizijska komisija sestala na treh rednih in eni dopisni seji, na katerih je obravnavala poročila o poslovanju družbe KD in Skupine KD ter obravnavala načrtovani revizijski pristop pri reviziji računovodskih izkazov Skupine KD in družbe KD za leto 2024.
Na svojih sejah se je upravni odbor v okviru svojih dejavnosti seznanil z naslednjimi pomembnejšimi poslovnimi dogodki in sprejel naslednje pomembnejše sklepe:
Družbaje preglednost poslovanja zagotavljala s periodičnim ter dodatnim sprotnim obveščanjem delničarjev in drugih s hkratnimi objavami na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si in spletnih straneh družbe www.kd-fd.si.
Na podlagi navedenega upravni odbor ugotavlja, da je bil seznanjen z vsemi pomembnejšimi poslovnimi dogodki v letu 2024, ki so vplivali na poslovanje družbe in Skupine KD. Glede na način obveščanja in sodelovanja med izvršnim direktorjem in upravnim odborom med poslovnim letom ni bilo potrebno, da bi upravni odbor ali posamezni člani zahtevali dodatne informacije ali preverjali dokumentacijo, na kateri so temeljile informacije, pomembne za odločanje.
Letno poročilo družbe KD, finančna družba, d. d. in Skupine KD za leto 2024 (v nadaljevanju: Letno poročilo za 2024) je revidirala revizijska družba Forvis Mazars, družba za revizijo, d. o. o., Ljubljana. Revizijska družba je 25. 3. 2025 izdala pozitivno mnenje k Letnemu poročilu za 2024.
Revidirano Letno poročilo za leto 2024 je upravni odbor obravnaval 28. 3. 2025. Upravni odbor je pregledal predloženo Letno poročilo za 2024 in poročilo revizorja. Na podlagi preveritve revidiranega Letnega poročila za 2024 upravni odbor ugotavlja:
Pooblaščeni revizor je v poročilu podal pozitivno mnenje brez pridržkov.
Glede na navedeno upravni odbor navaja naslednji stališči:
Upravni odbor je v okviru preveritve Letnega poročila za 2024 ugotovil, da znaša čisti dobiček leta 2024 1.914.880,91 evra. Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2024 znaša 37.932.274,87 evra.
Upravni odbor bo skupščini delničarjev predlagal naslednji predlog delitve bilančnega dobička:
Upravni odbor na podlagi pregleda poslovanja družbe KD d.d. in Skupine KD v letu 2024 in po preveritvi revidiranega Letnega poročila za 2024 predlaga skupščini delničarjev družbe, da mu podeli razrešnico.
Ljubljana, 28. 3. 2025
Milan Kneževič,
predsednik upravnega odbora KD
Poslanstvo: odgovorna partnerstva med uporabniki, zaposlenimi in lastniki
Sprodajo največje in najpomembnejše naložbe, Skupine Adriatic Slovenice, je družba KD Group in Skupina KD spremenila naravo svojegadelovanja. V ospredje je prišla družba KD Group kot finančni holding. Ključne so postale naložbe v nepremičninsko dejavnost in portfeljske naložbe. Družba se je spremenila iz strateškega v portfeljskega investitorja. Posledično sta se spremenili tako organizacijska kot finančna struktura družbe, ki sedaj temelji na visoki stopnji samofinanciranja.
Sodelavcem omogočamo najboljše delovne pogoje, izobraževanje, napredovanje in spodbudno nagrajevanje za kakovostno opravljeno delo. Lastnikom prinašamo pričakovano rast in dobiček ter ustvarjamo družbeno odgovorna partnerstva med vzajemno enakopravnimi deležniki.
Vizija: razvojna rast in odzivno širjenje
KD ostaja specializirana družba za upravljanje kapitalskih naložb, pri čemer želi postati pomembna družba na področju nepremičninskih naložb ter razvoja in izgradnje nepremičninskih projektov, namenjenih trgu.
Vrednote: odgovornost, zaupanje, proaktivnost, strast in veselje, zmagovalna miselnost
S svojim delovanjem sporočamo, da je naše ravnanje zanesljivo. Vsi deležniki lahko računajo na nas, saj ravnamo po načelu dobrega gospodarja in izpolnjujemo svoje obljube. Uresničujemo pričakovanja svojih strank, okolja in zaposlenih.
Zaupanje gradimo na visokih etičnih standardih, ki temeljijo na odprtih medosebnih odnosih in zagotavljajo enotno delovanje. Z zaupanjem ustvarjamo okolje, v katerem spoštljivo in z medsebojno pomočjo odpravljamo ovire in rastemo. Naše obnašanje in delovanje je zanesljivo, saj spoštujemo skupne dogovore.
Nenehno razmišljamo o svojih naslednjih korakih, saj premoremo dovolj poguma in zrelosti, da ustvarjamo spremembe. Naš pogled je usmerjen v prihodnost. Proaktivna dejanja usmerjamok doseganju poslovnih rezultatov in zadovoljevanju potreb naših strank, lastnikov in zaposlenih.
Ljubimo svoj posel, zato pri svojem delu izžarevamo strast in veselje. Smelo sprejemamo izzive, saj verjamemo, da lahko stvari premikamo na bolje. Strast in veselje nam dajeta zagon, da se neustavljamo na pol poti, pač pa nadaljujemo začrtano pot do cilja.
Z delom in rezultati dokazujemo, da smo zmagovalci. Uspehi so plod skupnega dela, sodelovanja in zagnanosti zmagovalne ekipe. Verjamemo v svoj uspeh, saj nas vodijo visoke moralne vrednote in spoštovanje integritete vsakega posameznika.
S prodajo Adriatic Slovenice d. d. z vsemi njenimi odvisnimi družbami v letu 2019 je družba KD Group in Skupina KD, ki je po vsebini doprodaje delovala kot zavarovalniški holding in pomembna upravljavka vzajemnih skladov ter premoženja institucionalnih investitorjev, spremenila naravo svojega delovanja. Ključne so tako postale naložbe v nepremičninsko dejavnost, družba pa se je spremenila iz strateškega v portfeljskega investitorja. Posledično sta se spremenili tako organizacijska kot finančna struktura družbe, ki sedaj temelji na visoki stopnji samofinanciranja.
Poslovanje Skupine KD vključuje naslednje dejavnosti:
Odgovorno vodenje in upravljanje družbe sta temelj vseh dejavnosti Skupine KD. Temu poslanstvu sledijo tudi organi vodenja in nadzora obvladujoče družbe KD, v kateri je od 16. 11. 2009 uveljavljen enotirni sistem upravljanja. Družba KD v skladu z določilom petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah podaja izjavo o upravljanju družbe. Pojasnila, ki se navezujejo na šesti odstavek 70. člena Zakona o gospodarskih družbah, so dodana v poglavjih Delnice, dividende in lastniška struktura ter na spletni strani družbe www.kd-fd.si.
Družba KD je novembra 2009 iz dvotirnega sistema upravljanja, kjer so pristojnosti skladno z Zakonom o gospodarskih družbah razmejene med skupščino, nadzornim svetom in upravo, prešla na enotirni sistem upravljanja, ki poteka v sodelovanju med skupščino in upravnim odborom.
Organ upravljanja družbe, skupščina in upravni odbor, delujeta skladno z zakonodajo, s statutom družbe in poslovnikom o delu upravnega odbora. Statut družbe je objavljen na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si.
Skupščina delničarjev družbe KD sprejema temeljne odločitve, ki vodijo k uresničevanju osrednjega ekonomskega cilja – ustvarjanju vrednosti za delničarje.
Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini v skladu z zakonom in s statutom družbe. Glasovalno pravico zagotavlja navadna delnica; vsaka delnica ima en glas. V skladu z zakonom imajo imetniki delnic pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
Pristojnosti in delovanje skupščine opredeljujeta Zakon o gospodarskih družbah in statut družbe.
Delničarji so se 14. 5. 2024 na 33. skupščini KD seznanili z revidiranim letnim poročilom za leto 2023 in poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora ter izvršnega direktorja v družbi KD d. d. Sprejeli so sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2023, in sicer da se za izplačilo dividend uporabi največ 6.217.585,40 evrov bilančnega dobička oziroma 39,79 evrov dividende na delnico.
Celotno besedilo sprejetih sklepov skupščine je objavljeno in dostopno na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet in spletnih straneh družbe www.kd-fd.si v okviru Odnosi z vlagatelji.
Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja in nadzora
V skladu s statutom družbe ima upravni odbor najmanj pet in največ devet članov oziroma članic. Člane upravnega odbora izvoli in odpokliče skupščina in so imenovani za mandatno dobo štirih let ter so lahko po poteku mandata ponovno izvoljeni. Člani upravnega odbora med sabo izvolijo predsednika in njegovega namestnika.
Upravni odbor izmed svojih članov ali tretjih oseb imenuje najmanj enega in največ dva izvršna direktorja. Mandat izvršnemu direktorju traja štiri leta. Predsednik upravnega odbora ali namestnik predsednika upravnega odbora ne more biti izvršni direktor družbe. Član upravnega odbora, ki ni izvršni direktor, se imenuje neizvršni član. V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah lahko upravni odbor kadarkoli odpokliče izvršnega direktorja.
Upravni odbor vodi in nadzira vodenje družbe ter hkrati zastopa in predstavlja družbo v vseh zadevah, ki niso v pristojnosti izvršnih direktorjev. Sklican mora biti vsaj enkrat v četrtletju.
Upravni odbor izmed svojih članov imenuje izvršne direktorje, ki zastopajo in predstavljajo družbo. Pristojnosti upravnega odbora so skupne vsem njegovim članom, nekatere pa so prenesene na izvršne direktorje, tako so izvršni direktorji skladno s statutom pristojni za zastopanje in predstavljanje družbe, vodenje tekočih poslov, prijave vpisa in predložitve listin registru.
Prav tako skrbijo za vodenje poslovnih knjig in sestavo letnega poročila. Izvršni direktorji vodijo posle ob upoštevanju navodil in omejitev, ki jih opredeljujejo statut, upravni odbor, skupščina družbe in poslovnik o delu izvršnih direktorjev.
Upravni odbor, ki vodi in nadzira družbo KD, je bila v letu 2024 naslednja:
Člani upravnega odbora družbe KD so bili na dan 31. 12. 2024 člani poslovodnih ali nadzornih organov naslednjih družb:
| Družba | Funkcija |
|---|---|
| Milan Kneževič | Art Posest d. o. o., Ljubljana prokurist |
| Aleksander Sekavčnik | KD Group d. d., Ljubljana predsednik upravnega odbora |
| Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana član nadzornega sveta | |
| Sekavčnik in družbenik, d. n. o., Ljubljana direktor | |
| LIM Advisors Limited, British Virgin Islands direktor | |
| Insinvest Ltd, Združeno kraljestvo direktor | |
| Tomaž Butina | KD Group d. d., Ljubljana član upravnega odbora |
| Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana namestnik predsednika nadzornega sveta | |
| AVRA, d. o. o., Ljubljana direktor | |
| Dermatologija Rogl Fabjan d. o. o., Ljubljana direktor | |
| Estetika Rogl Fabjan d. o. o., Ljubljana direktor | |
| Tobuco d. o. o., Ljubljana direktor | |
| Wilton GMBH, Nemčija direktor | |
| Katarina Valentinčič Istenič | KD d. d., Ljubljana članica upravnega odbora |
| Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana članica nadzornega sveta – do 31. 12. 2024 | |
| KVI d. o. o., Ljubljana direktorica | |
| VALINA UPRAVLJANJE, d. o. o. Ljubljana direktorica | |
| VALINA, d. o. o. Ljubljana direktorica | |
| VALINA CARE, d. o. o., Ljubljana direktorica | |
| KD Priložnost d. o. o., Ljubljana direktorica | |
| BOV INVEST d. o. o., Ljubljana direktorica | |
| PKŠ d. o. o., Ljubljana direktorica | |
| Matija Gantar | KD Group d. d., Ljubljana namestnik predsednika upravnega odbora |
| Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana predsednik nadzornega sveta |
do 24. 1. 2024
Gantfind. o. o., Ljubljana
direktor
–
do 2. 2. 2024
DRI Naložbe d. o. o., Ljubljana
direktor
DBS d. d., Ljubljana
član nadzornega sveta
–
od 1. 7. 2024
Na dan 31. 12. 2024 so bili neposredni lastniški deleži članov upravnega odbora naslednji:
Revizijskokomisijo upravnega odbora sestavljajo predsednik Tomaž Butina ter člana Katarina Valentinčič Istenič in Franc Počivavšek. Revizijska komisija je organ upravnega odbora, ki podpira upravni odbor pri izpolnjevanju njegove vsestranske odgovornosti za nadziranje vodenja poslov družbe in njenih odvisnih družb, kamor spadajo tudi računovodski poročevalski sistem, sistem notranjih kontrol, revizijski procesi in procesi, s katerimi družba nadzira skladnost z zakoni, predpisi in internimi splošnimi akti ter etičnimi usmeritvami oziroma kodeksi ravnanja. Namen dela revizijske komisije je omogočiti upravnemu odboru zanesljivejše, učinkovitejše in uspešnejše delovanje pri uresničevanju vizije, poslanstva in strateških ciljev delovanja družbe in njene skupine. Revizijska komisija je strokovno delovno jedro upravnega odbora za področja, za katera je zadolžena. Svoje strokovne predloge posreduje upravnemu odboru, mu poroča o svojih ugotovitvah in odgovarja za svoje delo.
Pojasnila k zgornji tabeli: Zneski so bruto in so izraženi v evrih. Upoštevajo se vsi zneski, ki so bili izplačani in so jih člani upravnega odbora (UO) in izvršni direktor KD v času opravljanja svoje funkcije v KD v letu 2024 prejeli v KD in v odvisnih družbah, v katerih opravljajo funkcijo v poslovodnih ali nadzornih organih. Plačila za opravljanje funkcije in sejnine vključujejo plačilo za članstvo v UO, poslovodenja izvršnim direktorjem po pogodbi o poslovodenju oziroma zaposlitvi in sejnine za članstvo v revizijski komisiji ali nadzornem svetu. Zavarovalne premije/bonitete vključujejo premijo za PDPZ in bonitete za managersko, življenjsko, zdravstveno in/ali nezgodno zavarovanje. Druge bonitete vsebujejo boniteto za službeno vozilo in morebitne druge bonitete. Povračila stroškov vsebujejo povračilo stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo/iz dela in prehrana med delom). Dodatna plačila se nanašajo na izplačilo božičnice.
Računovodske izkaze družbe KD in Skupine KD leto 2024 je revidirala neodvisna revizijska družba FORVIS MAZARS, družba za revizijo, d. o. o., Ljubljana. Obvladovanje tveganj in delovanje notranjih kontrol je podrobneje predstavljeno v poglavju 1.14. Upravljanje tveganj in notranja revizija.
Imetništvo vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, in drugi podatki o lastniški strukturi družbe so pojasnjeni v poglavju 1.10.3. Lastniška struktura.
Na 30. skupščini delničarjev družbe, ki je potekala 9. 8. 2021, je skupščina pooblastila upravni odbor, da lahko v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupno število ne sme presegati 10 odstotkov skupnega števila delnic družbe. Pooblastilo družbi za nakup lastnih delnic velja 36 mesecev od dneva sprejema sklepa skupščine.
| Član upravnega odbora oz. vodstva | Bruto plača (fiksni del) | Variabilni prejemki | Plačila za opravljanje funkcije in sejnine | Zavarovalne premije/bonitete | Druge bonitete | Povračila stroškov | Regres za letni dopust in jubilejna nagrada | Dodatna plačila | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Milan Kneževič | - | - | 10.000 | 123 | - | - | - | - | 10.123 | |
| Aleksander Sekavčnik | 45.000 | - | 92.800 | 503 | - | 2.243 | 2.318 | 500 | 143.364 | |
| Tomaž Butina | - | - | 81.075 | 123 | - | - | - | - | 81.198 | |
| Katarina Valentinčič Istenič | - | - | 80.186 | 123 | - | - | - | - | 80.309 | |
| Matija Gantar | 50.538 | - | 78.800 | 503 | - | 1.894 | 2.318 | 500 | 134.553 | |
| Skupaj | 95.538 | - | 34 | 2.861 | 1.375 | - | 4.137 | 4.636 | 1.000 | 449.547 |
Preglednost zagotavljamo predvsem z obveščanjem delničarjev in druge javnosti, in sicer z rednim obveščanjem in obveščanjem obenkratnih dogodkih. Informacije o poslovanju in poslovnih načrtih ter druge pomembne informacije objavljamo na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si in v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si.
Povezane družbe aktivno upravljamo prek predstavnikov krovne družbe v upravnih odborih ter nadzornih svetih odvisnih družb.
Družba nima sprejete politike raznolikosti kot samostojne politike, vendar sestava upravnega odbora in komisij izraža raznolikost z vidika spola, izobrazbe, starosti in poklicnih izkušenj. Glede na velikost družbe in cilje, ki jim družba sledi, je zastopanost v organih vodenja in nadzora ob upoštevanju temeljnih načel politike raznolikosti primerna, v primeru sprememb v skupini, pa bo družba pristopila k sprejemu politike raznolikosti.
Družba je marca 2017 sprejela Kodeks upravljanja Skupine KD, ki v zvezi z imenovanji organov vodenja in nadzora zasledovanje politike raznolikosti vključuje kot enega izmed kriterijev pri izboru kandidatov za člane (določbi 2.1.12 in 3.1.5.). Skupina KD je sprejela svoj lastni kodeks upravljanja in ga sklenila uporabljati namesto Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z namenom prilagoditve glavnih načel upravljanja družb specifičnosti poslovanja Skupine KD. Družba ocenjuje, da je sistem upravljanja v tej obliki primeren za trenutno sestavo Skupine KD.
Upravni odbor družbe KD, finančna družba, d. d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: KD ali družba) izjavlja, da je pri upravljanju družbe KD v poslovnem letu 2024 izpolnjeval vsa določila Kodeksa upravljanja Skupine KD s spremembami in dopolnitvami, ki ga je upravni odbor KD sprejel 24. 4. 2019 in ga družba uporablja kot svoj lastni referenčni kodeks upravljanja. Kodeks upravljanja Skupine KD je objavljen na spletni strani družbe www.kd-fd.si/sl/o-nas/dokumenti-druzbe/.
Ljubljana, 28. 3. 2025
Milan Kneževič,
predsednik upravnega odbora KD
Osnovni kapital KD je 31. 12. 2024 znašal 1.304.122,84 evra in je bil razdeljen na 156.260 rednih delnic z oznako SKDR.
Delnice družbe KD, z oznako SKDR, so uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi od 21. 12. 2000, vstopna kotacija oz. od 3. 1. 2018 standardna kotacija.
Knjigovodska vrednost delnice SKDR je 31. 12. 2024 znašala 394,62 evra, kar pomeni 6 odstotno znižanje glede na leto prej, ko je vrednost znašala 420,97 evra. Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala ob koncu obračunskega obdobja, ki se deli s številom vseh izdanih delnic, brez lastnih delnic, ob koncu obračunskega obdobja.
Čisti poslovni izid nad delnico je v letu 2024 znašal 12,89 evra, leta 2023 pa -1,46 evra. Čisti poslovni izid na delnico je izračunan kot čisti poslovni izid, ki se deli s povprečnim številom vseh navadnih izdanih delnic, brez lastnih delnic, obračunskega obdobja.
Redna delnica SKDR v letu 2024
Zredno delnico SKDR je bilo v letu 2024 na Ljubljanski borzi sklenjenih poslov v skupni vrednosti 133.595 evrov. Delnica je leto 2024 zaključila pri tržni ceni 595,00 evrov, kar je 9 odstotkov manj v primerjavi s tržno ceno na začetku leta, ko je znašala 600,00 evrov. Najnižja tržna cena v letu 2024 je bila 560,00 evrov, najvišja pa 600,00 evrov.
| Podatki o delnici | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | Sprememba 2024 / 2023 (v %) |
|---|---|---|---|
| Število delnic | 156.260 | 156.260 | 100,0 % |
| Tržna cena (v EUR) | 595,00 | 600,00 | 99,2 % |
| Tržna kapitalizacija (v mio EUR) | 93,0 | 93,8 | 99,2 % |
Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, izračuni KD.
Največji delničar družbe KD je družba Soroli Invest Limited, ki ima v lasti 50.000 navadnih imenskih delnic z oznako SKDR, kar je 32,00 odstotka vseh izdanih delnic družbe.
| SKDR – navadne imenske delnice | Število delničarjev | Število delnic | Odstotek lastništva (v %) |
|---|---|---|---|
| Domače osebe | 12 | 1.564 | 32,36 % |
| Pravne osebe | 26 | 4.388 | 27,89 % |
| Fizične osebe | 9 | 5.976 | 4,4 |
| Tuje osebe | 6 | 10 | 5.696 | 6 | 7,64 % |
|---|---|---|---|---|---|
| Pravne osebe | 5 | 10 | 5.693 | 6 | 7,64 % |
| Fizične osebe | 1 | 3 | 0,00 % | ||
| Skupaj SKDR | 1 | 27 | 156.260 | 100,00 % |
| Drud | 21,080 |
|---|---|
| KD dd. | 4,896 |
| KDG Nalozbe, d.o.o | 6,626 |
| ADRIA PB d.o.o | 15,000 |
| CARANTHANIA INVESTMENTS | 20,626 |
| Delničar | Kraj | Število delnic | Delež od vseh delnic SKDR (v %) |
|---|---|---|---|
| SOROLI INVEST LIMITED | Limassol | 50.000 | 32,00% |
| CARANTHANIA INVESTMENTS | Luxembourg | 32.245 | 20,64% |
| ADRIA P.B. d.o.o. | Zagreb | 23.377 | 14,96% |
| KDG Naložbe, d.o.o. | Ljubljana | 10.346 | 6,62% |
| KD d. d. | Ljubljana | 7.514 | 4,81% |
| Skupaj prvih pet imetnikov delnic SKDR | 123.482 | 79,02% | |
| Drugi | 32.778 | 20,98% | |
| Skupaj vseh delnic SKDR | 156.260 | 100,00% |
| Število | Nakupi | Prodaje | Število 31. 12. 2024 | Delež v os. kapitalu (v %) | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| SKDR | 7.514 | 215 | - | 7.729 | 4,95 |
Komentar BDP Slovenija:
Gospodarska rast v letu 2024 v okviru pričakovanj, izvoz višji, investicije nižje. Po objavljenih podatkih Statističnega urada RS se je rast gospodarske aktivnosti v zadnjem lanskem četrtletju okrepila z 0,4 % na 0,6 % četrtletno. Medletna rast (1,5 %) je ostala podobna kot v tretjem četrtletju (1,6 %). V celem letu 2024 je bila rast BDP 1,6-odstotna. Upočasnitev gospodarske rasti glede na leto 2023 (2,1 %) je bila pričakovana in zelo blizu jesenske napovedi UMAR (1,5 %). Izvoznagibanja so bila lani sicer precej bolj spodbudna od pričakovanih, zasebna in državna potrošnja sta bili povsem skladni z jesensko napovedjo, precej pod jesenskimi pričakovanji, kjer smo pričakovali stagnacijo, pa so bila gibanja na področju investicij, ki so občutno upadle. V primerjavi s povprečjem EU je bila rast BDP v Sloveniji v zadnjem četrtletju glede na četrtletje prej višja (za 0,4 o. t.), medletna je bila enaka kot v EU (1,1 %; prilagojeno za sezono in delovne dni). V celem letu 2024 je bila rast v Sloveniji višja za 0,4 o. t. (prilagojeno za sezono in delovne dni).
Ekonomsko ogledalo:
Kazalniki razpoloženja za evrsko območje so se v zadnjem četrtletju 2024 znižali; nemške institucije ne pričakujejo vidnejšega okrevanja nemške gospodarske rasti v letošnjem letu. Povprečna vrednost kazalnika vodilne nabave (PMI) v evrskem območju se je ob znižanju kazalnika za storitve in za predelovalne dejavnosti v zadnjem četrtletju znižala na 49,3 (v tretjem četrtletju 50,3). Kazalnik gospodarske klime (ESI) v evrskem območju, ki se je z večjim poslabšanjem zaupanja v industriji decembra opazneje znižal, je bil v zadnjem četrtletju nižji kot v tretjem ter podoben kot v zadnjem četrtletju 2023. Tudi kazalnik Ifo, ki meri razpoloženje v nemškem gospodarstvu, se je v zadnjem četrtletju ob poslabšanju kazalnikov za večino dejavnosti tekoče znižal in bil nižji tudi medletno. Rast evrskega gospodarstva v letu 2024 je bila po decembrski napovedi ECB 0,7-odstotna, letosin prihodnje leto pa naj bi se povišala na 1,1 % oz. 1,4 %. Nemške institucije, ki so v svojih zadnjih napovedih občutno znižale napovedi gospodarske rasti za Nemčijo za letošnje in prihodnje leto, v letu 2025 ne pričakujejo vidnejšega okrevanja.
V Sloveniji je bila aktivnost večine gospodarskih dejavnosti v prvih desetih oz. enajstih mesecih leta 2024 medletno večja; razpoloženje v gospodarstvu je konec leta ostalo na nizki ravni, medletno pa nekoliko višje. Realni izvoz blaga, ki od septembrskega upada stagnira, je bil v enajstih mesecih za 3,5 % večji kot pred letom. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je od sredine leta nekoliko povečala, medletno pa je bila večja za 1,2 %. Pri tem se je po močnem poslabšanju v energetski krizi v letu 2024 nadaljevalo izboljševanje kazalnikov cenovne konkurenčnosti, postopno so popuščali stroškovni pritiski v predelovalnih dejavnostih, po podatkih za prvo četrtletje leta 2024 se je drugo leto zapored okrepil izvozni tržni delež, ki je dosegel podobno raven kot pred epidemijo in energetsko krizo. Aktivnost v gradbeništvu se je po postopnem upadanju v predhodnih mesecih novembra precej okrepila, medletno pa je bila nižja kot v enajstih mesecih leta 2023. V tržnih storitvah se je realni prihodek od sredine leta tekoče precej zmanjšal, medletno pa je bil v desetih mesecih 2024 večji za 1,6 %. Medletno manjši je bil lev prometu in skladiščenju ter strokovno-tehničnih dejavnostih. Realni prihodek v trgovini, kjer se je rast tekoče v drugi polovici leta okrepila, je bil v prvih desetih mesecih medletno večji (za 2,7 %), najbolj se je povečal v trgovini z motornimi vozili. Razpoložljivi kazalniki kažejo na medletno rast zasebne potrošnje v zadnjem četrtletju 2024. Konec leta se je izboljšalo tudi zaupanje med potrošniki, ki je večje kot pred letom. Razpoloženje v gospodarstvu, ki je bilo konec leta 2024 medletno sicer nekoliko višje, pa je še vedno zaostajalo za dolgoletnim povprečjem.
Medletna inflacija je bila konec leta 2024 1,9-odstotna, kar je za več kot polovico nižja kot leto prej (4,2 %), povprečna inflacija v letu 2024 pa se je znižala s 7,4% (2023) na 2,0%. Medletna inflacija se je decembra sicer nekoliko povišala (z 1,7 % novembra), k čemur so pomembno prispevali nižja osnova ob pocenitvi naftnih derivatov konec leta 2023 ter medletno višje cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače (2,6%), ki so k medletni inflaciji prispevale približno četrtino. Cene energentov so se v letu 2024 povišale za 0,5 %. Ob nekoliko izrazitejši pocenitvi v skupini oblačila in obutev se je konec leta 2024 upočasnila medletna rast cen poltrajnega blaga (2,0 %). Medletni upad cen trajnega blaga je bil pretežen del preteklega leta okoli 1-odstoten. Medletna rast cen storitev, ki se je skozi leto znižala, je bila decembra (2,7 %) podobna kot mesec prej.
Medletna inflacija, merjena na HICP, je decembra v Sloveniji znašala 2,0 %, v evrskem območju pa po prvi oceni 2,4 %. Medletni padec cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je novembra umiril (na 0,4%), višje kot pred letom so bile cene energentov (po oktobrskem padcu), padec cen v skupini surovin se je zmanjšal. Cene na domačem trgu so bile medletno nižje za 0,9 %, padec na tujih trgih pa je bil minimalen (–0,1 %).
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih enajstih mesecih leta 2024 nižji kot v enakem obdobju leta 2023. Ob višji rasti prihodkov od odhodkov je znašal 485,6 mio EUR oz. 595,5 mio EUR manj kot v prvih enajstih mesecih leta 2023. K temu so poleg prihodkov iz socialnih prispevkov, zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, največ prispevali prihodki iz DDPO in nedavčni prihodki. Opazneje so k rasti javnofinančnih prihodkov prispevali tudi prihodki iz dohodnine. Rast odhodkov je izhajala iz rasti transferjev posameznikom in gospodinjstvom, izločanja sredstev v proračunske sklade, iz rasti izdatkov za blago in storitve ter iz rasti izdatkov za plače in druge prejemke iz dela. Odhodki za investicije so bili medletno nižji. Po prvih podatkih MF se je primanjkljaj državnega proračuna, ki predstavlja glavnino konsolidirane bilance, decembra povečal, in sicer predvsem zaradi izločanja sredstev na Sklad za obnovo za financiranje ukrepov odprave posledic poplav v prihodnjih letih in višjih investicijskih odhodkov. V celem letu 2024 pa je bil nižji od ocen, pripravljenih ob sprejemanju proračunov za leti 2025 in 2026, in najnižji v zadnjih petih letih (800 mio oz. 1,2 % napovedanega BDP).
Komentar BDP, februar 2025, UMAR; Ekonomsko ogledalo, št. 1, letnik XXXI, januar 2025, UMAR.
Geodetska uprava RS je 10. oktobra 2024 objavila posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo cene na slovenskem nepremičninskem trgu na dan 1. 1. 2024. Analize nepremičninskega trga za pričujoče poročilo pa kažejo, da so cene nepremičnin v prvi polovici letošnjega leta, kljub nadaljnjem upadu števila prodaj, še naprej rasle. V primerjavi z drugo polovico leta 2021, ko je število transakcij z nepremičninami po epidemiji doseglo vrh, je bilo število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč v prvi polovici letošnjega leta manjše že za okoli 45 odstotkov. Nadaljnje upadanje števila transakcij gre po eni strani pripisati premajhni ponudbi novih stanovanj in rabljenih stanovanj na boljših lokacijah, po drugi strani pa precenjenosti rabljenih stanovanj na slabših lokacijah oziroma slabše kakovosti. Predvsem pa dejstvu, da večji del populacije oziroma tisti, ki rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, tržnega nakupa stanovanja oziroma stanovanjske hiše sploh ne more več privoščiti.
Po rekordni rasti cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v prvi polovici leta 2022 in umiritvi njihove rasti v prvi polovici leta 2023, ko je že kazalo, da se bližamo obratu cen na slovenskem nepremičninskem trgu, so cene ponovno začele opazneje rasti. V zadnjih dveh polletjih so tako na ravni države cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zrasle za 10 odstotkov, cene stanovanjskih hiš pa za 6 odstotkov.
Ob še vedno nezadostni ponudbi novih stanovanj v največjih mestih je glavni razlog za rast cen še zmeraj veliko plačilno sposobno povpraševanje na strani bogatejšega sloja, ki pri nas največji meri vlaga presežke denarja v stanovanjske nepremičnine. Poleg rekordnih prihrankov prebivalstva, v prvi vrsti povpraševanje v zadnjem času povečuje zniževanje obrestnih mer za stanovanjska posojila, ki znižuje stroške financiranja nakupov nepremičnin s krediti. Zato, če ne bo večjih domačih gospodarskih ali novih zunanjepolitičnih pretresov, ki bi vplivali na naše gospodarstvo, vsaj v bližnjem prihodnosti večjih sprememb trendov cen nepremičnin v Sloveniji ni pričakovati.
| 2024 | 2022 | 2023 | 2023 | 2024 |
|---|---|---|---|---|
| 2,0 | 1,8 | L,6 | 1,4 | 1,2 |
| 1,0 | 0,8 | 0,6 | 0,4 | 0,2 |
| 0,0 |
| 2022_I | 2022_II | 2023_I | 2023_II | 2024_I | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število pogodb (v tisočih) | 19,2 | 16,6 | 15,6 | 13,9 | 11,4 |
| Vrednost pogodb (v milijardah €) | 1,67 | 1,48 | 1,38 | 1,34 | 1,11 |
Opomba: Upoštevane so kupoprodajne pogodbe za nepremičnine (stavbe oziroma dele stavbin parcele), ki so bile sklenjene na prostem trgu, na prostovoljnih javnih dražbah, z javnimi prodajami v izvršilnih in stečajnih postopkih, med povezanimi fizičnimi ali pravnimi osebami, in finančni lizingi nepremičnin.
V prvem polletju letošnjega leta se je vrednost prometa vseh vrst nepremičnin v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala, kar je seveda posledica manjšega števila realiziranih transakcij.
Po še začasnih podatkih je v prvem polletju letošnjega leta vrednost prometa s stanovanjskimi nepremičninami (stanovanja in hiše) znašala slabih 830 milijonov evrov, kar je predstavljalo slabih 75 odstotkov vsega prometa na nepremičninskem trgu.
Delež stanovanjskih nepremičnin v skupni vrednosti prometa na nepremičninskem trgu se je opazno povečal. In sicer na račun povečanja deleža stanovanj, ki se je povečal za 4,5 odstotne točke, medtem ko je delež hiš ostal nespremenjen.
Vrednost prometa z zemljišči za gradnjo je znašala dobrih 130 milijonov evrov oziroma slabih 12 odstotkov vsega prometa z nepremičninami, kar pomeni, da je ostal tudi delež prometa zazidljivih zemljišč praktično nespremenjen.
Delež stanovanjskih nepremičnin v skupnem prometu se je povečal predvsem na račun manjšega deleža poslovnih nepremičnin (pisarniški prostori ter trgovski, storitveni in gostinski lokali), medtem ko so deleži ostalih vrst nepremičnin niso bistveno spremenili. Vrednost prometa s poslovnimi nepremičninami je znašala slabih 60 milijonov evrov oziroma dobrih 5,3 odstotka celotnega prometa z nepremičninami.
Skupni promet s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči je v letošnjem prvem polletju znašal blizu 40 milijonov evrov oziroma 3,4 odstotka celotnega prometa.
| VRSTA NEPREMIČNINE | Vrednost prometa (v mio €) | Delež |
|---|---|---|
| STANOVANJA | 517 | 6,7 % |
| HIŠE | 311 | 28,0 % |
| ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO | 132 | 11,9 % |
| TRGOVSKI, STORITVENI IN GOSTINSKI LOKALI | 31 | 2,8 % |
| KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | 28 | 2,5 % |
| PISARNIŠKI PROSTORI | 23 | 2,1 % |
| INDUSTRIJSKE NEPREMIČNINE | 18 | 1,6 % |
| 1 | 4 | 1,3 % |
|---|---|---|
| 1 | 0 | 0,9 % |
|---|---|---|
| 1 | 0 | 0,9 % |
|---|---|---|
| 9 | 0,8 % |
|---|---|
| 6 | 0,5 % |
|---|---|
Indeks Ljubljanske borze SBI TOP je v letu 2024 zabeležil 33 % rast in ob koncu leta znašal 1.666,60 točk.
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v letu 2024 skupaj s svežnji za 506 milijonov evrov prometa, kar je za 53,1% več kot v predhodnem letu. Največ prometa predstavljajo posli z delnicami, in sicer je promet brez svežnjev znašal 444 milijonov evrov, pri čemer je bilo opravljenih 42.068 poslov.
Med delnicami je bilo največ prometa z delnicami Krke (za 157 milijonov evrov), NLB (152 milijonov evrov) in Cinkarne Celje (28 milijonov evrov).
Tržna kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi je konec leta 2024 znašala 50.230 milijonov evrov, od tega so predstavljale delnice 24 % oziroma 11.932 milijonov evrov in obveznice skupaj s komercialnimi zapisi in zakladnimi menicami 76 % oziroma 38.299 milijonov evrov.
Na obvezniških trgih je bil v letu 2024 ključni dogodek sprememba politik centralnih bank, ki ga je zaznamoval začetek zniževanja obrestnih mer. Do prilagoditve je prišlo v razmerah, ko je inflacija, čeprav se je zniževala, še vedno daleč od želenega 2% cilja. Evropska centralna banka je tako v štirih nižanjih znižala obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja iz 4,25 % na 3,15 %, medtem ko je ameriška centralna banka nižala le trikrat s 5,5 % na 4,5%. Depozitna obrestna mera ECB se je znižala iz 4 % na 3 %. Obenem so centralne banke končale s programi odkupovanja obveznic. Odločitve o denarni politiki so vplivale predvsem na krajše ročnosti, pri katerih so se obrestne mere tekom leta znižale.
Leto vsekakor ni bilo brez težav, saj so se v evroobmočju pojavili dvomi o kreditni sposobnosti Francije ter na drugi strani Atlantika izvolitev novega ameriškega predsednika Trumpa, ki napoveduje nove carine in tarife. To je povečalo nihajnost in povišalo zahtevane donosnosti konec leta. Kljub vsemu se je krivulja donosnosti normalizirala in ni več obrnjena, kar pomeni, da so dolgoročne obrestne mere višje od kratkoročnih.
Skupina KD je v dobri finančni kondiciji. Skupina ima na voljo dovolj likvidnih sredstev in hitro vnovčljivih naložb, da lahko še naprej premišljeno išče nove projekte, s katerimi bi lahko dosegali visoke finančne donose. Sprepoznavanjem in obvladovanjem tveganj bomo tudi v bodoče zagotavljali stabilnost poslovanja Skupine.
| Švica | 0,65 |
|---|---|
| Japonska | 0,61 |
| Kitajska | 2,56 |
| Nemčija | 2,02 |
| Nizozemska | 2,32 |
| Portugalska | 2,63 |
| Slovenija | 2,88 |
| Španija | 2,98 |
| Francija | 2,56 |
| Grčija | 3,05 |
| Italija | 3,69 |
| Velika Britanija | 3,53 |
| ZDA | 3,88 |
| 31.12.2024 | 29.12.2023 |
|---|---|
| 2024 | 2023 | Indeks | |
|---|---|---|---|
| Finančni izid (v mio. EUR) | 10,4 | 5,1 | 206 |
| Poslovni prihodki (v mio. EUR) | 13,7 | 74,5 | 18 |
| Povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov (v mio. EUR) | - | (52,9) | - |
| Poslovni odhodki (v mio. EUR) | (16,3) | (18,8) | 86 |
| Čisti poslovni izid (v mio. EUR) | 7,5 | 6,9 | 10 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | Indeks | |
|---|---|---|---|
| Sredstva (v mio. EUR) | 106,7 | 97 | 109,8 |
| Kapital (v mio. EUR) | 94,7 | 101 | 93,6 |
| Finančne obveznosti (v mio. EUR) | 2,2 | 4,5 | 50 |
| 2024 | 2023 | Indeks | |
|---|---|---|---|
| Donosnost kapitala - ROE (v %) | 38,0 | 7,3 | 109 |
| Čisti poslovni izid na delnico (v EUR) | 50,53 | 44,40 | 114 |
| Celotna gospodarnost | 1,5 | 1,4 | 10 |
| 6 | 63 | 7,72 | 629,03 | 10 | 1 |
|---|---|---|---|---|---|
| 7 | 8 | 8,8 | 85,2 | 1 | 04 |
|---|---|---|---|---|---|
Kazalnik deleža kapitala v financiranju se je v letu 2024 povišal s 85,2 (konec leta 2023) na 88,8, kar potrjuje zastavljeno strategijo, ki temelji na visoki stopnji samofinanciranja.
Kazalnik celotne gospodarnosti se je v letu 2024 zvišal glede na predhodno leto in je znašal 1,5. Le-ta ponazarja, da je bilo z eno enoto odhodkov ustvarjenih 1,5 enot prihodkov.
Zvišal se je tudi kazalnik donosnosti kapitala (ROE), ki nam pove, da smo z eno denarno enoto kapitala v letu 2024 ustvarili 1,08 denarne enote.
čisti poslovni izid / povprečni kapital * 100
čisti poslovni izid večinskih lastnikov / povprečno število vseh navadnih izdanih delnic (brez lastnih delnic)
(poslovni prihodki + povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov + finančni izid) / poslovni odhodki
knjigovodska vrednost kapitala večinskih lastnikov / število vseh izdanih delnic brez lastnih delnic
Finančni izid je v letu 2024 znašal +10,4 milijona evrov, kar je enkrat več kot v letu 2023. Pozitivni finančni izid je sestavljen predvsem iz neto prihodkov od pridruženih družb (+6,3 milijona evrov) ter čistih dobičkov iz finančnih sredstev (+2,8 milijona evrov), ki se nanašajo na vrednotenje finančnih naložb. Pomembni so bili še obrestni in podobni prihodki, ki so znašali +1,1 milijona evrov ter prihodki iz dividend, ki so znašali +0,7 milijona evrov, na drugi strani so obrestni in podobni odhodki predstavljali -0,2 milijona evrov er odprava slabitev -0,3 milijona evrov.
| Poslovni izid pred davki | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Področni odseki (v tisoč EUR) | Finančno poslovanje | 88.118 |
| Nepremičnine | 2.769 | |
| Igralništvo | 1.643 | |
| (341) | (394) | |
| 712 | 458 | |
| 1.149 | 1.245 | |
| (240) | (291) | |
| 6.348 | 2.393 | |
| 10.397 | 5.053 |
| Prihodki in odhodki od pridruženih družb | Obrestni in podobni odhodki | Obrestni in podobni prihodki | Prihodki iz dividend | Odprava oslabitev / oslabitev finančnih sredstev | Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev |
|---|---|---|---|---|---|
| 2024 | 2023 |
| 80 00O | 74,500 |
|---|---|
| 70 000 | 803 |
| 60.000 | Drugi prihodki iz poslovanja |
| 60.000 | |
| 40.000 | 66 697 |
| 30.00o | 13.740 |
| 20.000 | 819 |
| 10 000 | 12.920 |
| 2024 | 2023 |
Poslovni prihodki so znašali 13,7 milijona evrov, medtem ko so v letu 2023 znašali 74,5 milijona evrov. Visoki čisti prihodki od prodaje v letu 2023 so bili predvsem iz naslova prihodkov iz prodaje nepremičninskih projektov (projekt Šumi - 54,8 milijona evrov). Prihodki od igralištva so znašali 9 milijonov evrov in so se glede na leto 2023 povišali za 7%, višji so bili tudi prihodki od najemnin (+18%), medtem ko so se prihodki od prodanih kino vstopnic in gostinstva znižali za -2 %.
| 2024 | 2023 |
|---|---|
| (5.468) | (9.004) |
| (4.143) | (3.814) |
| (1.355) | (1.480) |
| (1.233) | (1.080) |
| (438) | (4) |
| (3.620) | (3.419) |
| (16.257) | (18.802) |
| (20.000) | (16.000) |
| (12.000) | (8.000) |
| (4.000) | 0 |
Poslovni odhodki so znašali 16,3 milijona evrov, kar je 14 % manj kot v letu 2023. Najvišji so stroški storitev, v sklopu katerih so se glede na lani znižali stroški storitev pri izdelavi proizvodov (gradnja objekta Šumi), medtem ko so se med ostalimi stroški storitev največ povišali stroški marketinga ter stroški intelektualnih in drugih storitev. Povišali so se tudi stroški dela (+9 %) in amortizacija (+14%), upadli pa so stroški materiala in blaga (-8%).
| Drugi odhodki | Prevrednotovalni poslovni odhodki | Oslabitev naložbenih nepremičnin | Amortizacija | Stroški materiala in blaga | Stroški dela | Stroški storitev |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (5.468) | (9.004) | (4.143) | (3.814) | (1.355) | (1.480) | (1.233) |
| (1.080) | (438) | (4) | (3.620) | (3.419) | (16.257) | (18.802) |
| 120.000 | 106,689 | 109.798 | ||
|---|---|---|---|---|
| 100.000 | 192 | 22.220 | Denarna sredstva | |
| 80.000 | 23,024 | 14.912 | 839 | Ostalo |
| 60.000 | 23.714 | Zaloge | ||
| 40.000 | 64.729 | 48.113 | Nalozbene nepremicnine | |
| 20.000 |
31,12. 2024
Skupina je v letu 2024 poslovala s čistim dobičkom v višini +7,5 milijona evrov, kar je 9 % več kot v letu 2023.
| 2024 | 2023 |
|---|---|
| 7.508 | 6.882 |
Sredstva so na dan 31. 12. 2024 znašala 106,7 milijona evrov, kar je 3 % manj glede na konec leta 2023. Največ, z 48,1 na 64,7 milijona evrov, so se povišale finančne naložbe skupaj z naložbami v pridružene družbe (+35%), na drugi strani so se zaradi prerazporeditve sredstev znižala denarna sredstva (-77 %) z 22,2 na 5,2 milijona evrov. Znižale so se tudi naložbene nepremičnine (-3 %), neopredmetena sredstva in poslovne terjatve v sklopu postavke ostalo (-9 %).
| Vrsta sredstev | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Finančne naložbe | 64,7 | 48,1 |
| Denarna sredstva | 5,2 | 22,2 |
| Naložbene nepremičnine | - | - |
| Neopredmetena sredstva | - | - |
| Poslovne terjatve | - | - |
| 31.12. 2024 | 31.12. 2023 | ||
|---|---|---|---|
| 120.000 | 106.689 | 109.798 | Pogodbene obveznosti |
| 100.000 | 9.718 | 11.765 | |
| 80.000 | 468 | Poslovne in druge obveznosti | |
| 60.000 | |||
| 40.000 | 94.721 | 93.566 | Financne obveznosti |
| 20.000 | Kapital |
Kapitalse jeglede na konec leta 2023 povišal za 1 % in je znašal 94,7 milijona evrov. Finančne obveznosti so znašale 2,3 milijona evrov oziroma 2,2 milijona evrov manj kot ob koncu leta 2023 (vračila posojil in poplačilo zapadlih obveznic). Poslovne in druge obveznosti so se znižale za 17 % in so znašale 9,7 milijona evrov.
| Vrsta obveznosti | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Kapitale | 94,7 | 93,7 |
| Finančne obveznosti | 2,3 | 2,2 |
| Poslovne in druge obveznosti | 9,7 | 11,7 |
| 2024 | 2023 | Indeks | |
|---|---|---|---|
| Prihodki (v mio. EUR) | 2,2 | 0,03 | - |
| Odhodki (v mio. EUR) | (0,3) | (0,3) | 112 |
| Čisti poslovni izid (v mio. EUR) | 1,9 | (0,2) | - |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | Indeks | |
|---|---|---|---|
| Sredstva (v mio. EUR) | 58,6 | 62,7 | 94 |
| Kapital (v mio. EUR) | 58,6 | 62,6 | 94 |
| Finančne obveznosti (v mio. EUR) | - | - | - |
| 2024 | 2023 | Indeks | |
|---|---|---|---|
| Donosnost kapitala - ROE (v %) | 8 | 3,2 | (0,3) |
| Čisti poslovni izid na delnico (v EUR) | 12,89 | (1,46) | - |
| Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) | 394,62 | 420,97 | 94 |
| Delež kapitala v financiranju | 99,9 | 99,9 | 100 |
Družba KD je v letu 2024 beležila prihodke iz naslova dividend, tako je tudi čisti poslovni izid na delnico znašal 12,89 evra.
Kazalnik deleža kapitala v financiranju v letu 2024 ostaja nespremenjen in znaša 99,9.
| 2024 | 2023 |
|---|---|
| (50) | (98) |
| (100) | (99) |
| (150) | (112) |
| (200) | (188) |
| (250) | (213) |
| (300) | |
| (350) | (286) |
| 2024 | 2023 |
|---|---|
| (100) | (112) |
Poslovni odhodki so znašali 286 tisoč evrov, kar je 34 % več kot v letu 2023. Najvišji so bili stroški storitev, ki so znašali 188 tisoč evrov in so se glede na leto 2023 povišali za 68 %. Stroški dela so znašali 98 tisoč evrov in so ostali na podobni ravni kot v letu 2023.
| Vrsta | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Stroški storitev | 188 | |
| Stroški dela | 98 | |
| Skupaj | 286 |
KD d. d. je v letu 2024 predvsem na račun prihodkov iz dividend poslovals čistim dobičkom v višini +1,9 milijona evrov, medtem ko je v letu 2023 imel izgubo v višini -0,2 milijona evrov.
| 2024 | 2023 |
|---|---|
| 1.915 | (227) |
| (200) | 200 |
| 600 | 1.000 |
| 1.400 | 1.800 |
| 2.200 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Denarna sredstva | 58.649 | 62.653 |
| Terjatve | 60.000 | 4,320 |
| Financne nalozbe | 30.000 | 58.577 |
| 58.313 | ||
| Poslovne in druge obveznosti | 36 | |
| Kapilal | 30.000 | 58.614 |
| 62.617 |
Sredstva sona 31.12.2024 znašala 58,6 milijona evrov, kar je 6 % manj gledena konec leta 2023. Največ so se znižala denarna sredstva in sicer za -4,2 milijona evrov. Finančne naložbe so se zvišale za 0,3 milijona evrov.
| Obveznosti do virov sredstev | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Kapital | 58,6 milijona evrov | 6 % manj |
| Poslovne in druge obveznosti | ostale na podobni ravni | kot v letu 2023 |
Dejavnost upravljanja tržnih in netržnih naložb se opravlja predvsem na družbi KD Group.
Mandat na Generali Investments
Od pričetka upravljanja portfelja v februarju 2019 so se ob upoštevanju cilja ohranjanja premoženja izvajale različne strategije, pri čemer se je hrbtenica portfelja osnovala na obveznicah, katerih naložbeni horizonti so blizu likvidnostnega načrta družbe. Donosnost portfelja dolžniških vrednostnih papirjev v letu 2024 je bila pozitivna in je znašala 3,66 %.
Preostala denarna sredstva, namenjena tekočemu poslovanju družbe in realizaciji predvidenih poslovnih dogodkov v letu 2024, so bila po načelu zagotavljanja ustrezne likvidnosti ob primerni donosnosti diverzificirana.
Del tržnega portfelja lastniških vrednostnih papirjev je sestavljen pretežno iz družb prve kotacije Ljubljanske borze, medtem ko tuji vrednostni papirji predstavljajo le 16 % celotnega portfelja. Največji delež portfelja predstavljajo delnice farmacevtske in finančne dejavnosti.
Portfelj tržnih vrednostnih papirjev je na 31. 12. 2024 znašal 6,4 milijona evrov, njegova vrednost se je od decembra 2023 do konca leta 2024 povečala za 22 % oziroma za 1,1 milijona evrov. Promet s tržnimi vrednostnimi papirji je znašal 6,2 milijona evrov, od tega so bili nakupi vrednostnih papirjev 3 milijone evrov in prodaje 3,2 milijona evrov.
V letu 2024 smo s tržnim portfeljem delnic ustvarili 1,3 milijona evrov neto dobičkov in prejeli 0,4 milijona evrov dividend.
Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija nepremičninskega portfelja Skupine KD.
Družba Šumijev kvart je v letu 2023 zaključila gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Šumi in ustvarila 2,5 milijona evrov čistega dobička. V letu 2024 je družba zaključila preostala razmerja s kupci in izvajalcem projekta. Edinemu družbeniku je izplačala 1,95 milijona evrov dividend.
Na območju Podutika ima družba več zemljiških parcel skupne velikosti cca 49.600 m2, slabih 60 % je gozdnega zemljišča, ostalo je stavbno zemljišče. Predviden prostorski razvoj območja OPPN je zahtevan zaradi razdrobljenosti lastništva in topografije, vendar je edinstven po legi, saj leži na južnem pobočju hriba, ki je osončeno in ponuja lepe razglede proti Ljubljani in njeni okolici. V letu 2024 je družba nadaljevala z zaokroževanjem stavbnega zemljišča in dodatno odkupila 1.308 m2 veliko zemljišče. S preostalimi lastniki zemljišč na območju smo v letu 2024 pristopili k aktivnostim za izdelavo OPPN 190 Podutik Kamna Gorica - vzhod.
so postopek za nov Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), Celostna presoja vplivov na okolje (CPVO) in Idejna zasnova projekta (IDZ).
Razvoj lokacije se je začel z revitalizacijo zabavnega centra Maribox. Ta je zaživel že v letih 2018/2019, razvoj pa je bil začasno ustavljen zaradi epidemije, ki je nemoteno poslovanje ovirala skoraj tri leta. Epidemiološki krizi je sledila še energetska kriza. Na kinematografskem področju so bili v letu 2023 rezultati izjemni, zaradi stavke scenaristov in igralcev v Hollywoodu, ki je močno vplivala na filmsko ponudbo, pa smo bili v letu 2024 priča globalnemu upadu števila gledalcev, kar je močno vplivalo tudi na slovenski kinematografski trg. Šele ob koncu leta 2024 se je stanje normaliziralo in napovedi za globalni kino trg v letu 2025 so zelo spodbudne. Predvsem napovedani filmski naslovi nakazujejo na uspešno leto. S strateškimi investicijami in izboljšavami v infrastrukturi in storitvah se lahko nadejamo uresničitvi ambicioznih ciljev in nadaljnjo rast.
| Šumijev kvart, nepremičninska in holdinška dejavnost, d. o. o. | Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija | Telefon: + 3861 511 27 80 | E-pošta: info\@sumi center.si | Spletna stran: www.sumicenter.si | Direktor: Damijan Korošec, Stojan Ložar |
|---|---|---|---|---|---|
| Gradnje inženiring, inženiring in trgovina, d. o. o. | Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija | Telefon: +386 1 511 27 80 | Direktor: Damijan Korošec | ||
| Projektor, družba za kinematografske storitve, d. o. o. | Naslov: Loška cesta 13, 2000 Maribor | Telefon: + 3862 820 17 42 | E-pošta: info\@projektor-mb.si | Spletna stran: www.maribox.si | Direktor: Stjepan Jerić |
V letu 2023 je skupina preko družbe KD Priložnost vstopila v lastništvo dveh družb, ki se ukvarjata z igralništvom, in sicer:
V mesecu decembru 2023 smo ustanovili družbo Lido 777 d.o. o., ki se bo prav tako pričela ukvarjati z igralniško dejavnostjo. Konec leta 2024 je družba oddala vlogo za pridobitev koncesije za igralni salon.
Onisac d. o. o. ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posebnih iger na srečo za salon CASINO RIO, ki se nahaja v nakupovalnem središču BTC Ljubljana. Razprostira se na 1000 m2, od tega je 600 m2 namenjenih zabavi na štirih elektronskih ruletah in igralnih avtomatih z 200 igralnimi mesti. V letu 2023 je bila koncesija podaljšana do novembra 2028.
Astraea d.o.o. opravlja dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo v igralnem salonu Casino Astraea v Lipici. V letu 2023 je bila koncesija podaljšana za naslednjih 5 let. Lokacija igralnega salona je umaknjena od mestnega vrveža in tik ob slovensko-italijanski meji. Casino obiskujejo predvsem italijanski gostje, zato je največja prednost mikro lokacije casinoja lega ob glavni magistralki, ki ponajkrajši poti povezuje Trst z Lipico in Sežano. Igralni salon ponuja bogato izbiro igralnih avtomatov z atraktivnimi igrami in stavami že od 1 centa naprej. Na 600 kvadratnih metrih goste pričakuje 200 igralnih mest, ki ponujajo veliko zabave, zanimive bonus igre in več progresivnih jackpotov. Gostje lahko izbirajo med najmodernejšimi video igralnimi avtomati, avtomati za poker in dvema elektronskima ruletama.
Poslovno leto 2024 je devetnajsto polno leto poslovanja družbe. Kljub nekoliko nižjim prihodkom in manjšemu številu obiskovalcev v letu 2024 je družba z uspešnim obvladovanjem vedno višjih stroškov energentov, materiala in surovin v letu 2024 ustvarila 37 % višji poslovni izid iz poslovanja.
Za leto 2025 je v načrtu projekt fotovoltaike in s tem bo družba naredila pomemben korak na poti k bolj zeleni in energetsko učinkoviti prihodnosti. Izboljšanje uporabniške izkušnje gostov in večja konkurenčnost na trgu bomo dosegli z menjavo zastarelih igralnih avtomatov. Z nadaljnjo optimizacijo poslovanja, strateškimi naložbami in prilagodljivostjo bo družba gradila temelje za dolgoročni uspeh.
| KD Priložnost, družba za investicije, d. o. o. | Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija | E-pošta: info\@kd-group.si | Direktor: Katarina Valentinič Istenič | |
|---|---|---|---|---|
| Onisac, igre na srečo in gostinstvo d. o. o. | Naslov: Moskovska ulica 10, 1000 Ljubljana, Slovenija | E-pošta: info\@casino-rio.si | Spletna stran: www.casino-rio.si | Direktor: Aljoša Studen |
| ASTRAEA, gostinstvo, igre na srečo, trgovina, promet, najem, poslovanje z nepremičninami, druge poslovne dejavnosti in storitve d.o.o. | Naslov: Lipica 23a, 6210 Sežana, Slovenija | Telefon: +386 2 461 21 74 | Spletna stran: www.astraea.si | Direktor: Danijela Uršič od 15. 1. 2024, Daniela Kožuh do 14. 1. 2024 |
| LIDO 777, igre na srečo in gostinstvo, d. o. o. | Naslov: Slovenska cesta 16, 1000 Ljubljana, Slovenija | E-pošta: info\@casino-rio.si | Direktor: Aljoša Studen |
Upravljanje tveganj predstavlja pomemben vidik poslovanja družbe KD in Skupine KD. Učinkovit proces upravljanja tveganj pomaga družbi in skupini pri uresničevanju strateških ciljev in izpolnjevanju njunega poslanstva. Upravljanje tveganj vključeno v celoten poslovni proces družbe in usklajenost strategijo družbe in skupine. Družba s celovito obravnavo in obvladovanjem tveganj, ki jim je izpostavljena pri izvajanju svoje dejavnosti, izboljšuje svoje korporativno upravljanje v korist vseh svojih deležnikov, delničarjev, vlagateljev, strank in zaposlenih.
Upravljanje tveganj vodstvo skupine razume kot prvo linijo obrambe v družbi oziroma v skupini ter kot način, da se prepreči nastanek razmer, ki bi lahko ogrozile obstoj skupine. Pritom kapital družbe dopolnjuje obvladovanje tveganj v smislu zagotavljanja izpolnjevanja obveznosti skupine tudi ob zanj neugodnih izrednih dogodkih. Obvladovanje tveganj je eden osrednjih delov strateškega upravljanja skupine.
Družba in skupina za doseganje navedenih ciljev vzpostavljata upravljanje tveganj skladno z zakonodajo in ob upoštevanju dobre poslovne prakse, kar zahteva sistematičen pristop k upravljanju tveganj na vseh področjih in ravneh delovanja družbe in skupine, kar nam omogoča prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, njihovo obvladovanje z ustreznimi ukrepi in spremljanje.
Sistem upravljanja tveganj na ravni Skupine KD je prilagojen strukturi, naravi, obsegu ter kompleksnosti in tveganosti poslov, s katerimi se skupina ukvarja. Upoštevati mora razlike v tveganjih, s katerimi se pri poslovanju soočajo posamezne družbe, posebnosti posameznega podjetja, poslovnega okolja in učinke tveganj posamezne članice na druge članice in celotno skupino. Skupina posveča posebno pozornost pri tem koncentraciji tveganj in njihovi ustrezni razpršitvi.
Upravni odbor upravlja tveganja, prisotna v posameznih družbah v Skupini KD in na ravni skupine kot celote. V skladu s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi sprejema letni poslovni načrt, ki vključuje srednjeročni pogled na poslovanje družbe in skupine, v nadaljevanju pa redno spremlja in nadzira poslovanje družbe. V poslovnem načrtu vsako leto postavi smernice glede razmerja med tveganji, donosi in kapitalom, med letom pa izvaja redne kontrole in postavlja smernice za izvajanje poslovnih politik in strategij za posamezne družbe v skupini. Obravnava poročila vodstva o tekočem poslovanju in dejavnostih družbe, seznanja se s pomembnimi poslovnimi dogodki, spremlja delo vodstva in preverja uresničevanje sprejetih sklepov.
Največ pozornosti namenja strokovnemu nadzoru poslovanja in uresničevanju strateških odločitev družbe in Skupine KD ter spremljanju poslovanja družbe KD in odvisnih družb Skupine KD. Posamezne družbe v skupini so vzpostavile sistem poročanja, ki omogoča redno nadzorovanje tveganj, ki so jim izpostavljene, in spremljanje uresničevanja s planom zadanih ciljev poslovanja.
Revizijska komisija podpira upravni odbor pri izpolnjevanju njegove vsestranske odgovornosti za nadziranje vodenja poslov družbe in njenih odvisnih družb, kamor spada tudi računovodski poročevalski sistem, sistem notranjih kontrol, revizijski procesi in procesi, s katerimi družba nadzira skladnost z zakoni, predpisi in internimi splošnimi akti ter etičnimi usmeritvami oziroma kodeksi ravnanja. Revizijska komisija je strokovno delovno telo upravnega odbora za področja, za katera je zadolžena. Svoje strokovne predloge posreduje upravnemu odboru, mu poroča o svojih ugotovitvah in odgovarja za svoje delo.
Poslovodstvo izvršni direktor v skladu z letnim planom in na podlagi pooblastil upravnega odbora, statuta ter odgovarja za zakonitost delovanja družbe.
Sistem upravljanja tveganj zajema najmanj naslednja najpomembnejša področja tveganj:
Strateškatveganja senanašajo na dolgoročni razvoj skupine in v tem okvirutudiposameznih družb v skupini. Strateško tveganjeje tveganje nastankaizgube, ki nastane zaradinepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanjasprejetih odločitev in premajhneodzivnosti na spremenjeno poslovnookolje. Opredeljena vizija in strategija skupine in njenih posameznih družb ter izvajanje in redno preverjanje ustreznosti družb so mehanizem, prek katerega seta tveganja upravljajo.
Sprejemanjeinvesticijskih odločitev glede investiranja v posamezna področja ozir oma dejavnostiso ključnega strateškega pomena. Sistem vodenjain upravljanjaje prilagojenin usmerjen k doseganjurazvoja in rastiposameznihpodročij ter dosega njenih zahtevane donosnosti.
Skupina jeizpostavljena predvsem finančnimtveganjem. Finančna tveganja so tveganja, dapritoki zaradi tržnih sprememb na trgukapitalain denarja ter poslovanja in bonitet komitentovin izdajateljev finančnih instrumentovne bodo zadostovaliza kritje odtokov. Najpomembnejšesestavine tega tveganja sotveganje spremembeobrestne mere, tveganjespremembe tečaj evrednostnihpapirjev ter valutno in kreditno tveganje. Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven.
Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodnespremembe v finančnem položaju družbe, ki nastane zaradi nihanj v višiniin spremenljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov. Tveganje se uravnavaz ustrezno razpršenostjo kratkoročnih in dolgoročnih naložb. Tveganja prisredstvih v upravljanju so opredeljenaz naložbeno politiko portfelja, kjerso natančnoopredeljene izpostavljenosti po vrstah, tržnosti, boniteti, likvidnosti, valuti in maksimalni izpostavljenostidoposamične naložbe. Sportfeljem si družba želizagotavljati visokolikvidnost in manjši poudarekje na donosunaložb. Z naložbami v borzni portfeljin druge portfeljske naložbe sidružba zagotavlja donosnostin obenem visoko likvidnost. S strateškimi naložbami družba zasleduje predvsem povečanje vrednosti naložb.
Kreditno tveganje je tveganje izgubeali neugodne spremembev finančnempoložaju družbe zaradinihanj v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnihstrankin morebitnihdolžnikov, ki so jim izpostavljenedružbe v obliki tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja spremembe kreditnega pribitka in tveganja koncentracije tržnega tveganja.
Likvidnostno tveganjeje tveganje družbe, da ne moreunovčiti naložb in drugih sredstev zaporavnavo svojih finančnih obveznosti, ko te zapadejo. Likvidnostno tveganje se obvladuje z rednim uravnavanjem in načrtovanjem denarnih tokov preko zagotavljanja ustrezneročnosti in razpršitve finančnih sredstev in obveznosti.
Operativno tveganje je tveganje izgube družbe zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi alidelovanja sistemov ali zaradizunanjih dogodkov. Kadrovsko tveganje seuravnava splanom in ustrezno kadrovsko strukturo. Zauravnavanje IT tveganja je družba najela zunanjega usposobljenega izvajalca. Zaradi vplivaepidemije COVID-19 skupina z namenomvarovanja zdravja zaposlenih in drugih deležnikov skrbi zaspoštovanje vseh varnostnihin preventivnih ukrepov za zaščito pred okužbami.
Pritveganju upravljanja kapitala je prvi cilj zagotavljanje zadostne in primerne kapitalske ustrezno sti družbe in skupine.
Proces upravljanja tveganjv družbi in skupini ima jasno določene pristojnosti, odgovornosti in pooblastila. Upravljanje tveganj je ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanjetveganj na vseh ravneh, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je alibi jim lahko bila družba oziroma skupina izpostavljena pri svojem poslovanju.
Ukrepi zaupravljanje tveganj in postopki za izvajanje inspremljanje izvajanja teh ukrepov sodoločeni za vsako vrsto tveganja, ki jimje skupina izpostavljena pri posameznih vrstahposlov, ki jih opravlja, in zatveganja, ki jim je izpostavljena privseh poslih, ki jih opravlja.
Proces upravljanja tveganj vsebuje naslednje ključne korake:
8 1
8 5
Upravljanjetveganj sezačne sstrategijo skupine, kotprivseh drugih dejavnostih, kiso povezane sposlovanjem. Po oblikovanju strategijese vzpostavijo nadzornimehanizmi,ki omogočajo,da se strategija izvaja tako, da lahko vsitimi optimalno izvajajo ključne dejavnike vrednosti in učinkovito upravljajo tveganja, ki nastanejo pri teh dejavnikih.
Temeljni koncept strategije upravljanja tveganj je na podlagi strategije poslovanja in upravljanja kapitala (zmogljivosti tveganj) določiti ustrezen apetitpo tveganjih, vključno s toleranco do najpomembnejših tveganj.
Apetitpo tveganjih predstavlja na ravnipodjetja skupni znesek tveganja, ki ga je skupina pripravljenasprejeti pri uresničevanju svojega poslanstva in vizije, poslovnih in strateških ciljev.
Dopustnemeje tveganja predstavljajo največjetveganje, ki ga jeskupina pripravljena sprejetiglede na vsakokategorijo tveganjaza doseganje poslovnih in strateških ciljev, tako da družba kumulativno deluje v okviru opredeljenega apetita po tveganju. Operativni limiti se nanašajo na vsakodnevne poslovne odločitve.
V Skupini KD smo s svojim delovanjem v storitvenih panogah močno odvisni od zadovoljstva, zavzetosti in motiviranosti naših zaposlenih, ker le tako lahko zadovoljimo želje in potrebe naših deležnikov – strank, poslovnih partnerjev in posledično lastnikov.
V Skupini KD je bilo na 31. 12. 2024 ob upoštevanju deleža zaposlitve v posameznih družbah 77 zaposlenih, medtem ko je bilo konec leta 2023 število zaposlenih 76.
| Zaposleni po družbah | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | Indeks 31. 12. 2024/31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|
| Finančno poslovanje KD d. d., Ljubljana | 1 (1,3%) | 1 (1,3%) | 100 |
| KD Group d. d., Ljubljana | 22 (28,6%) | 22 (28,9%) | 100 |
| Nepremičnine | / | / | / |
| Šumijev Kvart d. o. o., Ljubljana | / | / | / |
| Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana | / | / | / |
| Projektor d. o. o., Maribor | 14 (18,2%) | 14 (18,4%) | 100 |
| Fontes Group d. o. o., Beograd | / | / | / |
| Igralništvo | / | / | / |
| Onisac d. o. o., Ljubljana | 18 (23,4%) | 18 (23,7%) | 100 |
| Astraea d. o. o., Sežana | 22 (28,6%) | 21 (27,6%) | 105 |
| Lido 777 d. o. o., Ljubljana | / | / | / |
| Casino Lent d. o. o., Ljubljana | / | / | / |
| KD Priložnost d. o. o., Ljubljana | / | / | / |
| Osnovna šola, poklicna šola | 6,6 | 46,1 |
|---|---|---|
| Srednja šola | 10,5 | 10,4 |
| Višja šola | 31,6 | 29,9 |
| Visoka šola oz fakulteta | 5,3 | 5,2 |
| Magisterij in doktorat | 9,1 | 0,0 |
Delež zaposlenih (v %)
Družba in skupina zaposlenim omogočajo najboljše možnosti za razvoj kompetenc in nenehno osebno rast, večjo kreativnost in smisel za timsko delo, sposobnost prilagajanja tržnim spremembam in lažje sprejemanje poslovnih odločitev. Razvoj zaposlenih razumemo kot prepoznavno vrednoto naše družbe.
Zavedamo se, da so samo usposobljeni in izobraženi zaposleni ključ do uspeha. Zato vlagamo v razvoj zaposlenih in s tem ohranjamo oziroma povečujemo trende rasti in mislimo na prihodnost. Za dolgoročni uspeh je nujno potrebno kakovostno načrtovanje izobraževanj, pri čemer smo lahko uspešni le v primeru, da razpolagamo s podatki, katera znanja naši zaposleni že imajo, hkrati pa upoštevamo njihove motive, interese in potrebe. Z zbranimi informacijami dobimo vpogled v področja, kjer so primanjkljaji. Z natančnim načrtovanjem, izvajanjem in tudi nadzorovanjem pa poskrbimo za osebnostni, strokovni in delovni razvoj naših zaposlenih.
Zaposleni največ specifičnih znanj pridobijo v okviru delovnega mesta, hkrati pa se jim omogoči tudi udeležba na zunanjih predavanjih (izpopolnjevanja ali usposabljanja), s pomočjo katerih svoja znanja bodisi osvojijo ali nadgradijo. Večina izobraževanj je praktično naravnanih in usmerjena v to, da se lahko pridobljena znanja takoj prenesejo v vsakodnevno delovanje. V družbi in skupini omogočamo zaposlenim tudi obnavljanje različnih licenc ter podpiramo timsko delo.
Ker želimo, da so naši zaposleni strokovni, izobraženi in visoko motivirani, veliko pozornosti usmerjamo v izobraževanje, kot tudi skrbi, da zaposleni svoje delo opravljajo varno. Prizadevamo si za izboljšanje delovnih pogojev, prisluhnemo potrebam zaposlenih in skrbimo za njihovo motiviranost znotraj poslovnega okolja.
Zaposlenim smo tudi leta 2024 zagotavljali varno delo v zdravem delovnem okolju. Skrbimo, da izvajamo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganj pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanje navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v skladu z Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Vsa delovna opravila organizacijsko in z ustreznimi tehničnimi sredstvi urejamo na način, da ne bi prišlo do možnosti ogrožanja varnosti in zdravja zaposlenih.
V skupini redno skrbimo za zdravje in dobro počutje zaposlenih skladno z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu. Tako smo v letu 2024 na podlagi novega Zdravstvenega dela ocenitve tveganja vse zaposlene napotili na obsežne zdravstvene preglede, ter s pomočjo zunanjih izvajalcev organizirali usposabljanja za varstvo pri delu in požarno varstvo. Ravno tako je bilo poskrbljeno za ustrezno usposabljanje iz prve pomoči.
Pozitivno klimo smo spodbujali tudi s pomočjo različnih ukrepov in aktivnosti s področja promocije zdravja. Posvečali smo se krepitvi sposobnosti in pridobivanju veščin za preventivno ukrepanje, zdravo prehranjevanje, spodbujanje gibanja in aktivnega življenja, ozaveščanju in pomoči pri obvladovanju negativnih dejavnikov stresa ter tehnikam za krepitev dobrih odnosov na delovnem mestu. Zaposleni so bili povabljeni na različne delavnice (v živo in online). Med njimi je bilo govora o motnjah dihanja v spanju in srčno-žilnih boleznih; kako telesna dejavnost vpliva na naše zdravje; v mesecu maju je bilo govora o odkrivanju raka; nekaj informacij so izvedeli o pomenu vadbe za mobilnost pri premagovanju izzivov sodobnega življenja in še veliko drugih zanimivih tem je bilo. Povabljeni so bili k vsakodnevnemu aktivnemu odmoru, ki odpravlja težave s sedečim delom, online so lahko dostopali do različnih vadb, ravno tako pa so bili povabljeni k branju različnih člankov.
Ponosni smo, da se organizirane oblike promocije zdravja vključujejo vedno večje število zaposlenih. To gre pripisati atraktivnosti vsebin in povečanju zavedanja zaposlenih o pomembnosti zdravega načina življenja. To se dokazuje tako v večjem zadovoljstvu zaposlenih in temvečji produktivnosti pri delu, kot tudi v zmanjševanju poškodb in zdravstvenih okvar, ki imajo za posledico zdravstveno nezmožnost zaposlenega za delo.
Skupina spodbuja športno dejavnost. Zaposleni imajo trikrat tedensko možnost udeležbe na vadbi (skupinska vadba in joga), ki se izvaja v poslovni stavbi, kjer se nahaja sedež družbe. Pomembno je tudi aktivno druženje zaposlenih zunaj delovnega časa, saj s tem prispevajo k bolj zdravemu načinu življenja zaposlenih in pomaga ustvariti pozitivno klimo tudi med delovnimi procesi. Vse skupaj pripomore k boljšemu počutju in ohranjanju aktivnega življenjskega sloga.
Za utrjevanje dobrih medsebojnih odnosov v skupini smo v letu 2024 organizirali druženja zaposlenih.
2 invalida tretje stopnje, pričemer nobena invalidnost ni posledica poškodbe prideluali poklicne bolezni nastalepridelodajalcu. S preventivnimiukrepi setrudimopreprečiti nastaneknovih omejiteviz naslovainvalidnosti. Poleg preventivnein kurativne skrbi za njihovozdravje hkrati zagotavlja mo, da lahkosvoje delonadaljujejo na delovnihmestih, ki ustrezajo njihovim omejitvam.
Z zaposlitvijo invalidov družba presega kvote invalidnosti, zato od 2019uveljavlja nagradoza preseganje kvotinvalidnostis strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS. Hkrati je družbi priznana pravica do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Skupina KD je dejaven partner, ki aktivno podpira, soustvarja in izboljšuje okolje, v katerem deluje in posluje. Delovanje je usmerjeno v skrb zazaposlene in zagotavljanje njihovega primernega tervarnega delovnega okolja, ob čemerupoštevamo / spoštujemomednarodne in domačestandarde spodročja dela in človekovih pravic. V varnem, prijetnem in stimulativnem delovnem okolju naši zaposleni s pomočjo spodbujanja k sodelovanju in povezovanju razvijajo sebe in podjetniške ideje.
Do kupcevin dobaviteljevimamo poštenodnos, kerje to temeljna podlagaza dobro dolgor očno sodelovanje. Hkrati imamo jasno začrtan skrben odnos do narave in okolja, v katerem delujemo.
V Skupini KD si prizadevamo, dasvojim zaposlenim zagotavljamo spodbudno delovno okoljein omogočamo njihov strokovni razvoj. Zaposleni sospodbujeni k sodelovanjuin povezovanju, s čimer sepripomore k razvoju inovativnih idejin napredovanja.
Kerse zavedamopomembnosti neformalnih druženj, Skupina KD organizira in podpira tudislednja. Tako imamosrečanje vseh zaposlenih. Zunaj delovnega časa sezaposlenilahko udeležujejo najrazličnejših oblikrekreacije in športnih prireditev, kar imamo urejenopreko zunanjega športnega društva.
V Skupini KD zaposlenim zagotavljamo varno delov zdravemdelovnem okolju in ob pozitivnih medsebojnih odnosih. Temu sonamenjene tudi športne aktivnosti, druženja na letnih srečanjih, preventivni zdravstveni pregledi zaposlenih ter kolektivna nezgodna in prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja, ki jih družba (so)financira zaposlenim.
Pri svojem vsakodnevnem delovanju zaposleni ravnamo odgovorno: varčujemo z električno energijo in ločujemo odpadke. Ena izmed osrednjih dejavnosti družb Skupine KD je tudi izgradnja nepremičnin in stem povezane dejavnosti. Večji del dejavnostis tega področja predstavljajo nepremičninski projekti. Izgradnja stavb je neposredno povezana z okoljskimi vplivi, česar se v Skupini zavedamo in prisvojem delovanju ravnamo odgovorno. Pri realizaciji svojih projektov upoštevamo vso veljavno zakonodajo zgradbenega področja in področja energetske učinkovitosti - EU direktive, uredbe in ostale pravno zavezujoče dokumente, načela trajnostnega razvoja (uporaba obnovljivih virov, napredni energetski sistemi, uporaba kakovostnih materialov,...) in uporabljamo sodobne tehnologije ter materiale, ki so okolju prijaznejši.
V družbeno okolje se aktivno vključujemo predvsem s sponzorstvi in donatorstvom, s katerimi izkazujemo jasno povezanost s korporativnimi vrednotami – zaupanjem, rastjo, spoštovanjem, odličnostjo in podporo. Zaposleni v Skupini KD seže tradicionalno redno udeležujejo krvodajalskih akcij.
V Skupini KD se zavedamo, kako pomembno je, da so naši zaposleni ustrezno izobraženi in usposobljeni, zato jim omogočamo različna izobraževanja ter obnavljanja licenc.
S podpiranjem različnih športnih dejavnosti želimo razširiti idejo o aktivnem in družabnem preživljanju prostega časa.
Imxh 4922
Ze /4
Otw
Člani upravnega odbora družbe KD d. d., Ljubljana v skladu s 60. a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da je letnoporočilo Skupine KD za leto 2024, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Upravni odbor družbe KD d. d. je sprejel konsolidirane izkaze in letno poročilo Skupine KD 25. 3. 2025.
Upravni odbor družbe:
Člani upravnega odbora družbe KD d. d., izjavljajo:
Ljubljana, 25. 3. 2025
Milan Kneževič
predsednik upravnega odbora
Aleksander Sekavčnik
član upravnega odbora, izvršni direktor
Tomaž Butina
namestnik predsednika upravnega odbora
Matija Gantar
član upravnega odbora
mag. Katarina Valentinčič Istenič
Delnicarjem druzbe KD d.d,
Revidirali smo konsolidirane racurovodske izkaze gospodarske druzbe KD d.d. in njenih odvisnih druzb nadalevanju Skupinarh; vkljucujejo konsolidiran izkaz financnega polozaja na dan 31. decembra 2024, konsolidiran izkaz poslovnega izida in konsolidiran izkaz drugega vseobsegajocega donosa, konsolidiran izkaz sprememb lastniskega kapitala in konsolidiran izkaz denarnih tokov za tedaj koncano leto ter pomembne informacije o racunovodskih usmeritvah in drugo pojasnjevalna informacija.
Po nasem mnenju prilozeni konsolidirani racunvodski izkazi vseh pomemibnih pogledih posteno predstavljajo financni polzaj Skupine na dan 31. decembra 2024 in rjeno financno uspesnost ter cenovne lokove za ledaj koncano leto, skladno z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kol jih je sprejela Evropska Unija.
Revizijo smo opravili skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja in Uredbo (EU) %4. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014, poscbnin zadevan v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa. Nase ongovomosti na podlagi teh pravil so pisane v porocilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo konsolidiranih racunovodskih izkazov. V skladu z Mednarodnim kodeksom etike za racunovodske strokovnjake (vkljuceno Mednarodni standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za racunovodske strokovnjake (Kodeks IESBA), potrjujemo svoja neodvisnost od Skupine in da smo izpolnili vso Crugo oticne zahteve skladu temi zahtevami in Kodeksom IESBA.
Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostni in ustrezni kot osnova za nase mnenje.
Kljucne revizijske zadeve so tiste, ki so bile po nasi strokovni presoji najbistvenajse pri reviziji konsolidiranih racunovodskih izkazov za tekoce poslovno leto. Te zadeve so bile obravnavane v okviru revizije konsolidiranih racunovodskih izkazov kot celota in pri oblikovanju nasega mnenja o njih; in ne podajamo locenega mnenja o teh zadevah:
| Kljucna revizijska zadeva | Revizijski postopek |
|---|---|
| Vrednost dolgorotne financne nalozbe skupine pridruzeno druzbo | V okvinu izvajanja revizijskih postopkov smo ocenili ustreznost uporabljcnih racunovodskih usmeritev. |
| 15.639 tisoč EUR | Predstavlja odstotkov skupine. |
| Presoja obstoja indikatorjev celotnih sredstev skupine | Konsolidiranih oslabljenosti dolgorotne financne nalozbe pridruzeno racunovodskih izkazih. |
| Financna nalozba druzbe | Testiranje slabitev. |
| Odprava oslabitve | Poslovnem letu 2024 znesku 3.560 tisoč EUR je evidentirana med financnimi prihodki. |
| Poslovodstvo skupine | Je pri sestavi konsolidiranih racunovodskih izkazov za poslovno leto 2024 izvedlo test slabitev dolgorocne financne nalozbe pridruzeno druzbo in ocenilo njeno nadomestilno vrednost. |
presodll Sm10 prmernost notranjin In zunanjh pridruzena druzbo je bil pornerben za naso revizijo, ker zahtova pomembne presoje in ocene.
Zaradi pomembnosti dolgarocne financne natozbe pridruzeno druzbo colotnih sradstvhh skupina In vgrajene slopnje subjektivncs | pr testu slabitve sino opredeliliKot kljucro revizijsko zadevo.
preizkusil sma Izvedeni test slabitve fnancne nalozpo prcnuzono druzbo in prevcnli prirnemost oceni nadomestljive vrednosti uparabljenih predpostav;
ravizijsko skupino smo Vrljucili tudi sirakovnjaka podrocja acenjevanja vrednosti podjetjj za Pomnoc pri presoji uslreznosl ocenjene nadomestjive vrecnosti tinancne nalozbe prdruzeno druzbo;
pregledali smo popolnost pnmerosl rzkntij konsolidiranem letnem porocilu skupine Zvezi financno nalozbo pndauteno druzbo Kijin je poslovodstvo predslavilo racunovcdskem delu konsolidiranega lelnega poroc la tocki 2.5.4 In 2.8.4.
Vrednosi nalozbenih nepremicnin skupine na dan 31.12.2024 znasa 23.024 iIsoC Eur In predstavlja 22 odstolkov celolnih sredslev skupine konsolidiranih racunovcdskin Izkazih s0 nalozbene nepremicnine merjene pO nebavni vrednosti; zmanjsani za amortizacijsko poprawko in slabitve.
Poslovodstvo skupine je pri sostavi konsolidiranth racunovodskih izkazov za poslovno lelc 2024 na podlagi ocene Irnih razmer na Irgu nepremicnin ki jo pripravil vescak poslovodstva (pooblaseeni nepremicnin) presodil: da ocenjene ocenjevalec nadomcslljivc vrednosti pomembnih nepremicnin dre 31.12.2023 predstavijajo primemo podlago za njihovo vrednotenje na dan 31.12.2024.
Ocena Irznih razmer na trgu nepremicnin od poslovodstva zahteva pornembne presoje in ocene Zaradi pamembnostl nalojbenlh nepremicnin celotnih stedstvh skupine in vgrajene slopnje sublektivnosl prl ocenl Irnin dolodihi razmer na trgu nepremicnin smn0 to zadevo kljucno revizijsko zadevo.
revizijsko skupino smo vkljucili tudi strokovnjaka podrocja ocenjevanja vrednosti nepremicnin za pomoc pri presoji usteznosii pripravljene ocene trinih razmer na Ugu nepremicnin:
Vrednost dobroga imena skupine na dan 31.12 2024 znasa 4.530 tisoc Eur in predstavlja 4 odstotkov celotnih sredstev skupine.
Reviziskl pristop zvezi zadevo: Vakvin izvajanja revizijskih postopkov smo oconili ustreznost uporabljenih racunovodskin usmentev skupine zvezi testom slabitve dobrega imena in njihovo sklajnost z Mednarodnimi standardi ratunovodskega porotanja in med drugim izvedli naslednje revizijske postopke:
Poslovodstvo predstavilo računovodskem delu konsolidiranega letnega poročila skupine točki 2.5, 1 in 2.8.
Za druge informacije je odgovorno poslovodstvo. Druge informacije obsegajo poslovno poročilo, ki je sestavni del letnega poročila Skupina, vendar vključuje konsolidiranih računovodskih ukazov našega revizorjevega poročila.
Naše mnenje o konsolidiranih računovodskih izkazih se ne nanaša na druge informacije in o njih ne dajemo nobene oblike zagotovila.
V povezavi z opravljenim revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov je naša odgovornost prebrati druge informacije in pri tem presoditi, ali so druge informacije pomembno neskladne s konsolidiranimi računovodskimi izkazi, zakonskimi zahtevami ali našim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju; ali se kakorkoli drugače kažejo kot pomembno napačne. Na podlagi opravljenega dela zaključimo, da obstaja pomembna napačna navedba drugih informacij; moramo tako v takih okoliščinah poročati.
Vzvozi tem na podlagi opisanih postopkov poročamo, da:
| druga infonacije | vseh pomembnih | pogleidn | usklajene | revidiranimi | konsolidiranimi | računovodskimi izkazi |
|---|---|---|---|---|---|---|
| s0 druge informacije | pripravljane | skladu | z zakonodajo | in predpisi | na podlagi poznavanja | in razumevanja Skupine |
| in njenega okolja | ki smo ga pridobili | med revizijo. | zvezi z drugimi informacijami | nismo | bistveno napacnih navedb | ugotovili |
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavljanje svojih konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot je sprejela EU in 23 tako notranje kontroliranje. Kot skladu z odločitvijo poslovodstva je potrebno, omogočiti pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.
forvs
mazars
Piistojni za upravljanje s0 odgovorni za nadzorovanje poslopka racunovodskega porocanja Skupine
Nagi cljl s0 pndobit] sprejemljivo zagotovila tem ali 50 konsolidirani racunavadski Izkazi kol celola brez pomembno napacne navedbe zarad provare ali napake, in izdali revizorjevo porocilo, ki vkljucuje nase mnenje.
Sprejemljivo zagolovilo je visoka stopnja zagotovlla, vendar nl Jamstvo da bo revlzija apravijena skladu MSR-j, vedno odkrila pomembno napacno navedbo Ce ta obstaja. Napatne navedbe Ianko izhajajo/z prevare napakc tcr sc smatrajo za pomembne ce je upraviceno pricakovati da posamic ali skupaj: vplivajo na gospodarske odlocitve uporabnikov, sprejete na podlagi Ieh konsolidiranih racunovodskih izkazov.
Med Izvalanjem revidiranja skadu MSR-J uporabljamo strokovno prosojo ahranjamo poklicno nezaupijivost. Prav lako:
5 prisiojnimi za upravljanje med dnugim razpravijamo nacrtovanem obsegu In Casovnem nacrtu revidiranja bistvenih revizijskih ugotovitvah vkljucna 2 bistvenimi pomanjkIjivostmi natranjh kontrol, ki smo Jh zaznali med naso revizijo.
Pristojnim za upravljanje tudi zagotovimo izjavo, da smo izpolnili ustrezne eticne zahteve glede neodvisnosti in nlmU razpravijamo vsuh razineih drugih zahlevah, za kalere se Iahko upraviceno domneva da vplivajo na naso neodvisnosl; in kadar je Io Prmemo; ukrepih; sprejetih za odpravo navamosti al uporabljenih varovalin.
Izmed vseh zadev kalenh smo razpravijal prislojnimi za upravljanje; dolocimo tiste zadeve; ki s0 bile pn reviziji konsolidiranih racunovodskih izkazov tekocem obdobju najpomembnejse in 50 zalo kljucne rewizijske zadeve: Te zaceve opisemo revizoijevem porocilu; razen €e zakon ali predpis preprecujela javno razkritje Ich zadev, ali kadar se Izjemno redkin okoliscinah odlocimo; da zadev ne sporodima poroilu, ker ulemeljeno pricakujemo; da bi bile Skodljive posledice lakega ravnanja vecje od javne koristi takSnega sporocanja.
Drugc porocovalsko obveznasti skladu Uredbo EU st, 537/2014 Evropskega parlamonta in Svota
Potrdilo revizijski komisiji
Potrjujema, d4 Je revizorjevo mnenje; vkljuceno revizorjevo porocilo, skladno 2 dodatnim porocilm revizijski komisii
Icvkijo
Potrjujemo, da za Skupino nismo izvajali storitev iz prvega dostavka 5 člena Uredbe 537/2014, revizijska družba pa je izpolnjevala zahteve po neodvisnosti pri revidiranju.
Revizijska družba FORVIS MAZARS d.o.o. Skupino poleg revidiranja računovodskih izkazov ni opravljala nobenih drugih storitev razen tistih, ki so razkrile le imenovanje poročilu.
Revizijska družba FORVIS MAZARS d.o.o. je bila imenovana na skupščini Družbe dne 12.7.2022, predsednik upravnega odbora je pogodbo o revidiranju ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov podpisal dne 28.9.2022. Pogodba je bila sklenjena za obdobje 3 let. Obveznost revizije računovodskih izkazov Skupine opravljamo že nepretrgoma od dne 28.9.2022. V imenu revizijske družbe FORVIS MAZARS d.o.o. je za opravljeno revizijo odgovoren Jure Marko.
Opravili smo postopek dajanja sprejemljivega zagotovila, tem; ali so revidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine v skladu z elektronsko datoteko 4851000OWTI9P96I8F80-2024-12-31-s/, za poslovno leto, ki se je končalo 31.12.2024, pripravljen upoštevajoč zahteve Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta zvezd regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja, veljavne za leto 2024, v nadaljevanju Delegirana uredba.
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pravilno predstavitev revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine v elektronski obliki skladu z zahtevami Delegirane uredbe pa tudi za tako notranje kontroliranje, kot tudi za odločitev poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki na način, da ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.
Pristojni za upravljanje so pristojni za nadzor nad pripravo revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine v elektronski obliki skladu z zahtevami Delegirane uredbe.
Naša odgovornost je, da opravimo postopek dajanja sprejemljivega zagotovila ter izrazimo sklep, tem, ali so revidirani konsolidirani računovodski izkazi pripravljeni skladno z zahtevami Delegirane uredbe. Naš postopek dajanja sprejemljivega zagotovila smo opravili skladu z Mednarodnim standardom dajanja zagotovil 3000 (prenovljen). Postopek dajanja zagotovil razen revizij ali preiskav računovodskih informacij iz preteklosti (MSZ 3000 prenovljen), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil: Ta standard zahteva, da postopek načrtujemo in izvajamo tako, da pridobimo sprejemljivo zagotovilo za podajo sklepa.
Delovali smo skladno z zahtevami glede neodvisnosti in etičnimi zahtevami Uredbe EU 537/2014 in Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake. Kodeks je zasnovan na temeljnih načelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti, dolžne skrbnosti, zaupnosti ter strokovnega vedenja. Naše podjetje deluje skladno z Mednarodnimi standardi upravljanja kakovosti (MSUK) za podjetja, ki opravljajo revizije in preiskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil in sorodnih storitev in skladno z njimi vzdržuje celovit sistem upravljanja kakovosti, vključno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z etičnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami.
V okviru opravljenega dela smo izvedli postopke revizijske narave, in sicer:
ocenili smo ali prejeti revidirani konsolidirani racunavodski izkazi upalnjujejo zahleve Delegirane wredbe, veljavne na dan porocanja: da s0 revidirani konsolidirani racunovodski izkazi Izdajatelja pndobili smo sprejemljivo zagotovilo prikazani pravilni alektronski oblikxi XHTML prdobili smo sprejemljivo zagotovilo, da s0 vrednosti in razkritja revidiranth konsclidiranin ratunovcdskin &kazih obliki XHTML oznaceni pravilno Iehnologiji Inline XBRL ter da njihovo strojno branje zegotavla popolne in prave informacijc, vscbovano rovidiranih konsolidiranin ratunovodskih izkazih;
Verjamemo, da so pridobleni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za nas sklep
Na podlagl opravljenth postopkov pidobljenih dokazov po nasem mnenju revidirani konsolidlrani racunovodski Ekaz Skuplne za poslovno lelo se je koncalo 31.12.2024, vseh pomembnih pogledin pripravljeni skladu zahtevami Delegirane uredbe
Ljubljana, 25 maroc 2025
FORVIS MAZARS druzba za revizijo d.0.0
| Pojasnilo | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Neopredmetena sredstva | 4.965.290 | 5.438.281 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 4.994.642 | 4.949.133 |
| Naložbene nepremičnine | 23.024.111 | 23.713.906 |
| Finančne naložbe v pridruženih družbah | 15.639.439 | 9.224.938 |
| Odložene terjatve za davek | 220.113 | 293.786 |
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | 5.478.015 | 3.551.582 |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 4.290.529 | 4.325.173 |
| Finančna sredstva v posesti za trgovanje | 35.591.702 | 27.935.348 |
| Finančna sredstva v posesti do zapadlosti | 987.064 | 988.371 |
| Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 2.742.138 | 2.087.829 |
| Zaloge | 102.328 | 839.281 |
| Druga sredstva | 238.975 | 270.118 |
| Terjatve za odmerjeni davek | 446.203 | 1.446 |
| Poslovne terjatve |
| Denar in denarni ustrezniki | 2.776.112 | 3.959.060 |
|---|---|---|
| SREDSTVA | 106.688.947 | 109.798.355 |
|---|---|---|
| Kapital | 94.721.029 | 93.565.658 | |
|---|---|---|---|
| Kapital, ki pripada večinskim lastnikom | 94.721.029 | 93.565.658 | |
| Osnovni kapital | 2.8.14. | 1.304.123 | 1.304.123 |
| Kapitalske rezerve | 2.8.15. | 22.297.491 | 22.613.158 |
| Rezerve iz dobička | 2.8.16. | 19.449 | 19.449 |
| Prevedbena rezerva | 2.8.17. | (837.871) | (843.830) |
| Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti | 2.8.18. | 182.788 | 178.324 |
| Zadržani dobički | 2.8.19. | 71.755.049 | 70.294.434 |
| Obveznosti | 11.967.918 | 16.232.697 | |
| Rezervacije | 2.8.20. | 276.769 | 272.762 |
| Finančne obveznosti | 2.8.21. | 2.249.642 | 4.467.795 |
| Odložene obveznosti za davek | 2.9.15. | 158.346 | 151.688 |
| Obveznosti za odmerjeni davek | 176.143 | 419.585 | |
| Poslovne obveznosti | 2.8.2 | 9.107.018 | 10.920.867 |
| 106.688.947 | 109.798.355 |
|---|---|
| Pojasnilo | 1. 1. - 31. 12. 2024 | 1. 1. - 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Čisti prihodki od prodaje | 12.920.334 | 66.696.961 |
| Drugi prihodki iz poslovanja | 819.481 | 7.802.677 |
| Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje | 2.382.701 | 1.600.456 |
| Čisti dobički /(izgube) iz drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida | 386.448 | 42.634 |
| Prihodki iz dividend | 711.551 | 457.524 |
| Odprava oslabitev / oslabitev finančnih sredstev | (340.836) | (394.178) |
| Prihodki iz obresti, pripoznani po efektivni obrestni meri | 604.425 | 710.265 |
| Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki | 545.059 | 534.438 |
| Odhodki za obresti in podobni odhodki | (239.703) | (290.707) |
| Deleži v poslovnem izidu pridruženih družb | 7.195.284 | 1.789.803 |
| Odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih naložb v pridruženih družbah | (847.515) | 603.222 |
| Povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov | - | (52.871.801) |
| Stroški storitev | (5.468.439) |
(4.142.859)
(3.814.473)
(1.355.289)
(1.479.942)
(1.232.826)
(1.079.846)
-
-
(438.287)
(4.463)
(3.619.611)
(3.418.688)
7.879.918
7.879.665
(372.249)
(997.406)
7.507.669
6.882.259
-
7.507.669
6.882.259
50,53
44,40
| Pojasnilo | 1. 1. - 31. 12. 2024 | 1. 1. - 31. 12. 2023 | ||
|---|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 7.507.669 | 6.882.259 | ||
| Postavke, ki v kasnejših obdobjih ne bodo prerazvrščene v poslovni izid | Odkup neobvladujočega deleža | - | ||
| Postavke, ki bodo v kasnejših obdobjih lahko prerazvrščene v poslovni izid | Učinek iz naslova prevrednotenja finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | (20.955) | 237.136 | |
| Davek | 2.9.15. | 7.618 | (53.478) | |
| Sprememba presežka iz prevrednotenja na pridruženih družbah | 18.499 | 45.843 | ||
| Prevedbena rezerva | 5.959 | (1.683) | ||
| Drugi vseobsegajoči donos | (698) | 3.280 | ||
| Drugi vseobsegajoči donos v obdobju | 10.423 | 231.098 | ||
| Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta | 7.518.092 | 7.113.357 | ||
| Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta, ki pripada: | - | lastnikom obvladujoče družbe | 7.518.092 | 7.113.357 |
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.
(v EUR)
| Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička – zakonske rezerve | Rezerve iz dobička – rezerve za lastne delnice | Rezerve iz dobička – lastne delnice | Prevedbena rezerva | Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | Zadržani dobički | Skupaj | |
| A.2 Stanje 1. 1. 2024 | 1.304.123 | 22.613.158 | 19.449 | 4.660.224 | (4.660.224) | (843.830) | 178.324 | 70.294.434 | 93.565.658 |
| B.1 Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki | - | (315.667) | - | - | (128.450) | - | - | (5.918.604) | (6.362.721) |
| Nakup lastnih delnic | - | - | - | (128.450) | - | - | (128.450) | - | - |
| Izplačilo dividend | - | - | - | - | (5.918.604) | (5.918.604) | - | - | - |
| Odkup neobvladujočega deleža | - | (315.667) | - | - | - | - | (315.667) | - | - |
| B.2 Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja | - | - | - | 5.959 | 4.464 | 7.507.669 | 7.518.092 | ||
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | - | - | - | - | - | 7.507.669 | 7.507.669 | ||
| Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti | - | - | - | - | (13.337) | - | (13.337) | ||
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa | - | - | - | 5.959 | 17.801 | - | 23.760 | ||
| B.3 Spremembe v kapitalu | - | - | 128.450 | - | - | (128.450) | - | - | - |
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice | - | 128.450 | - | - | - | (128.450) | - | - | - |
| C. Stanje 31. 12. 2024 | 1.304.123 | 22.297.491 | 19.449 | 4.788.674 | (4.788.674) | (837.871) | 182.788 | 71.755.049 | 94.721.029 |
| A.2 Stanje 1. 1. 2023 | 1.304.123 | 22.613.158 | 19.449 | 9.024 | (9.024) | (842.147) | (54.457) | 71.969.575 | 95.009.701 |
| B.1 Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki | - | - | (4.651.200) | - | (3.906.200) | (8.557.400) | |||
| Nakup lastnih delnic | - | - | (4.651.200) | - | - | (4.651.200) |
| - -- - - - - | (3.906.200) | (3.906.200) |
|---|---|---|
| - - -- - | (1.683) | 232.781 | 6.882.259 | 7.113.357 |
|---|---|---|---|---|
| - - -- - - - | 6.882.259 | 6.882.259 |
|---|---|---|
| - - -- - - | 183.658 | - | 183.658 |
|---|---|---|---|
| - - - - - | (1.683) | 49.123 | - | 47.440 |
|---|---|---|---|---|
| - - - | 4.651.200 | - - | (4.651.200) | - |
|---|---|---|---|---|
| - - | 4.651.200 | - - | (4.651.200) |
|---|---|---|---|
| 1.304.123 | 22.613.158 | 19.449 | 4.660.224 | (4.660.224) | (843.830) | 178.324 | 70.294.434 | 93.565.658 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | Pojasnilo | 1. 1. - 31. 12. 2024 | 1. 1. - 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|
| DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | Poslovni izid pred davki | 7.879.918 | 7.879.665 |
| Prilagoditev za: | |||
| Amortizacija | 232.826 | 1.079.846 | |
| (Dobiček) / izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | (13.280) | 2.694 | |
| (Dobiček) / izguba pri prodaji naložbenih nepremičnin | (455.954) | (34.690) | |
| Oslabitev / (Odprava oslabitev) naložbenih nepremičnin | - | (417.030) | |
| Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti | (2.769.149) | (1.643.090) | |
| Prihodki iz dividend | (711.551) | (457.524) | |
| Neto obrestni prihodki | (909.781) | (953.996) | |
| Deleži v poslovnem izidu v pridruženih družbah | (7.195.284) | (1.789.803) | |
| Oslabitev / (odprava oslabitev) pridruženih družb | 847.515 | (603.222) | |
| Slabitev / (odprava oslabitev) poslovnih terjatev in posojil | 340.836 | 394.178 | |
| Sprememba zalog | 736.953 | 52.126.753 | |
| Sprememba poslovnih in drugih terjatev | 1.188.593 | 1.241.211 | |
| Sprememba poslovnih in drugih obveznosti | (1.617.249) | (7.360.036) | |
| Neto (pridobitve) / prodaje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti | (5.279.153) | (5.562.613) | |
| Prejemki od dividend | 711.551 | 457.524 | |
| Prejemki, ustvarjeni pri poslovanju | (6.013.209) | 44.359.868 | |
| (Izdatki) / prejemki za davek | (688.199) | (115.329) | |
| PREBITEK PREJEMKOV /(IZDATKOV) PRI POSLOVANJU | (6.701.408) | 44.244.539 | |
| DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU | Izdatki za nakup odvisnih družb | - | (4.055.070) |
| Izdatki za nakup opredmetenih osnovnih sredstev | (785.611) | (619.655) | |
| Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev | 13.280 | - | |
| Izdatki za nakup neopredmetenih sredstev | (17.343) | (407.588) | |
| Izdatki za nakup naložbenih nepremičnin | (1.346.082) | (9.297.364) | |
| Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin | 2.057.278 | 172.000 | |
| Izdatki za nakup pridruženih družb | (2.854.794) | - | |
| Izdatki za nakup finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti | (943.253) | (950.049) | |
| Prejemki ob zapadlosti finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti | 1.000.000 | 1.000.000 | |
| Izdatki za nakup finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso namenjeni trgovanju | (551.327) | - | |
| Prejemki od prodaje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso namenjeni trgovanju | 287.092 | - | |
| Izdatki za dane posojila in depozite povezanim osebam | (720.000) | (50.000) | |
| Prejemki od vrnjenih posojil povezanih oseb | 70.000 | - | |
| Izdatki za dane depozite in posojila | (2.000.000) | (5.500.000) | |
| Prejemki od vrnjenih depozitov in posojil | 850.600 | 13.494.037 | |
| Prejemki od obresti | 626.214 | 244.929 | |
| Prejemki od dividend pridruženih družb | 2.806.561 | 877.924 | |
| PREBITEK PREJEMKOV /(IZDATKOV) PRI NALOŽBENJU | (1.507.385) | (5.090.836) | |
| DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU | Izdatki od izdanih obveznic | (1.363.340) | (21.120) |
| Prejemki od prejetih posojil | 1.000.000 | - | |
| Izdatki za vračilo prejetih posojil | (1.800.048) | (23.160.333) | |
| Odkup od neobvladujočega deleža | (315.667) | - | |
| Izdatki za nakup lastnih delnic | (128.450) | (4.651.200) | |
| Izdatki za dividende | (5.918.604) | (3.906.200) | |
| Izdatki za obresti | (292.915) | (329.890) | |
| PREBITEK PREJEMKOV /(IZDATKOV) PRI FINANCIRANJU | (8.819.024) | (32.068.743) | |
| DENARNI IZID V OBDOBJU | (17.027.817) | 7.084.960 | |
| ZAČETNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV | 22.220.103 | 15.135.143 | |
| Tečajne razlike | - | - | |
| KONČNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV | 5.192.286 | 22.220.103 |
Obvladujoča družba KD in njene odvisne družbe predstavljajo Skupino KD (Skupina), katere glavne dejavnosti so finančne storitve, ki vključujejo upravljanje tržnih in netržnih naložb, nepremičninska dejavnost, v okviru katere skupina z upravljanjem in gradnjo nepremičnin in od leta 2023 igralništvo.
Družba KD d. d. je delniška družba s sedežem v Ljubljani, Dunajska 63, Slovenija. Njene delnice z oznako SKDR kotirajo na prostem trgu Ljubljanske borze.
Izvršni direktor družbe KD je sestavil konsolidirane računovodske izkaze in letno poročilo ter jih predložil v preverbo in potrditev upravnemu odboru. Računovodski izkazi in letno poročilo Skupine KD se lahko pridobijo na sedežu družbe.
Konsolidirani računovodski izkazi Skupine KD so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, ter s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).
Upravni odbor je 24. marca 2025 na seji upravnega odbora odobril izdajo konsolidiranih računovodskih izkazov in nerevidiranega letnega poročila Skupine KD.
Skupinski izkazi so sestavljeni v evrih, ki so funkcionalna valuta obvladujoče družbe. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na evro, če ni drugače določeno.
Računovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki delujočega podjetja. Bistvenim negotovostim, ki utegnejo povzročiti precejšen dvom o sposobnosti skupine za nadaljevanje delovanja, skupina ni izpostavljena.
Skupina je finančno stabilna. Spremenjenim okoliščinam se aktivno prilagaja, redno spremlja in ocenjuje tveganja, katerim je izpostavljena in sprejema ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.
V nadaljevanju so predstavljene glavne računovodske ocene in presoje, ki najbolj močno vplivajo na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih. Razkritja glede izpostavljenosti likvidnostnemu in drugim finančnim tveganjem so predstavljena v pojasnilu 2.6.
Skupina izdeluje ocene in predpostavke, ki vplivajo na poročane zneske sredstev in obveznosti v naslednjem finančnem letu. Ocene in presoje se kontinuirano preverjajo in temeljijo na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji prihodnjih dogodkov, ki se v danih okoliščinah zdijo smiselni.
V nadaljevanju so predstavljene najpomembnejše ocene, predpostavke in presoje, za katere obstaja precejšnje tveganje, ki bi lahko vplivalo na bistvene prilagoditve knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti za naslednja poslovna obdobja.
poročanje in slabitev vračunovodskih izkazih leta 2024 so pojasnjene v poglavju 2.8. kot pojasnila k posameznim postavkam izkaza finančnega položaja.
V Skupini se za finančne naložbe v pridružene družbe opravijo slabitve, kadar poslovodstvo ugotovi, da je prišlo do pomembnega ali dlje trajajočega zmanjšanja nadomestljive vrednosti sredstev pod njihovo nabavno vrednostjo. Določitev, kaj je pomembno ali dolgotrajnejše, zahteva presojo. Pri tej presoji Skupina preverja med drugim finančno stanje izdajatelja, uspešnost panoge in sektorja, spremembe v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja ter spremembe delujočega trga za takšno finančno sredstvo zaradi morebitnih finančnih težav izdajatelja.
V primeru obstoja dokazov o oslabitvi naložb se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo naložbe.
Ocena nadomestljive vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.
Poštena vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, se določi na podlagi objavljene tržne cene na datum poročanja.
Poštena vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določi z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.
V Skupini se najmanj enkrat letno preverja nadomestljiva vrednost naložbenih nepremičnin zaradi morebitnih slabitev, in sicer s cenitvami zunanjih pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Kot nadomestljiva vrednost velja poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja.
Naložbene nepremičnine so ocenjene po donosu zasnovanem načinu, z upoštevanjem tržnih najemnin in ocenjenih mer kapitalizacije, pri čemer se predpostavi realna neto tvegan donosnost, premija za tveganje in premija za ohranitev glavnice (kapitala).
Skupina na dan bilance stanja skladno z modelom pričakovanih kreditnih izgub oceni, če se je kreditno tveganje za finančni instrument znatno povečalo. Skupina ocenjuje pomembno povečanje tveganja za neplačilo na podlagi primernih in dokazljivih informacij, preteklih izkušenj in prihodnost usmerjenih informacij. Pri oceni pričakovanih denarnih tokov se le-te ocenjuje z upoštevanjem prejetih zavarovanj.
Računovodski izkazi Skupine KD so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija in se nanašajo na obdobje od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024.
komite(International Financial reporting Interpretations Committee IFRIC of the IASB) ki veljajo za obdobja, ki se začnejo s 1. 1. 2024, in ki jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju EU).
Novistandardi spremembe obstoječih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) in sprejela EU, ki veljajo vključno s 1. 1. 2024.
Z dnem 1. 1. 2024 veljajo naslednji novi standardi, spremembe obstoječih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal UOMRS ter sprejela EU:
Spremembe tudi pojasnjujejo, da se prenos lastnih kapitalskih instrumentov podjetja v določenih okoliščinah šteje za poravnavo obveznosti. Če ima obveznost kakršnekoli možnosti pretvorbe v lastniški kapital, te na splošno vplivajo na njeno razvrstitev kot kratkoročno ali dolgoročno (npr. če je možnost pretvorbe razcepljena kot vgrajeni izvedeni finančni instrument iz gostiteljevega dolga), razen če so te možnosti pretvorbe pripoznane kot lastniški kapital po MRS 32 - Finančni instrumenti: predstavljanje.
- Obveznost najema pri prodaji in povratnem najemu (spremembe MSRP 16):
Dopolnilo zahteva, da prodajalec-najemnik obračunava spremenljiva plačila najema, ki nastanejo pri transakciji prodaje in povratnega najema, kot sledi:
Prodajalci-najemniki morajo ponovno oceniti in morebiti preračunati transakcije prodaje in povratnega najema, sklenjene od uvedbe MSRP 16 leta 2019.
- Dobaviteljski finančni dogovori (spremembe MRS 7 in MSRP 7):
Sprememba zahteva, da družba (kupec) razkrije kvalitativne in kvantitativne informacije o svojih dobaviteljskih finančnih dogovorih, kot so določila in pogoji – vključna primer s podaljšanimi plačilnimi pogoji in zagotovljeno varnostjo ali jamstvom. Med drugimi značilnostmi MRS 7 pojasnjuje, da finančni dogovor dobavitelja zagotavlja podjetju podaljšane plačilne roke ali dobaviteljem podjetja predčasne plačilne pogoje v primerjavi s povezanimi datumom zapadlosti plačila računa.
Standardi, dopolnitve in pojasnila, ki veljajo z dnem 1. 1. 2024, niso povzročili bistvenih sprememb v računovodskih izkazih.
Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je UOMRS izdal naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je sprejela EU, a še niso stopili v veljavo in imajo datum veljavnosti za leta obdobja od vključno 1. 1. 2025 naprej:
tečaju. Dopolnitve pojasnjujejo, kdaj se valuta šteje za zamenljivo v drugo valuto in kako podjetje oceni trenutni tečaj zavalute, ki niso zamenljive. Dopolnitve uvajajo nova razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov pomagajo oceniti učinek uporabe ocenjenega menjalnega tečaja.
Novi standardi ali spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal UOMRS, vendar jih EU še ni sprejela. Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstoječih standardov.
Novisti standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal IASB, vendar jih EU še ni sprejela, z datumom veljavnosti za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2026 ali pozneje:
Predlagane izboljšave so združene v enem dokumentu. Ta cikel letnih izboljšav obravnava naslednje:
| Računovodski standard | Vsebina sprememb |
|---|---|
| MSRP 1 - Prva uporaba Standardov mednarodnega finančnega poročanja | Računovodsko ščitenje ob prvi uporabi MSRP |
| MSRP 7 - Finančni instrumenti: razkritja | Dobiček ali izguba ob odpravi pripoznanja |
| Uvod | |
| Navodila za implementacijo MSRP 7 | |
| Razkritje odložene razlike med pošteno vrednostjo in transakcijsko ceno | |
| Razkritja kreditnega tveganja | |
| MSRP 9 Finančni inštrumenti | Odprava pripoznanja obveznosti iz najema |
| Transakcijska cena | |
| MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi | Določitev „de facto agenta“ |
| MRS 7 Izkaz denarnih tokov | Stroškovna metoda |
Pogodbe, ki se nanašajo na električno energijo, odvisno od narave (prej pogodbe o nakupu električne energije) (Spremembe MSRP 9 in MSRP 7): Spremembe so bile izvedene za izboljšanje poročanja podjetij o finančnih učinkih pogodb o električni energiji, odvisnih od narave, ki so pogosto strukturirane kot pogodbe o nakupu električne energije (angleško PPA).
Pogodbe o električni energiji, odvisni od narave, pomagajo podjetjem pri zagotavljanju oskrbe z električno energijo iz vetrnih in sončnih virov. Ker se lahko količina električne energije, proizvedene po teh pogodbah, razlikuje glede na nenadzorovane dejavnike, povezane z vremenskimi razmerami, trenutne računovodske zahteve morda ne bodo ustrezno zajele, kako te pogodbe vplivajo na uspešnost podjetja. V odgovor je IASB sprejel ciljno usmerjene spremembe MSRP 9 Finančni instrumenti in MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja za izboljšanje razkritja teh pogodb v računovodskih izkazih.
Spremembe vključujejo:
Spremembe pojasnjujejo, da se finančna sredstva in finančne obveznosti pripoznajo in odpravijo pripoznanja na datum poravnave, razen običajnih nakupov ali prodaj finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje za novo izjemo. Nova izjema dovoljuje podjetjem, da se odločijo za odpravo pripoznanja določenih finančnih obveznosti, poravnanih prek elektronskih plačilnih sistemov, pred datumom poravnave.
Zagotavljajo tudi smernice za ocenjevanje pogodbenih značilnosti denarnega toka finančnih sredstev, ki veljajo za vse pogojne denarne tokove, vključno s tistimi, ki izhajajo iz okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) značilnosti. Poleg tega te spremembe uvajajo nove zahteve glede razkritja in posodabljajo druge. Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal IASB, vendar jih EU še ni sprejela, z datumom veljavnosti za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2027 ali pozneje.
Veljavna za letna obdobja od vključno 1. 1. 2027 naprej: MSRP 19 je prostovoljen standard, ki se uporablja za subjekte brez javne odgovornosti, vendar katerih lastniki pripravljajo konsolidirane računovodske izkaze v skladu z računovodskimi standardi MSRP. Za podjetja, ki so vključena v področje uporabe, MSRP 19 ponuja razkritja o različnih temah, vključno z najemi, menjalnimi tečaji, davki na dobiček, izkazom denarnih tokov itd. Če bo sprejet, se pričakuje, da bo MSRP 19 zmanjšal stroške priprave zajetih računovodskih izkazov, hkrati pa ohranil uporabnost teh računovodskih izkazov za deležnike.
Datum veljavnosti letna obdobja od vključno 1. 1. 2027 naprej: MSRP 18 nadomešča MRS 1, ki določa zahteve glede predstavitve in osnovnega razkritja v računovodskih izkazih. Spremembe, ki se najbolj dotikajo izkaza poslovnega izida, vključujejo zahtevo po razvrščanju prihodkov in odhodkov v tri nove kategorije – poslovanje, investiranje in financiranje – ter prikaz vmesnih seštevkov poslovnega izida iz poslovanja in dobička ali izgube pred financiranjem in davki iz dobička. Poleg tega so poslovni odhodki predstavljeni neposredno v izkazu poslovnega izida – razvrščeni po naravi (npr. nadomestila za zaposlene), po funkciji (npr. stroški prodaje) ali z uporabo mešane predstavitve. Odhodki, prikazani po funkcijah, zahtevajo podrobnejša razkritja o njihovi naravi.
MSRP 18 zagotavlja tudi izboljšane napotke za združevanje in razčlenjevanje informacij v računovodskih izkazih, uvaja nove zahteve po razkritju za merila uspešnosti, ki jih določi vodstvo (angleško MPM)* in odpravlja možnosti razvrščanja obresti in dividend v izkazu denarnih tokov. * Za ukrepe, ki niso v skladu s splošno sprejetimi standardi in ustrezajo definiciji MPM, bodo veljale zahteve po razkritju.
Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni iz računovodskih izkazov obvladujoče družbe in njenih odvisnih družb na dan 31. 12. 2024.
| Obvladujoča družba | KD d. d., Ljubljana, Slovenija | 58.649.151 | 58.613.541 | 1.914.981 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Odvisna podjetja | KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija | 105.589.395 | 96.656.280 | 8.030.136 | |
| Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija | 100,00 | 1.606.817 | 1.606.207 | (11.428) | |
| Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 3.043.946 | 3.043.946 | (2.219) | |
| Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 176.454 | 176.454 | (1.046) | |
| Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija | 100,00 | 1.065.529 | 500.744 | 1.464 | |
| Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 9.437.733 | 2.316.829 | (359.300) | |
| KD Priložnost d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 9.040.669 | 5.857.074 | (136.450) | |
| Astraea d. o. o., Sežana, Slovenija | 100,00 | 3.393.314 | 3.042.863 | 441.197 | |
| Onisac d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 4.508.819 | 2.818.322 | 124.599 | |
| Lido 777 d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 211.308 | 196.308 | (23.692) | |
| Pridružena podjetja | Skupina DBS, Ljubljana, Slovenija* | 29,36 | 1.414.489.000 | 98.309.000 | 24.504.000 |
*revidirano 2023
V prvem polletju 2024 je družba KD Group d. d. kupila 228.289 delnic z oznako DBSR, izdajatelja DBS d. d. in povečala delež v banki za 5,36%. Drugih sprememb v sestavi skupine KD v letu 2024 ni bilo.
| Obvladujoča družba | KD d. d., Ljubljana, Slovenija | 62.653.033 | 62.617.163 | (226.612) | |
|---|---|---|---|---|---|
| Odvisna podjetja | KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija | 103.555.029 | 90.991.471 | 2.200.710 | |
| Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija | 100,00 | 1.595.862 | 1.593.554 | (6.193) | |
| Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 2.746.165 | 2.746.165 | (3.548) | |
| Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 177.500 | 177.500 | (1.032) | |
| Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija | 100,00 | 1.206.955 | 499.280 | 97.258 | |
| Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 12.347.753 | 4.626.674 | 2.461.742 | |
| KD Priložnost d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 9.003.752 | 5.993.525 | (13.110) | |
| Astraea d. o. o., Sežana, Slovenija* | 100,00 | 3.398.144 | 2.601.734 | 265.333 | |
| Onisac d. o. o., Ljubljana, Slovenija* | 100,00 | 5.393.223 | 2.694.421 | 409.742 | |
| Lido 777 d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 220.000 | 220.000 | - | |
| Pridružena podjetja | Skupina DBS, Ljubljana, Slovenija** | 24,00 | 1.190.575.000 | 77.358.000 | 7.457.000 |
*čisti poslovni izid od vstopa v skupino 1. 3. 2023
**revidirano 2022
Odvisne družbe so družbe, katere obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno obvladujejo. Obvladujoča družba obvladuje podjetje le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba:
Poslovne združitve se obračunajo z uporabo prevzemne metode na datum prevzema oziroma od dne, ko Skupina obvladuje odvisno družbo. V poslovni združitvi pridobljena opredeljiva sredstva in prevzete obveznosti se ob začetnem pripoznanju merijo po njihovi pošteni vrednosti na datum prevzema. Dobro ime se pripozna kot presežek vsote danega nadomestila in čistim zneskom pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih obveznosti. Dobro ime je predmet letnega preizkusa oslabitve. Dobro ime je ob pripoznanju razporejeno na denar ustvarjajočo enoto. Denar ustvarjajoča enota je posamezna družba v skupini.
Vrednost dobrega imena se preveri z izračunom nadomestljive vrednosti. V kolikor nadomestljiva vrednost presega knjigovodsko vrednost, potem se dobro ime ne oslabi.
Za vse odvisne družbe se uporablja metoda popolnega usklajevanja od dne, ko skupina obvladuje odvisno družbo. Iz skupine so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv obvladujoče družbe ali družbe v skupini.
Računovodski izkazi družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi obvladujoče družbe, z uporabo istih računovodskih usmeritev. Računovodske usmeritve posameznih družb v Skupini so usklajene, kjer pa niso, so v računovodskih izkazih izvedene ustrezne prilagoditve. Ob pripravi skupinskih računovodskih izkazov so izločeni vsi posli, stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine, in dividende med povezanimi družbami.
Ob izgubi vpliva v odvisni družbi mora Skupina:
Pridružene družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, vendar ne obvladuje njihovih finančnih in poslovnih usmeritev, so v konsolidirane računovodske izkaze vključene po kapitalski metodi.
Pomemben vpliv obstaja, če ima Skupina neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, 20 % ali več glasovalne moči v družbi, razen če je mogoče nedvoumnodokazati, da temu ni tako.
Če ima Skupina neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, manj kot 20 % glasovalne moči, se predpostavlja, da nima pomembnega vpliva, razen če je možno dokazati obstoj enega ali več naslednjih dejstev:
Vsi posli z lastniki neobvladujočih deležev se v Skupini obravnavajo kot posli z nepovezanimi strankami. Pri nakupih dodatnih deležev od manjšinskih lastnikov se razlika med danim nadomestilom in knjigovodsko vrednostjo pridobljenega deleža v neto premoženju odvisne družbe poračuna prek kapitala. Dobički oziroma izgube, ki nastanejo pri prodaji manjšinskim lastnikom, se pripoznajo v kapitalu.
Neobvladujoči deleži so izkazani kot posebna postavka lastniškega kapitala Skupine. Čisti dobiček oziroma čista izguba se razdeli na čisti dobiček oziroma izgubo večinskega lastnika in čisti dobiček oziroma izgubo lastnika neobvladujočega deleža.
Pri sestavku konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena medsebojna stanja podjetij v Skupini. Vsi dohodkovni učinki, nastali iz poslovanja znotraj skupine (dobički in izgube), se v postopku konsolidacije izločijo in so pripoznani šele tedaj, ko so realizirani izven Skupine. Dividende, ki jih odvisne družbe izplačajo obvladujoči družbi, so izločene. Kapitalske naložbe v odvisne družbe in njihov kapital se pri konsolidaciji izločijo. Za pridružene družbe so pripoznani učinki kapitalske metode.
Področni oziroma območni odseki so posamezni deli poslovanja Skupine, ki so izpostavljeni različnim stopnjam dobičkonosnosti, možnostim za rast, pričakovanjem glede prihodnosti in tveganjem. Področni odsek je tako prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s skupino sorodnih proizvodov ali storitev, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih področnih odsekih. Območni odsek je prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih sestavnih delih, delujočih v drugih gospodarskih okoljih.
Poslovodstvo spremlja poslovanje predvsem na nivoju posameznih družb kot pravnih oseb in ne na konsolidirani podlagi.
Glavne dejavnosti Skupine oziroma področni odseki so naslednji:
Skupina ima razširjeno svoje poslovanje na treh glavnih geografskih območjih, in sicer:
Stanje in promet
Preračuni sredstev in obveznosti v tujih valutah se v funkcionalno valuto opravijo po menjalnem tečaju na dan posameznega poslovnega dogodka. Pozitivne in negativne tečajne razlike, nastale iz takih poslov, in prevrednotenja denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, na dan bilance stanja v funkcionalno valuto, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Če se sam poslovni dogodek pripozna direktno v kapitalu, se tudi tečajne razlike iz prevrednotenja v funkcionalno valuto pripoznajo direktno v kapitalu.
Denarne postavke v tujih valutah so pretvorjene v funkcionalno valuto po referenčnih tečajih Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije (za valute, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev) na zadnji dan leta. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, so pretvorjene po tečaju na dan posla, nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pa so pretvorjene po tečaju na dan, ko je bila poštena vrednost določena.
V okviru spremembe poštene vrednosti denarnih vrednostnih papirjev v tuji valuti, ki so razporejeni v skupino sredstev, razpoložljivih za prodajo, se sprememba odplačne vrednosti zaradi spremembe menjalnega tečaja obravnava ločeno od drugih sprememb knjigovodske vrednosti vrednostnih papirjev. Tečajne razlike, ki nastanejo zaradi preračuna odplačne vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, druge spremembe knjigovodske vrednosti pa se pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.
Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih se obravnavajo kot sestavni del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih, ki se merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.
Računovodski izkazi odvisnih družb, od katerih nobena ni prisotna v hiperinflacijskem poslovnem okolju in katerih funkcionalna valuta je različna od predstavitvene valute, ki jo uporablja Skupina, so preračunani v to valuto, kot sledi:
Poprvotnem pripoznanju se neopredmetena sredstva vodijo po njihovih nabavnih vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Ob pripoznanju Skupina opredeli tudi dobo koristnosti neopredmetenega sredstva, in sicer kot dokončno oziroma nedokončno. V primeru dokončne dobe koristnosti se neopredmeteno sredstvo amortizira na podlagi dobe koristnosti oziroma se ne amortizira, če je njegova doba koristnosti nedokončna.
Druga neopredmetena sredstva
Med neopredmetenimi sredstvi z dokončno dobo koristnosti izkazuje Skupina programsko opremo, licence in dobro ime. Za pridobljeno programsko opremo se v nabavno vrednost vključijo tudi stroški pridobitve in usposobitve za uporabo, za materialne pravice pa le stroški pridobitve. Skupina v okviru celotne dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Skupina uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja.
Ocenjena doba koristnosti za neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti je naslednja:
| Licence | 5 do 10 let |
|---|---|
| Programska oprema | 5 do 10 let |
Na dan vsakega poročanja mora skupina oceniti, ali obstaja kakšno znamenje, da utegne biti dobro ime oslabljeno, pri čemer se upoštevajo znamenja iz zunanjih in notranjih virov informacij. Če obstaja kakršnokoli znamenje, skupina oceni nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega katera je večja. Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se kot nadomestljiva vrednost upošteva vrednost pri uporabi. Pri izračunu vrednosti sredstva pri uporabi mora skupina upoštevati oceno prihodnjih denarnih tokov, ki jih pričakuje iz sredstva, pričakovanja možnih sprememb vrednosti ali časovnih razporeditev in prihodnjih denarnih tokov, časovno vrednost denarja (diskontna stopnja), ceno za prevzem negotovosti, ki so del sredstva, ter druge merodajne dejavnike.
Opredmetena sredstva so zemljišča, zgradbe in oprema, ki jih Skupina uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot sredstvo, se na začetku izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost zajema nakupno ceno, uvozne carine in nepovratne dajatve ter neposredne stroške usposobitve za uporabo. Poznejši nastali stroški, ki so povezani z opredmetenimi sredstvi, povečujejo njihovo nabavno vrednost le, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Stroški vzdrževanja in popravil se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko so nastali.
Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih sredstev se odpravi ob odtujitvah, ali kadar od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in predstavljajo razliko med prodajno in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se izkazujejo med drugimi poslovnimi prihodki ali odhodki.
Najemnik na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iznajema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev najemodajalca.
Njegova nabavna vrednost zajema:
• začetne neposredne stroške;
• oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri montaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot ga zahtevajo pogoji najema.
Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane.
Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.
Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo. Pogodba je najemna pogodba, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.
Trajanje najema je obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
• obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;
• obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo izrabil.
Najemnik po datumu začetka najema meri obveznost iz najema tako, da:
• poveča knjigovodsko vrednost, kar odraža obrestovanje obveznosti iz najema;
• zmanjša knjigovodsko vrednost, kar odraža izvedena plačila najemnine; in
• ponovno izmeri knjigovodsko vrednost, ki mora odražati ponovne ocene ali spremembe najema ali spremembe po vsebini nespremenljivih najemnin.
Kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, se ne pripoznava kot sredstvo, ampak se pripoznava najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema. Za kratkoročni najem velja najem, katerega doba najema traja do enega leta. Najem majhne vrednosti je najem, katerega vrednost znaša do 5.000 evrov, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema.
Amortizirljiva vrednost posameznih opredmetenih sredstev se v njihovi življenjski dobi sistematično prenaša v izkaz poslovnega izida. Skupina uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija se obračunava posamezno.
Ocenjena doba koristnosti za opredmetena sredstva je naslednja:
| Pravica do uporabe – zgradbe | 5 do 7 let |
|---|---|
| Oprema za opravljanje dejavnosti | 4 do 14 let |
| Pisarniška in druga oprema | 2 do 8 let |
V Skupini se najmanj enkrat letno oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na oslabljenost opredmetenih osnovnih sredstev. Če skupina ugotovi, da taki znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost. Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva vrednost velja poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Samo če je nadomestljiva vrednost manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša na nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve se razveljavijo, kadar in samo kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru se knjigovodska vrednost sredstva poveča na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.
poslovanja. Na začetku se pripoznajo ponabavni vrednosti z vključenimi vsemi stroški, pozneje pa se zmanjšujejo za amortizacijski popravek in morebitno izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti) kot opredmetena sredstva. Skupina enkrat letno preveri delež naložbenih nepremičnin, ki jih imajo druga podjetja Skupini v najemu, in ustrezno v skupinskih bilancah izkaže vrednost naložbenih nepremičnin med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Načini pripoznavanja, odprave pripoznavanja, obračunavanje amortizacije in oslabitve so opredeljeni v okviru opredmetenih osnovnih sredstev. Stroški rednega servisiranja naložbenih nepremičnin se nanašajo na popravila in vzdrževanje ter se evidentirajo kot strošek.
Ocenjena doba koristnosti za naložbene nepremičnine je naslednja:
| Zgradbe in deli zgradb | 17 do 33 let |
|---|---|
Pridružene družbe so vse družbe, v katerih ima Skupina pomemben, vendar ne prevladujoč vpliv. Pomemben vpliv obstaja, če ima družba neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, 20 % ali več glasovalne moči v družbi, razen če je mogoče nedvoumeno dokazati, da temu ni tako. Če ima KD neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, manj kot 20 % glasovalne moči, se predpostavlja, da nima pomembnega vpliva, razen če je možno dokazati obstoj naslednjega: zastopstvo v upravnem odboru ali ustreznem odločevalnem organu družbe, sodelovanje pri odločanju, pomembni posli med obvladujočo družbo ter družbo, v katero investira, medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja ali zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.
Finančne naložbe v kapital pridruženih družb so vrednotene po kapitalski metodi, po kateri se naložba najprej pripozna po nabavni vrednosti, nato pa se povečuje ali zmanjšuje za pripadajoči del dobička ali izgube ter rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti pridružene družbe. Prejete dividende zmanjšujejo nabavno vrednost finančne naložbe v pridruženo družbo.
Delež Skupine v poslovnem izidu pridruženih družb se pripoznava v izkazu poslovnega izida Skupine, njen delež v gibanju rezerv pa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu Skupine.
Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe enak ali večji kot naložba v pridruženo družbo (vključno z nezavarovanimi terjatvami do pridružene družbe), Skupina preneha pripoznavati svoj delež v izgubah, razen če ima Skupina pravne ali druge obveznosti v imenu pridružene družbe. Če taka pridružena družba pozneje začne izkazovati dobiček, se Skupini začne pripoznavati sorazmerni del dobička šele potem, ko delež čistega dobička doseže delež nepripoznane čiste izgube.
Nerealizirani dobički iz transakcij med Skupino in pridruženimi družbami so izločeni do višine pripadajočega lastniškega deleža Skupine v posamezni pridruženi družbi.
MSRP 9 določa pravila glede pripoznavanja in razvrščanja finančnih sredstev ter uvaja model pripoznavanja pričakovanih izgub že ob začetni pripoznavi finančnega instrumenta.
Skupina pripozna finančno sredstvo ali finančno obveznost v svojem izkazu finančnega položaja samo, kadar skupina postane stranka v pogodbenih določbah finančnega instrumenta.
Pripoznanje ali odprava pripoznavanja se pri običajnem nakupu ali prodaji finančnega sredstva obračuna na datum sklenitve posla.
Skupina odpravipripoznanje finančnegasredstva, kadar pot
ečejo pogodbenepravice dodenarnih tokov iz finančnega
sredstva, ali koprenese pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva, kar pomeni, da prenese skoraj
vsatveganja in koristi lastništva finančneg
a sredstva. Skupina odpravifinančno obveznost, kadarje le-ta izpolnjena,
razveljavljena alizastarana.
Zuvedbo novegastandarda MSRP 9 so finančna sredstva ob prvempripoznanju, odvisnood poslovnega modelain značilnosti
denarnih tokov, razvrščena v tri skupine:
finančna sredstva merjenapo pošteni vrednostiprek izkaza poslovnega izida (vnadaljevanjuIPI) in v izkazu
finančnega položaja pr
edstavljena kot
finančna sredstva za trgovanje;
Skupina jeposlovnemodele določila gledena način, kako upravlja s skupino finančnihsredstev,z namenom doseganja
poslovnih ciljev, in sicer za:
Finančno sredstvo se meri po odplačni vrednosti samo takrat, ko izpolnjuje obaizmed naslednjih pogojev:
Vta poslovni model skupinauvršča danaposojila in depozite,terjatve iz poslovanja in dolžniške vrednostnepapirje,ki zadostijo
pogojemza takšnorazvrstitev.Skupina spremlja kreditnotveganje finančnihsredstev s ciljem čimbolj zmanjšatikreditne
izgube. Merjenje us
pešnosti temelji na obrestni marži in zmanjšan
ju kreditnega tveganja.
Do pr
odaje finančnih sredstev v tem poslovnem modelu lahkopride, ko se kreditnotveganje poveča.Prav tako lahkoprihaja
do občasnih prodajzaradi nepričakovanih potreb skupine po financiranju. Prodaje vel
ikih vrednosti so lahko občasne.
V primer
u povečanja pogostosti ali vrednos
ti prodaj v določenemobdobju, skupina obrazloži razloge za navedene prodaje in
dokazuje, zakaj ne odražajo spremembe poslovnegamodela. Prodajeso skladne sciljem posedovanjafinančnih sredstev z
namenomprejemanja pogodbenih denarnihtokov, čese izvedejo blizudospelosti(manj kot6 mesecev pred zapadlostjo),
prihodki od pr
odaj pa so približno enaki prejemkom iz naslova preostalih pogodbenih denarnih tokov.
poslovni modelza zbiranje pogodbenihdenarnih tokovin prodajo(merjenje po pošteni vrednosti preko DVD)
Dolžniški finančni instrument(obveznice, posojila, terjatve)serazvrsti v tamodel, čeizpolnjuje oba izmednaslednjih
pogojev:
Računovodska obravnava dolžniških finančnih instrum
entov je naslednja:
Lastniškifinančni instrumenti (delnice, deleži), ki ni namenjentrgovanju, se lahko obzačetnem pripoznanju nepreklicno
razvrsti kot finančno s
redstvo merjeno po pošteni vrednosti pr
eko DVD.
Vsa ostala finančna sredstva (trgovanje, varovanje pred tveganji ipd.), ki ne zadostijo pogojem za razvrstitev za merjenje po odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti preko DVD, se pripoznajo in merijo po pošteni vrednosti preko IPI. Enako velja tudi za dolžniške finančne instrumente, ki ne prestanejo SPPI testa.
V druge poslovne modele so razvrščeni predvsem dolžniški in lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu in jih skupina poseduje z namenom trgovanja. Merjenje uspešnosti teh naložb temelji na pošteni vrednosti finančnih sredstev. V tem poslovnem modelu skupina spremlja tržno tveganje finančnih instrumentov.
Pri opredelitvi poslovnega modela skupina upošteva naslednje informacije:
Ocena poslovnega modela temelji na pričakovanih scenarijih brez upoštevanja najslabših možnih scenarijev in stresnih scenarijev.
Poleg določitve poslovnega modela skupina izvede tudi presojo ali ima posojilo značilnosti pogodbenih denarnih tokov, ki so izključno odplačilo glavnice in obresti na neporavnano glavnico (SPPI test).
Za namen te presoje je glavnica poštena vrednost ob začetnem pripoznanju, obresti pa sestavljajo nadomestilo za časovno vrednost denarja, nadomestilo za kreditno tveganje, nadomestilo za druga osnovna posojilna tveganja ali stroške (npr. likvidnostno tveganje, administrativni stroški) in profitno maržo.
Pri presoji pogoja, ali pogodbeni denarnitokovi predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti, skupina presoja pogodbene značilnosti finančnega instrumenta. Ta ocena vključuje tudi presojo, ali finančno sredstvo vsebuje pogodbeno določila, ki lahko spremenijo čas in znesek pogodbenih denarnih tokov na način, da ta pogoj ne bi bil več izpolnjen. Pri tem skupina upošteva:
Če bi denarni tokovi povzročili več kot zanemarljivo izpostavljenost tveganju, ki ni v skladu z osnovnimi posojilnimi značilnostmi, se finančno sredstvo obvezno pripozna po pošteni vrednosti preko IPI.
Ob spremenjenih pogodbenih denarnih tokovih finančnega sredstva skupina oceni, ali so bili pogoji spremenjeni do te mere, da se finančno sredstvo bistveno spremeni in postane novo. Pri oceni se med drugim upoštevajo naslednji dejavniki:
Če sprememba povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva, se novo finančno sredstvo na začetku pripozna po pošteni vrednosti, razlika pa se pripozna kot dobiček ali izguba iz odprave pripoznanja. Če sprememba ne povzroči bistveno drugačnih denarnih tokov, se ne odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ampak gre za modifikacijo.
Ob prestrukturiranju posojil, ki ne povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva (npr. podaljšanje roka vračila glavnice in/ali obresti, odlog vračila glavnice in/ali obresti), skupina popravi knjigovodsko vrednost finančnega sredstva na podlagi diskontirane vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po spremenjenih pogojih in izvirni efektivni obrestni meri ter učinek iz tega naslova pripozna v izkazu poslovnega izida.
V primeru spremembe poslovnega modela se finančno sredstvo lahko prerazvrsti. Prerazvrstitev se uporablja za naprej od datuma prerazvrstitve. Pričakuje se, da bodo prerazvrstitve zelo redke.
Izvedeni finančni instrumenti (npr. terminske pogodbe, zamenjave, opcije) se ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega položaja pripoznajo po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se določi na podlagi objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali ob uporabi drugih modelov vrednotenja. Pozitivne poštene vrednosti se v izkazu finančnega položaja prikažejo kot sredstvo oziroma kot obveznost, če je njihova poštena vrednost negativna.
V skladu z MSRP 9 je skupina prešla z modela nastalih kreditnih izgub na model pričakovanih kreditnih izgub, kar pomeni, da skupina pripoznava ne samo kreditne izgube, ki so že nastale, ampak tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnjih obdobjih.
Popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube skupina pripozna za vsa posojila in terjatve ter dolžniška finančna sredstva, ki niso merjena po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida.
Česena datum poročanja kreditnotveganje prifinančnemsredstvu odzačetnega pripoznanjani znatno povečalo, skupina izmeri popravek vrednosti za izgubo kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem obdobju.
Za terjatve do kupcev indruge terjatve, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vredno izmeri kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.
Skupina ocenjuje pomembno povečanje tveganja zaneplačilo na podlagi primernih in dokazljivih informacij, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov ali prizadevanj, kar zajema kvalitativne in kvantitativne informacije ter analizo na podlagi preteklih izkušenj in v prihodnost usmerjenih informacij.
Skupina razvršča finančne instrumente v 3 skupine:
Predvideva se, da je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja:
Pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v 1. skupini se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v 12 mesecih ali krajšem obdobju, če je zapadlost finančnega sredstva krajša od 1 leta.
Pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v 2. skupini se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačil v celotnem obdobju trajanja sredstva.
Oslabitve na skupinski ravni za finančna sredstva prve in druge skupine se izračunajo tako, da se izpostavljenost ob neplačilu (EAD – exposure at default) pomnoži z ustrezno verjetnostjo neplačila (PD – probability of default) in izgubo ob neplačilu (LGD – loss given default). Verjetnost neplačila se določi z internim modelom na podlagi gibanj in napovedi izbranih makroekonomskih spremenljivk. Izpostavljenost ob neplačilu (EAD – exposure at default) odraža pričakovano stanje finančnega sredstva v primeru nastopa neplačila. Izguba ob neplačilu odraža pričakovano izgubo, ki bo nastala v primeru neplačila.
Skupina slabi finančno sredstvo individualno, česar za posamično pomembno finančno sredstvo, ki je razvrščeno v 3. skupino. Mejna materialnosti za posamične slabitve znaša 100.000 evrov. Višina izgube se ocenjuje kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in neto sedanjo vrednostjo pričakovanih denarnih tokov, diskontiranih na datum bilance stanja po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Pričakovani denarni tokovi se ocenjujejo na podlagi več scenarijev. Pri oceni pričakovanih kreditnih izgub delujočih podjetij se upoštevajo denarni tokovi iz rednega delovanja dolžnika in denarni tokovi iz naslova prodaje zavarovanj. V primeru predpostavke prenehanja poslovanja dolžnika se pričakuje poplačilo izključno iz naslova zavarovanj. Višina poplačila iz naslova zavarovanj temelji na oceni tržne vrednosti zavarovanj.
Posebna obravnava je namenjena finančnim sredstvom, oslabljenim že ob nakupu (POCI), pri katerih se popravki vrednosti pripoznajo samo za pričakovane izgube v obdobju od začetnega pripoznanja naprej.
Poštena vrednost je cena, ki bi se sprejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja.
Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Odvisna je od razpoložljivosti tržnih podatkov, na osnovi katerih družba lahko ocenjuje pošteno vrednost. Zakotirajoča finančna sredstva (lastniške in dolžniške vrednostne papirje), za katera obstaja cena na delujočem trgu vrednostnih papirjev, se poštena vrednost ugotavlja kot zmnožek enot finančnega sredstva in kotirajoče tržne cene oziroma zaključnega tečaja na dan bilance stanja. Ustrezen zaključni tečaj Skupina izbere glede na vrsto finančne naložbe in glede na organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem kotira finančna naložba.
Skupina pri oceni poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev sproti presoja kriterij aktivnosti trga, pri čemer zaključni tečaj zadnjega dne, ko se je z vrednostnim papirjem trgovalo, ne sme biti starejši od enega meseca in uporabljeni tečaj mora temeljiti na ustrezni likvidnosti oziroma mora promet na dan tečaja (redni posli, brez svežnjev) znašati vsaj 20% vrednosti celotne pozicije vrednostnega papirja (tržna vrednost zadnjega vrednotenja) ali v absolutnem znesku najmanj 50.000 evrov. Kot kriterij se upošteva manjša izmed vrednosti.
Skupina pri oceni poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, za vrednotenja na dan bilance stanja določi tečaj na podlagi zaključnega tečaja, objavljenega na borzi, na dan bilance stanja. Če podatka o zaključnem tečaju na dan bilance stanja za posamezni dolžniški vrednostni papir ni, se uporabi zaključni tečaj zadnjega dne, ko se je z dolžniškim vrednostnim papirjem trgovalo.
Pri naložbenih nepremičninah je potrebno letno razkriti pošteno vrednost. Za ocenjevanje poštene vrednosti se uporabljajo naslednje metode vrednotenja nepremičnin:
Poštena vrednost finančnih obveznosti iz obveznic se za potrebe poročanja določi na osnovi borznega tečaja na dan poročanja.
Za povečanje skladnosti in primerljivosti merjenja poštene vrednosti in povezanih razkritij se finančna sredstva razvrščajo v tri ravni (nivoje) hierarhije poštene vrednosti. Razvrščanje v posamezni nivo temelji na vložkih v tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo prednost neprilagojene, kotirane cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti (vložki Nivo 1), najmanjšo prednost pa neopazovani vložki (vložki Nivo 3).
Skupina pri razvrščanju v hierarhijo sledi naslednjim vložkom v tehnike ocenjevanja vrednosti:
• Nivo 2: določajo vložki, ki niso kotirane cene, vključene v Nivo 1, in jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati
za sredstvo ali obveznost. Če ima sredstvo ali obveznost določeno (pogodbeno) trajanje, mora biti vložek mogoče
opazovati v celotnem trajanju sredstva ali obveznosti. Med vložke Nivoja 2 spadajo: kotirane cene za podobna
sredstva ali obveznosti na delujočih trgih, kotirane cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na nedelujočih
trgih, vložki, ki niso kotirane cene, ki jih je mogoče opazovati za sredstvo ali za obveznost ter vložki, potrjeni na
trgu.
• Nivo 3: določajo neopazovani vložki, ki vključujejo majhno tržno komponento, če sploh obstaja, za sredstvo ali
obveznost na datum merjenja. Cilj merjenja poštene vrednosti ostane enak, tj. izhodna cena na datum merjenja z
vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost. Zato morajo neopazovani vložki izražati
predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno
s predpostavkami o tveganjih.
Skupina finančnih sredstev, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti,
vrednoti po nabavni vrednosti in posebej presoja potrebo po oslabitvi. Ta finančna sredstva razvršča v nivo 3
hierarhije poštene vrednosti.
| Vrsta finančnih naložb | Metoda ocenjevanja | Pomembnejši parametri | Hierarhija poštene vrednosti | INTERNI / EKSTERNI OCENJEVALCI |
|---|---|---|---|---|
| Dolžniški vrednostni papirji | Interni model | tehtanega povprečja donosnosti dveh likvidnih državnih vrednostnih papirjev iste države, s krajšo in daljšo ročnostjo | nivo 2 | državni izračun zahtevane donosnosti, utež: število dni med datumom zapadlosti opazovanega vrednostnega papirja in datumom zapadlosti vrednostnega papirja, za katerega ugotavljamo pošteno vrednost |
| Dolžniški vrednostni papirji | Interni model | izračun vsote zahtevane kreditnega tveganja za tveganje panoge (CDS), ob upoštevanju donosnosti za primerljive ročnosti in stopnje investicijskega razreda, nelikvidnost. | nivo 2 | |
| Lastniški vrednostni papirji | metoda primerljivih podjetij | tržni kazalniki: P/E, P/B, P/S, P/EBITDA, F/FCF, ki temeljijo na borznih kotacijah oz. cenah primerljivih podjetij in izbranih finančnih kategorij ocenjevanega podjetja. | Pooblaščeni zunanji cenilci |
diskontiranje denarnih tokov
neto marža (obdobje konstantne rasti)
diskontna stopnja
diskont za pomanjkanje tržljivosti
Pooblaščeni zunanji cenilci
metoda tržnih primerjav
analiza dejanskih tržnih transakcij z nepremičninami
sedanja vrednost bodočih pričakovanih donosov
na donosu zasnovan način
stopnja kapitalizacije (donos in vračilo)
diskontna stopnja
dodatek za pomanjkanje tržljivosti (nelikvidnost)
metoda čiste vrednosti sredstev
sprememba cen nepremičnin
Dolžniški vrednostni papirji –
stohastičnimodel, mrežni model
krivulja EURSWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni
sestavljeni
HW1f in HW2f
pribitki primerljivihizdajateljev, volatilnost obrestnih mer, korelacijska
matrika, volatilnost delniškega indeksa
Lastniški vrednostni papirji –
stohastični model
krivulja EURSWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni
sestavljeni
pribitki primerljivih izdajateljev, volatilnost delniškega indeksa
krivulja EURSWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni
Dolžniški vrednostni papirji –
pribitki primerljivihizdajateljev, sklenjeni posli, dejanske kotacije,
državni
diskontiranje denarnih tokov
indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 6-10
krivulja EURSWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni
pribitki primerljivih izdajateljev, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 1-5
pribitki primerljivih izdajateljev, sklenjeni posli, dejanske kotacije, podjetij in finančnih Institucij
diskontiranje denarnih tokov
indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 6-10
krivulja EURSWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja, kreditni
Skupina za potrebe računovodskega poročanja enkrat letno presoja znamenja oslabitev finančnih naložb v pridružene družbe.
Po začetnem pripoznanju družba na dan bilance stanja preverja, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če tak dokaz obstaja, se naložbo oslabi.
Nepristranski dokazi o oslabitvi naložbe v pridruženo podjetje so predvsem:
Pri obstoju dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo naložbe.
Ocenjena nadomestljiva vrednost se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.
Skupina spremlja in preverja kakovost danih posojil in terjatev na posamezni ravni. Za posamečno pomembna finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti, se oblikuje individualna oslabitev na podlagi informacij o poslabšanju plačilne sposobnosti ali finančnih težavah dolžnika ter drugih pomembnih dejstvih. Postopek ugotavljanja oslabljenosti finančnih sredstev, vrednotenih po odplačni vrednosti, je pojasnjen v pojasnilu 2.5.5.
Najmanj enkrat letno poslovodstvo preverja nadomestljivo vrednost naložbenih nepremičnin zaradi morebitnih slabitev in sicer s cenitvami zunanjih pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Za nove nepremičnine se upošteva nabavna vrednost kot poštena vrednost nepremičnin.
Pri presojanju znamenj slabitev naložbenih nepremičnin se upoštevata kriterija donosnosti posamezne nepremičnine in tržne donosnosti. V kolikor dejanska donosnost posamezne nepremičnine presega zahtevano donosnost nepremičnin, nepremičnina ne izkazuje znamenj slabitev. V nasprotnem primeru se za nepremičnino ugotavlja nadomestljiva vrednost in sicer se uporabljajo naslednje metode vrednotenja nepremičnin (opredeljeno tudi v tehnikah vrednotenja v poglavju poštene vrednosti):
Zaloge se v poslovnih knjigah izkazujejo po nabavni ali iztržljivi vrednosti, odvisno od tega, katera je nižja. Nabavna vrednost sestavljajo nakupna cena in neposredni stroški nabave, v primeru gradnje nepremičninskih projektov pa zalogo sestavljajo tudi stroški financiranja. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo.
Zaloge nedokončane proizvodnje, ki vključujejo gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Šumi. Načini ocenjevanja iztržljive vrednosti projekta v izgradnji se glede na posamezne dele objekta razlikujejo. Uporabljeni so naslednji načini ocenjevanja: na donosu zasnovanem načinu, z upoštevanjem tržnih najemnin in ocenjene mere kapitalizacije, pri čemer se predpostavi realna netvegana donosnost, premija za tveganje in premija za ohranitev glavnice (kapitala), način tržnih primerjav in metoda preostale vrednosti.
Če je knjigovodska vrednost zaloge nižja od izračunane vrednosti, neposredno povezani stroški povečujejo vrednost zaloge. Če Skupina oceni, da je knjigovodska vrednost višja od iztržljive vrednosti, se stroški financiranja prenehajo pripisovati v zalogo.
Med drugimi sredstvi Skupina izkazuje druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, višina pa zanesljivo ocenjena.
Kot denar in denarni ustrezniki se izkazujejo gotovina, knjižni denar, depoziti pri bankah na odpoklic in depoziti z ročnostjo vezave do 3 mesecev.
Članice Skupine KD pripoznavajo in evidentirajo spremembe v kapitalu v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju in izplačila.
Kapital Skupine sestavljajo:
Osnovni kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki. Osnovni kapital predstavlja nominalno vrednost vplačanih navadnih kosovnih delnic v evrih.
Rezerveso namensko opredeljeni del čistegadobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih in kupovanju lastnih delnic.
Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom.
Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.
Vse sestavine kapitala zunaj osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deli osnovnega kapitala.
Lastnedelnice družbe, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na njihovo pridobitev, zmanjšujejo kapital družbe. Ob odtujitvi lastnih delnic se vsi dobički ali izgube poračunajo direktno kapitalu.
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti, se pripoznajo na podlagi opravljenega prevrednotenja sredstev, izvedenega med letom v določenem obračunskem obdobju. Skupina v okviru rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja, izkazuje spremembe, nastale pri vrednotenju finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, po pošteni vrednosti.
Dividende na navadne delnice se pripoznajo kot obveznost na dan, ko njihovo izplačilo potrdi skupščina lastnikov družbe.
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov, ki se bodo poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno in katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti.
Dolgoročni zaslužki zaposlenih
V Skupini so družbe v skladu z zakonodajo države, kolektivnimi pogodbami in internimi akti zavezane k plačilu jubilejnih nagrad zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi. Po slovenski zakonodaji se zaposleni upokojijo po 40 letih delovne dobe in če izpolnjujejo določene pogoje, so upravičeni do izplačil v enkratnem znesku. Zaposleni so prav tako upravičeni do dodatnega izplačila za vsakih deset let delovne dobe v Skupini.
Skupina pripoznava celotne aktuarske dobičke in izgube v izkazu poslovnega izida ob nastanku. Bodoče obveznosti so izračunane na podlagi aktuarskega izračuna.
Skupina enkrat letno oblikuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade se pripoznavajo skupinsko. Rezervacije se pri porabljanju zmanjšujejo neposredno za nastale obveznosti v zvezi s stroški, za katere so bile oblikovane, zato se pri porabljanju rezervacij stroški ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida. Pri zmanjšanju rezervacij zaradi njihovega porabljanja ali odpravljanja se uporablja metoda FIFO. Skupina na bilančni presečni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodek ali odhodek v zvezi s preračunom rezervacij kot razliko med začetnim in končnim stanjem rezervacij.
Glavne predpostavke, vključene v izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, so:
Finančni prihodki in finančni odhodki zajemajo obrestne prihodke in obrestne odhodke, prihodke iz dividend, dobičke in izgube iz finančnih sredstev, prihodke in odhodke finančnih naložb v pridruženih družbah.
Obrestni prihodki iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se izkazu poslovnega izida pripoznajo ob uporabi efektivne obrestne mere. Obrestni prihodki, pripoznani po efektivni obrestni meri, se izračunajo na bruto knjigovodsko vrednost finančnih sredstev, razen za tista, ki so kreditno oslabljena. Obrestni prihodki iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, se pripoznajo ob uporabi pogodbene obrestne mere.
Metoda efektivne obrestne mere je metoda, s katero se izračuna odplačna vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti, in metoda razporejanja obrestnih prihodkov ali odhodkov prek določenega obdobja. Efektivna obrestna mera je mera, ki natančno diskontira prihodnje denarne tokove v celotni dobi finančnega instrumenta na njegovo čisto knjigovodsko vrednost. Pri izračunu efektivne obrestne mere Skupina upošteva vsa pogodbena določila finančnega instrumenta (na primer opcijo predplačil), ne upošteva pa prihodnjih izgub. Izračun upošteva tudi vsa nadomestila, ki so predmet plačil med pogodbenimi partnerji in so sestavni del efektivne obrestne mere, transakcijske stroške in vse druge premije in diskonte.
V primeru kupljenih finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo (POCI) se od začetnega pripoznanja uporablja kreditnemu tveganju prilagojena efektivna obrestna mera, ki se obračuna na odplačno vrednost finančnega sredstva. Kreditnemu tveganju prilagojena efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki ob začetnem pripoznanju diskontira pričakovane prihodnje denarne tokove (vključno s kreditnimi izgubami).
Odhodki za obresti predstavljajo stroške izposojanj. Ob njihovem nastanku (ne glede na plačila) se pripoznajo z uporabo pogodbene obrestne mere.
Prihodki od dividend za kapitalski instrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko podjetje pridobi pravico do plačila.
Poslovni prihodki zajemajo čiste prihodke od prodaje in druge prihodke iz poslovanja. Skupina med čiste prihodke od prodaje uvršča prihodke iz pogodb s kupci, ki zajemajo predvsem prihodke od prodaje kinovstopnic in gostinstva ter prihodke od najemnin naložbenih nepremičnin. Drugi prihodki iz poslovanja vključujejo prihodke od odtujitve naložbenih nepremičnin, prevrednotovalne poslovne prihodke, državne pomoči in prihodke iz odprave dolgoročnih rezervacij.
Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi sklenjenih pogodb s kupci in sicer ob prenosu obvladovanja blaga ali storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega Skupina pričakuje, da je do njega upravičena v zameno za to blago ali storitev.
Izvršitvena obveza je obljuba kupcu zagotoviti blago ali storitve. Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko Skupina izpolni izvršitveno obvezo. To je takrat, ko se na kupca prenese obvladovanje nad proizvodom ali storitvijo. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstev in prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabnikom prejemanje koristi iz sredstva. Pri prihodkih iz pogodb s kupci iz naslova opravljanja storitev, nastane izpolnitev izvršitvene obveze v trenutku, ko je storitev opravljena, pri blagu pa, ko je izročeno kupcu. Prihodki se pripoznajo v neto vrednosti brez davka na dodano vrednost in drugih davkov.
Transakcijska cena je znesek nadomestila, za katerega družba pričakuje, da ga bo prejela v zameno za prenos blaga oz. izvršitev obljubljenih storitev kupcu. Pri pogodbah s kupci, ki vključujejo več izvršitvenih obvez, se transakcijska cena razdeli na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih cen blaga oziroma storitev.
Skupina med poslovne odhodke evidentira stroške materiala in storitev, stroške dela, amortizacijo, oslabitev naložbenih nepremičnin in druge prevrednotovalne poslovne odhodke. V izkazu poslovnega izida so stroški prikazani po naravnih vrstah. Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.
V Skupini so davki obračunani v skladu z določbami ustrezne zakonodaje, ki veljajo za posamezno državo, v katerih so odvisne družbe Skupine. V Republiki Sloveniji se je davek od dohodkov pravnih oseb do leta 2023 obračunaval po 19 % stopnji. Od leta 2024 dalje do vključno 2028 davčna stopnja v Sloveniji znaša 22 %.
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti do virov sredstev in davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So ali obdavčljive začasne razlike ali odbitne začasne razlike. Če posel ni poslovna združitev in ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček, Skupina ne pripozna iz tega izhajajočih odloženih obveznosti ali terjatev za davek niti pri začetnem pripoznanju niti pozneje.
Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Odložene obveznosti davek so zneski davka, ki ga bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. Odložene obveznosti za davek so pripoznane v celoti. Odložene terjatve in obveznosti za davek se ne diskontirajo in se pobotajo, če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti in imajo podjetja v Skupini zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve in obveznosti za davek.
Odložene terjatve za davek za začasne razlike so pripoznane, če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti obdavčljive razlike. Odložene terjatve za davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise.
Odložene terjatve za davek se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube.
Skupina KD je pri svojem poslovanju izpostavljena strateškim, finančnim, operativnim in naključnim tveganjem. Strateška tveganja se nanašajo na dolgoročni razvoj Skupine in v tem okviru tudi posameznih družb v Skupini. Opredeljena vizija, poslanstvo in strategije Skupine in njenih posameznih družb ter izvajanje in redno preverjanje ustreznosti družb so mehanizem, prek katerega se ta tveganja upravljajo. Sprejemanje investicijskih odločitev glede investiranja v posamezna področja oziroma dejavnosti je glede na zelo raznoliko dejavnost družb v lastništvu Skupine KD ključnega strateškega pomena.
Sistem vodenja in upravljanja (corporate governance) je prilagojen in usmerjen k doseganju razvoja in rasti posameznih področij ter doseganju zahtevane donosnosti.
Skupina je izpostavljena finančnim tveganjem predvsem prek finančnih sredstev in obveznosti. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadostovali za kritje odtokov. Najpomembnejše sestavine tega tveganja so tveganje spremembe obrestnih mer, tveganje spremembe tečajev vrednostnih papirjev ter valutno in kreditno tveganje.
Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven. Skupina je izpostavljena predvsem finančnim tveganjem.
Obvladovanje tveganj je kontinuiran ciklični proces, ki ga je mogoče razdeliti v tri stopnje. Na prvi stopnji je identifikacija potencialnih tveganj. Na drugi stopnji so posamezna tveganja modelirana in izmerjena. Ti modeli se uporabljajo kot podlaga za merjenje stopnje izpostavljenosti posamezne družbe v Skupini in Skupine posameznim tveganjem. Na podlagi identifikacije in merjenja tveganj v Skupini uprava sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje ali obvladovanje teh tveganj (tretja stopnja).
Vzvodi uprave so različni in odvisni od stopnje izpostavljenosti in tipa tveganja. Uprava družbe upravlja tveganja, prisotna v posameznih družbah v Skupini in na ravni Skupine kot celote. Postavlja smernice glede razmerja med tveganji, donosi in kapitalom, izvaja periodične kontrole in postavlja smernice za izvajanje poslovnih politik in strategij za posamezne družbe v Skupini.
Posamezne družbe v Skupini so vzpostavile sistem poročanja za potrebe uprave, ki omogoča redno nadzorovanje tveganj, ki so jim izpostavljene.
Uprava se je odločila za ohranjanje velikega kapitalskega obsega, da bi tako zagotovila zaupanje vseh deležnikov in nadaljnji razvoj Skupine KD. Kot enega od strateških kazalnikov je Skupina opredelila donosnost kapitala kot razmerje med doseženim čistim dobičkom večinskih lastnikov in povprečno vrednostjo lastniškega kapitala večinskih lastnikov. Skupina si prizadeva za ohranjanje ravnotežja med večjimi donosi, ki bi jih omogočila večja zadolženost, ter prednostmi in varnostjo močne kapitalske strukture.
Donosnost kapitala je eden od strateških kazalnikov letnega načrta Skupine, ki se določi in sprejme na podlagi spremljanja dogajanja v okolju in v skladu z ohranjanjem optimalne strukture kapitala. Donosnost kapitala se izračunava kot razmerje med doseženim čistim poslovnim izidom in povprečno vrednostjo stanja celotnega kapitala, v okviru katerega je odšteta vrednost čistega dobička.
Naložbeni načrti, politika optimalne strukture kapitala ter pričakovanja in interesi delničarjev so temelj oblikovanja dividendne politike. Družba izplačuje dividende enkrat letno. Predlog višine dividende oblikuje upravni odbor obvladujoče družbe. Dividende se oblikujejo iz bilančnega dobička obvladujoče družbe, ki se oblikuje v skladu z veljavnim predpisi v Sloveniji, sklep o njegovi uporabi pa sprejme skupščina delničarjev.
Skupina je izpostavljena finančnim tveganjem predvsem prek finančnih sredstev in obveznosti. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadoščali za kritje odtokov. Najpomembnejše komponente tega tveganja so likvidnostno tveganje, kreditno tveganje in tržno tveganje, kjer je Skupina izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer, tveganju spremembe tečajev vrednostnih papirjev, spremembe cen in valutnemu tveganju.
Likvidnostna tveganja so tveganja, da Skupina ne bo sposobna poplačati vseh obveznosti, vključno s potencialnimi obveznostmi. Skupina si prizadeva uresničiti cilj, da je v vsakem trenutku sposobna zagotavljati likvidnost in da je trajno sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti z ustrezno višino kapitala (solventnost).
Glavni vir kreditnega tveganja Skupine izhaja iz finančnih naložb, pri čemer se Skupina sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti zaradi razlik med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti. Gre za tveganje, da nasprotna stranka ne bo zmožna izplačati dolgovanih zneskov ob zapadlosti.
Tržna tveganja nastopajo predvsem pri nalaganju sredstev, kjer obstaja možnost, da se ne izpolnijo pričakovanja glede gibanja naložb oziroma se ne izpolnijo v celoti. Tveganje neugodne spremembe vrednosti naložb je lahko posledica sprememb tečajev tujih valut, obrestnih mer ali tržne cene vrednostnih papirjev.
Skupina upravlja in obvladuje tveganja, katerim je izpostavljena, tako da redno spremlja denarne tokove in zagotavlja, da ima vedno na razpolago dovolj likvidnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti, da nalaga svoja sredstva tako, da dosega dovolj veliko dolgoročno donosnost, ki presega višino donosa pri zavarovalnih obveznostih, da usklajuje trajanje finančnih sredstev s finančnimi obveznostmi, da zagotavlja ustreznost finančnih sredstev.
Tabele v nadaljevanju prikazujejo, kako Skupina upravlja in nadzira svoja finančna tveganja. Tabela prikazuje stanje vseh sredstev in obveznosti po posameznih postavkah ter kakova višina posameznih finančnih sredstev in vseh ostalih sredstev ustreza višini obveznosti.
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| SREDSTVA | ||
| Dolžniški vrednostni papirji | 30.326.322 | 23.678.719 |
| Po pošteni vrednosti preko poslovnega izida | 29.339.258 | 22.690.348 |
| -tržni | 6.220.321 | 8.495.121 |
| -državni vrednostni papirji | 23.118.937 | 14.195.227 |
| V posesti do zapadlosti | 987.064 | 988.371 |
| -tržni | 987.064 | 988.371 |
| Lastniški vrednostni papirji | 13.285.111 | 11.658.002 |
| Po pošteni vrednosti preko poslovnega izida | 8.994.582 | 7.332.829 |
| -tržni | 6.252.444 | 5.245.000 |
| -netržni | 2.742.138 | 2.087.829 |
| Po pošteni vrednosti preko kapitala | 4.290.529 | 4.325.173 |
| -tržni | - | - |
| -netržni | 4.290.529 | 4.325.173 |
| Posojila in depoziti | 5.478.015 | 3.551.582 |
| Skupaj finančne naložbe | 49.089.448 | 38.888.303 |
| Terjatve | 2.776.112 | 3.959.060 |
| Denar in denarni ustrezniki | 5.192.286 | 22.220.103 |
| Skupaj sredstva | 57.057.846 | 65.067.466 |
| Finančne obveznosti | 2.249.642 | 4.467.795 |
|---|---|---|
| Poslovne obveznosti | 6.310.410 | 7.953.615 |
| Skupaj obveznosti | 8.560.052 | 12.421.410 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Dolgoročna finančna sredstva | 12.510.682 | 6.519.449 |
| Dolgoročne poslovne terjatve | 33.125 | 33.125 |
| Ostala dolgoročna sredstva | 48.843.594 | 43.620.044 |
| Dolgoročna sredstva | 61.387.401 | 50.172.618 |
| Kratkoročna finančna sredstva | 36.578.766 | 32.368.853 |
| Kratkoročne poslovne terjatve in terjatve za odmerjeni davek | 3.189.190 | 3.927.380 |
| Ostala kratkoročna sredstva | 5.294.617 | 23.059.386 |
| Kratkoročna sredstva | 45.062.573 | 59.355.619 |
| Skupaj sredstva | 106.449.974 | 109.528.237 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Dolgoročne obveznosti | ||
| Dolgoročne finančne obveznosti | 1.985.456 | 1.238.130 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti | 88.163 | 70.295 |
| 2.073.619 | 1.308.425 | |
| Kratkoročne obveznosti | ||
| Kratkoročne finančne obveznosti | 264.186 | 3.229.665 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti in obveznosti za odmerjeni davek | 6.398.390 | 8.302.905 |
| 6.662.576 | 11.532.570 | |
| Skupaj obveznosti | 8.736.195 | 12.840.995 |
Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se odraža v možnostih nastanka likvidnostnih problemov oziroma v nezmožnosti Skupine za tekoče izpolnjevanje obveznosti iz poslovanja Skupine. Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z zagotavljanjem primerne strukture in ustrezne razpršenosti naložb, s planiranjem prihodnjih denarnih tokov za pokritje prihodnjih predvidljivih obveznosti ter z zagotavljanjem primernega obsega visoko likvidnih naložb za pokrivanje prihodnjih nepredvidljivih obveznosti.
| Knjigovodska vrednost | Brez zapadlosti | do 1 leta | 1 - 3 let | 3 - 5 let | nad 5 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolžniški vrednostni papirji (izdani) | - | - | - | - | - | - |
| Prejeta posojila | 1.009.167 | - | - | 1.009.167 | - | - |
| Obveznosti iz najema | 1.240.475 | - | 264.186 | 588.900 | 387.389 | - |
| Rezervacije | 276.769 | - | 5.819 | 10.635 | 10.635 | 249.680 |
| Poslovne obveznosti | 6.310.410 | - | 6.222.247 | - | 88.163 | - |
| Skupaj obveznosti | 8.836.821 | - | 6.492.252 | 1.608.702 | 486.187 | 249.680 |
| Knjigovodska vrednost | Brez zapadlosti | do 1 leta | 1 - 3 let | 3 - 5 let | nad 5 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolžniški vrednostni papirji (izdani) | 1.404.576 | - | 1.486.376 | - | - | |
| Prejeta posojila | 1.585.420 | - | 1.585.420 | - | - | |
| Obveznosti iz najema | 1.477.799 | - | 239.669 | 545.229 | 634.555 | 58.346 |
| Pogodbene obveznosti | - | - | - | - | - | |
| Rezervacije | 272.762 | - | 5.799 | 10.635 | 10.635 | 245.693 |
| Poslovne obveznosti | 7.953.615 | - | 7.883.320 | - | 24.700 | 45.595 |
| Skupaj obveznosti | 12.694.172 | - | 11.200.584 | 555.864 | 669.890 | 349.634 |
| Knjigovodska vrednost | Brez zapadlosti | do 1 leta | 1 - 3 let | 3 - 5 let | nad 5 let | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni po pošteni vrednosti | 29.339.258 | - | 29.339.258 | - | - | ||
| Dana posojila in depoziti | 5.478.015 | - | - | 5.417.144 | - | 60.871 | |
| Terjatve | 2.776.112 | - | 2.742.987 | - | - | 33.125 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 5.192.286 | - | 5.192.286 | - | - | ||
| Skupaj | 42.785.671 | - | 37.274.531 | 5.417.144 | - | 93.996 |
| Knjigovodska vrednost | Brez zapadlosti | do 1 leta | 1 - 3 let | 3 - 5 let | nad 5 let | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni po pošteni vrednosti | 22.690.348 | - | 22.690.348 | - | - | |||
| Dana posojila in depoziti | 3.551.582 | - | 3.445.135 | 40.467 | - | 65.981 | ||
| Terjatve | 3.959.060 | - | 3.925.935 | - | - | 33.125 | ||
| Denar in denarni ustrezniki | 22.220.103 | - | 22.220.103 | - | - | |||
| Skupaj | 52.421.093 | - | 52.281.521 | 40.467 | - | 99.106 |
| Nezapadla in neoslabljena | Zapadlo in neoslabljeno do 30 dni | Zapadlo in neoslabljeno od 31 do 90 dni | Zapadlo in neoslabljeno od 91 do 270 dni | Zapadlo in oslabljeno | Zapadlo in oslabljeno – bruto vrednost | Zapadlo in oslabljeno – popravek vrednosti (individualno) | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2024 | Dolžniški vrednostni papirji | 30.326.322 | - | - | - | - | - | 30.326.322 |
| Posojila in depoziti | 5.478.015 | - | - | - | - | 76.314 | (76.314) | 5.478.015 |
| Terjatve | 1.167.852 | 10.710 | 10.434 | 7.001 | 1.580.115 | 158.153 | (158.153) | 2.776.112 |
| SKUPAJ | 36.972.189 | 10.710 | 10.434 | 7.001 | 1.580.115 | 234.467 | (234.467) | 38.580.449 |
| Dolžniški vrednostni papirji | 23.678.719 | - | - | - | - | - | - | 23.678.719 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Posojila in depoziti | 3.551.582 | - | - | - | - | 478.377 | (478.377) | 3.551.582 |
| Terjatve | 3.801.246 | 15.672 | 4.139 | 134.303 | 3.700 | 250.896 | (250.896) | 3.959.060 |
| SKUPAJ | 31.031.547 | 15.672 | 4.139 | 134.303 | 3.700 | 729.273 | (729.273) | 31.189.361 |
Kreditno tveganje predstavlja potencialno izgubo Skupine v primeru, če tretja stranka oziroma dolžnik ne izpolni obveznosti. Najbolj izpostavljena področja kreditnemu tveganju so finančne naložbe in posojila, pričemer se Skupina sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti in s tem razlike med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti.
Skupina je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju pri dolžniških vrednostnih papirjih, kjer tveganje zmanjšuje s čim večjo izpostavljenostjo do izdajateljev z boljšo bonitetno oceno. Kreditno tveganje pri danih posojilih se zmanjšuje s pridobivanjem in preverjanjem javnodostopnih podatkov o trenutnem finančnem stanju posojilojemalcev, njihovi prihodnji plačilni sposobnosti in z iskanjem različnih možnosti za zavarovanje terjatev.
Tveganje, da posojila ne bodo poravnana pravočasno, je zmerno.
| Vrsta sredstev | Kreditna ocena | Skupaj | |||
|---|---|---|---|---|---|
| AAA-A | BBB-B | CCC-C | Brez kreditne ocene | ||
| Dolžniški vrednostni papirji | 18.360.446 | 10.978.812 | - | 987.064 | 30.326.322 |
| Posojila in depoziti | - | - | - | 5.478.015 | 5.478.015 |
| Skupaj finančne naložbe | 18.360.446 | 10.978.812 | - | 6.465.079 | 35.804.337 |
| Terjatve | 47.894 | - | - | 2.728.218 | 2.776.112 |
| Denar in denarni ustrezniki | 545.142 | 1.849.297 | - | 2.797.847 | 5.192.286 |
| Sredstva, ki so izpostavljena kreditnemu tveganju | 18.953.482 | 12.828.109 | - | 11.991.144 | 43.772.735 |
| Vrsta sredstev | Kreditna ocena | Skupaj | |||
|---|---|---|---|---|---|
| AAA-A | BBB-B | CCC-C | Brez kreditne ocene | ||
| Dolžniški vrednostni papirji | 8.133.450 | 14.556.898 | - | 988.371 | 23.678.719 |
| Posojila in depoziti | - | - | - | 3.551.582 | 3.551.582 |
| Skupaj finančne naložbe | 8.133.450 | 14.556.898 | - | 4.539.953 | 27.230.301 |
| Terjatve | 119.341 | 248.125 | - | 3.591.594 | 3.959.060 |
| Denar in denarni ustrezniki | 603.682 | 18.231.459 | - | 3.384.962 | 22.220.103 |
| Sredstva, ki so izpostavljena kreditnemu tveganju | 8.856.473 | 33.036.482 | - | 11.516.509 | 53.409.464 |
Dejavniki
Metode in predpostavke, uporabljene pri pripravi analize občutljivosti za tiste vrste tržnih tveganj, katerim je Skupina izpostavljena.
| Dejavnik občutljivosti | Opis dejavnika |
|---|---|
| Sprememba obrestne mere | Vpliv na spremembo v tržnih obrestnih merah za ±50 bp (to pomeni: če se tržna obrestna mera spremeni za 50 indeksnih točk (basic points), kolikšen je vpliv na dobiček in na kapital). |
| Sprememba cen delnic | Vpliv na spremembe tržne cene finančnih sredstev se odraža pri spremembi cene delnice, 31. decembra 2024 za ±15 %. |
| Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev | Gre za tveganje, povezano z lastniškimi vrednostnimi papirji, in sicer, da bodo cene le-teh nihale in s tem vplivale na pričakovane donose finančnih sredstev oziroma njihovo izkazano vrednost v naložbenem portfelju Skupine. Za obvladovanje tega tveganja Skupina svojo naložbeno politiko oblikuje tako, da dosega ustrezno sektorsko in geografsko razpršenost. |
delniških naložb, ne presegajo dovoljenih limitov izpostavljenosti do posameznega izdajatelja ter sredstva nalaga v naložbe z ustreznim razmerjem med tveganjem in donosnostjo.
Spodnja tabela povzema rezultate analize občutljivosti za cene lastniških vrednostnih papirjev, pri čemer prikaz vpliva na kapital izključuje vpliv na izkaz poslovnega izida.
| 2024 (v EUR) | Vpliv na dobiček pred davki | Vpliv na kapital |
|---|---|---|
| Sprememba cen delnic + 15% | 1.349.187 | 643.579 |
| Sprememba cen delnic –15% | (1.349.187) | (643.579) |
| 2023 (v EUR) | Vpliv na dobiček pred davki | Vpliv na kapital |
|---|---|---|
| Sprememba cen delnic + 15% | 1.099.924 | 648.776 |
| Sprememba cen delnic –15% | (1.099.924) | (648.776) |
Tveganje spremembe obrestne mere odraža tveganje, da se bo poštena vrednost prihodnjih denarnih tokov finančnih instrumentov zmanjšala glede na pričakovanja o prihodnjih denarnih tokovih ob nakupu finančnega instrumenta. Lahko se odraža v spremembi tržne vrednosti naložb v dolžniške vrednostne papirje s fiksnimi donosi, razen v primeru njihove razvrstitve v skupino naložb, ki se držijo do zapadlosti ali pa v tveganju, povezanim z zmožnostjo reinvestiranja finančnih sredstev ob zapadlosti naložb v najmanj enakih pogojih kot za finančna sredstva, ki so zapadla.
Za obvladovanje obrestnega tveganja Skupina uporablja naslednje postopke:
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Dolžniški vrednostni papirji | 30.326.322 | 23.678.719 |
| Posojila in depoziti | 5.478.015 | 3.551.582 |
| Denar in denarni ustrezniki | 5.192.286 | 22.220.103 |
| Obrestovana finančna sredstva | 40.996.623 | 49.450.404 |
| Izdane obveznice | - | 1.404.576 |
| Prejeta posojila | 1.009.167 | 1.585.420 |
| Obrestovane finančne obveznosti | 1.009.167 | 2.989.996 |
Spodnja tabela povzema rezultate analize občutljivosti za cene dolžniških vrednostnih papirjev, pri čemer prikaz vpliva na kapital izključuje vpliv na izkaz poslovnega izida.
| 2024 (v EUR) | Vpliv na dobiček pred davki | Vpliv na kapital |
|---|---|---|
| Sprememba obrestne mere + 50 bt | 163.762 | - |
| Sprememba obrestne mere –50 bt | (163.762) | - |
| Vpliv na dobiček pred davki | Vpliv na kapital |
|---|---|
| Sprememba obrestne mere + 50 bt | 185.878 |
| Sprememba obrestne mere –50 bt | (185.878) |
Valutno tveganje je tveganje, da se borazmerje med domačo valuto, v kateri se vrednotijo naložbe, in valuto, v kateri je izražena vrednost posamezne naložbe, gibalo v takšni smeri, da bo to negativno vplivalo na vrednost naložb. Skupina posluje večinoma v Sloveniji, tako da ni izpostavljena pomembnemu valutnemu tveganju.
Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo ali poravnati dolg med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Ocena poštene vrednosti finančnih naložb je odvisna od razpoložljivosti tržnih podatkov, na osnovi katerih Skupina lahko oceni pošteno vrednost. Za merjenje finančnih sredstev po poštenih vrednostih in njihovo razvrščanje v hierarhije Skupina uporablja tehnike ocenjevanja vrednosti, predstavljene v poglavju 2.5.6.
ki so kratkoročne narave, niso vključena v prikaz sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, ker se zanje ugotavlja, da je knjigovodska vrednost zelo dober približek poštene vrednosti.
| (v EUR) | Knjigovodska vrednost 31. 12. 2024 | Poštena vrednost 31. 12. 2024 | Nivo 1 | Nivo 2 | Nivo 3 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti | Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida | 38.333.840 | 38.333.840 | 35.591.702 | - | 2.742.138 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko kapitala | 4.290.529 | 4.290.529 | - | - | 4.290.529 | |
| Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti | 42.624.369 | 42.624.369 | 35.591.702 | - | 7.032.667 | |
| Finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita | Dana posojila in depoziti | 5.478.015 | 5.478.015 | - | - | 5.478.015 |
| Skupaj finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita | 5.478.015 | 5.478.015 | - | - | 5.478.015 | |
| Finančna obveznost merjena po pošteni vrednosti | Izvedeni finančni inštrumenti | - | - | - | - | - |
| Skupaj finančne obveznosti merjena po pošteni vrednosti | - | - | - | - | - | |
| Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita | Izdane obveznice | - | - | - | - | - |
| Prejeta posojila | 1.009.167 | 1.009.167 | - | - | 1.009.167 | |
| Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita | 1.009.167 | 1.009.167 | - | - | 1.009.167 |
| 1. 1. 2024 | Dobički / (izgube) v IPI | Dobički / (izgube) v IVD | Nakupi | Prodaje | 31. 12. 2024 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti | Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida | 2.087.829 | 390.074 | - | 551.327 | (287.092) | 2.742.138 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko kapitala | 4.325.173 | - | (34.628) | - | (16) | 4.290.529 | |
| Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti | 6.413.002 | 390.074 | (34.628) | 551.327 | (287.108) | 7.032.667 |
Do 31.12. 2024 Skupina ni izvedla prerazvrstitve finančnih sredstev med skupinami zaradi spremembe namena uporabe teh sredstev, prav tako ni prišlo do prerazvrstitev zaradi spremembe tržnih razmer na kapitalskih trgih.
| (v EUR) | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Nivo 1 | Nivo 2 | Nivo 3 |
|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2023 | Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti | ||||
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida | 30.023.177 | 30.023.177 | 27.935.348 | - | 2.087.829 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko kapitala | 4.325.173 | 4.325.173 | - | - | 4.325.173 |
| Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti | 34.348.350 | 34.348.350 | 27.935.348 | - | 6.413.002 |
| Finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita | |||||
| Dana posojila in depoziti | 3.551.582 | 3.551.582 | - | - | 3.551.582 |
| Skupaj finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita | 3.551.582 | 3.551.582 | - | - | 3.551.582 |
| Finančna obveznost merjena po pošteni vrednosti | |||||
| Izvedeni finančni inštrumenti | - | - | - | - | - |
| Skupaj finančne obveznosti merjena po pošteni vrednosti | - | - | - | - | - |
| Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita | |||||
| Izdane obveznice | 1.404.576 | 1.431.507 | 1.431.507 | - | - |
| Prejeta posojila | 1.585.422 | 1.585.422 | - | - | 1.585.422 |
| Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita | 2.989.988 | 2.989.988 | 1.431.507 | - | 1.585.422 |
| (v EUR) | 1. 1. 2023 | Dobički / (izgube) v IPI | Dobički / (izgube) v IVD | Nakupi | Prodaje | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti | ||||||
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida | 1.322.914 | 42.634 | - | 722.281 | - | 2.087.829 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko kapitala | 2.120.038 | - | 237.135 | 1.968.000 | - | 4.325.173 |
| Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti | 3.442.952 | 42.634 | 237.135 | 2.690.281 | - | 6.413.002 |
Področnioziroma območniodseki soposamezni deli poslovanja Skupine, ki so izpostavljeni različnim stopnjam dobičkonosnosti, možnostim za rast, pričakovanjem glede prihodnosti in tveganjem. Področni odsek je tako prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s skupino sorodnih proizvodov ali storitev, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih področnih odsekih. Območni odsek je prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih sestavnih delih, delujočih v drugih gospodarskih okoljih.
Glavne dejavnosti Skupine oziroma področni odseki so naslednji:
Skupina posluje predvsem v Sloveniji, zanemarljiv delež pa v državah Evropske unije in drugih državah jugovzhodne Evrope.
Bistvene spremembe v posameznih postavkah so pojasnjene v poglavju pojasnil k posameznim postavkam računovodskih izkazov. Poslovodstvo ne spremlja denarnih tokov na podlagi poslovnih odsekov.
| Finančne storitve | Nepremičnine | Igralništvo | Skupina | |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodanih kino vstopnic in gostinstva | - | 2.059.538 | - | 2.059.538 |
| Prihodki od igralništva | - | - | 8.959.542 | 8.959.542 |
| Prihodki od prodaje nepremičninskih projektov | - | 537.416 | - | 537.416 |
| Prihodki od najemnin | 838.211 | 515.712 | - | 1.353.923 |
| Prihodki iz drugih storitev | 402.714 | 159.081 | - | 561.795 |
| Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami | (551.880) | - | - | (551.880) |
| Čisti prihodki od prodaje | 689.045 | 3.271.747 | 8.959.542 | 12.920.334 |
| Obrestni prihodki | 1.161.709 | 389.114 | 141.543 | 1.692.366 |
| Obrestni prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami | (12.425) | (389.114) | (141.343) | (542.882) |
| Obrestni odhodki | (492.452) | (12.425) | (136.365) | (641.242) |
| Obrestni odhodki iz odnosov z odvisnimi družbami | 389.114 | 12.425 | - | 401.539 |
| Neto obrestni prihodki | 1.045.946 | - | (136.165) | 909.781 |
| Amortizacija osnovnih in neopredmetenih sredstev | (304.765) | (207.698) | (279.687) | (792.150) |
| Amortizacija naložbenih nepremičnin | (440.676) | - | - | (440.676) |
| Poslovni izid pred davki | 7.966.086 | (244.235) | 158.067 | 7.879.918 |
| Davki | (219.976) | - | (152.273) | (372.249) |
| Čisti poslovni izid | 7.746.110 | (244.235) | 5.794 | 7.507.669 |
| Finančne storitve | Nepremičnine | Igralništvo | Skupina | |
|---|---|---|---|---|
| Opredmetena in neopredmetena sredstva | 1.870.196 | 657.168 | 7.432.568 | 9.959.932 |
| Naložbene nepremičnine | 17.051.077 | 5.973.034 | - | 23.024.111 |
| Pridružene družbe | 15.639.439 | - | - | 15.639.439 |
| Zaloga | - | 84.223 | 18.105 | 102.328 |
| Finančne naložbe | 49.048.781 | - | 40.667 | 49.089.448 |
| Denar | 3.392.718 | 563.065 | 1.236.503 | 5.192.286 |
| Druga sredstva | 1.115.536 | 2.059.240 | 506.627 | 3.681.403 |
| Sredstva | 88.117.747 | 9.336.730 | 9.234.470 | 106.688.947 |
| Finančne obveznosti | 977.007 | - | 1.272.635 | 2.249.642 |
| Poslovne obveznosti | 567.024 | 7.482.299 | 1.233.842 | 9.283.165 |
| Obveznosti | 1.544.031 | 7.482.299 | 2.506.477 | 11.532.807 |
| (v EUR) | Finančne storitve | Nepremičnine | Igralništvo* | Skupina |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodanih kino vstopnic in gostinstva | - | 2.093.718 | - | 2.093.718 |
| Prihodki od igralništva | - | - | 8.350.026 | 8.350.026 |
| Prihodki od prodaje nepremičninskih projektov | - | 62.070.169 | - | 62.070.169 |
| Prihodki od najemnin | 220.453 | 789.255 | - | 1.009.708 |
| Prihodki iz drugih storitev | 410.428 | 351.080 | - | 761.508 |
| Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami | (531.245) | (7.056.923) | - | (7.588.168) |
| Čisti prihodki od prodaje | 99.636 | 58.247.299 | 8.350.026 | 66.696.961 |
| Obrestni prihodki | 1.404.968 | 139.873 | 19.602 | 1.564.443 |
| Obrestni prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami | (161.474) | (139.873) | (18.391) | (319.738) |
| Obrestni odhodki | (276.798) | (218.370) | (96.887) | (592.055) |
| Obrestni odhodki iz odnosov z odvisnimi družbami | 183.107 | 118.240 | - | 301.347 |
| Neto obrestni prihodki | 1.149.803 | (100.130) | (95.676) | 953.997 |
| Amortizacija osnovnih in neopredmetenih sredstev | (290.893) | (173.953) | (281.253) | (746.099) |
| Amortizacija naložbenih nepremičnin | (703) | (333.044) | - | (333.747) |
| Odprava oslabitev naložbenih nepremičnin | - | 417.030 | - | 417.030 |
| Poslovni izid pred davki | 2.283.039 | 4.775.919 | 820.707 | 7.879.665 |
| Davki | (114.722) | (786.965) | (95.720) | (997.406) |
| Čisti poslovni izid | 2.168.317 | 3.988.954 | 724.987 | 6.882.259 |
*vstop v skupino – 1. 3. 2023
| Opredmetena in neopredmetena sredstva | 1.840.703 | 696.044 | 7.850.667 | 10.387.414 |
|---|---|---|---|---|
| Naložbene nepremičnine | 294 | 23.713.612 | - | 23.713.906 |
| Pridružene družbe | 9.224.938 | - | - | 9.224.938 |
| Zaloga | - | 821.579 | 17.702 | 839.281 |
| Finančne naložbe | 36.505.646 | - | 2.382.657 | 38.888.303 |
| Denar | 17.854.874 | 2.069.375 | 2.295.854 | 22.220.103 |
| Druga sredstva | 1.829.188 | 1.730.008 | 965.213 | 4.524.409 |
| Sredstva | 67.255.644 | 29.030.618 | 13.512.093 | 109.798.355 |
| Finančne obveznosti | 2.573.989 | - | 1.893.807 | 4.467.796 |
| Poslovne obveznosti | 679.841 | 8.130.268 | 2.530.346 | 11.340.454 |
| Obveznosti | 3.253.830 | 8.130.268 | 4.424.153 | 15.808.250 |
Skupina ima svoje poslovanje razširjeno na treh glavnih geografskih območjih. Glavno območje poslovanja Skupine je Slovenija. Skupina posluje predvsem v Sloveniji, državah Evropske unije in drugih državah jugovzhodne Evrope.
| (v EUR) | 1. 1. – 31. 12. 2024 | 1. 1. – 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|
| Čisti prihodki od prodaje | Slovenija | 12.888.025 | 66.668.315 |
| EU | 28.106 | 26.196 | |
| Druge države | 4.203 | 2.450 | |
| Skupaj | 12.920.334 | 66.696.961 |
| Slovenija | 802.954 | 1.861.541 |
|---|---|---|
| Skupaj | 802.954 | 1.861.541 |
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|
| Sredstva | Slovenija | 83.419.827 | 92.349.902 |
| EU | 18.596.862 | 15.333.772 | |
| Druge države | 4.672.258 | 2.114.681 | |
| Skupaj | 106.688.947 | 109.798.355 |
| Pridružena podjetja | Slovenija | 15.639.439 | 9.224.938 |
|---|---|---|---|
| Skupaj | 15.639.439 | 9.224.938 |
| (v EUR) | Dobro ime | Programska oprema | V pridobivanju | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. 1. 2023 | - | 123.471 | - | 123.471 |
| Povečanje | - | 407.588 | - | 407.588 | |
| Vstop v skupino | 4.968.569 | 240.809 | - | 5.209.378 | |
| Stanje 31. 12. 2023 | 4.968.569 | 771.868 | - | 5.740.437 | |
| Stanje 1. 1. 2024 | 4.968.569 | 771.868 | - | 5.740.437 | |
| Povečanje | - | 8.843 | 8.500 | 17.343 | |
| Zmanjšanje | - | (44.052) | - | (44.052) | |
| Stanje 31. 12. 2024 | 4.968.569 | 736.659 | 8.500 | 5.713.728 |
| POPRAVEK VREDNOSTI | Stanje 1. 1. 2023 | - | 90.617 | - | 90.617 |
|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | - | 14.508 | - | 14.508 | |
| Vstop v skupino | - | 197.031 | - | 197.031 | |
| Stanje 31. 12. 2023 | - | 302.156 | - | 302.156 | |
| Stanje 1. 1. 2024 | - | 302.156 | - | 302.156 | |
| Amortizacija | - | 52.047 | - | 52.047 | |
| Zmanjšanje | - | (44.052) | - | (44.052) | |
| Oslabitev | 438.287 | - | - | 438.287 | |
| Stanje 31. 12. 2024 | 438.287 | 310.151 | - | 748.438 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 4.968.569 | 469.712 | - | 5.438.281 |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2024 | 4.530.282 | 426.508 | 8.500 | 4.965.290 |
Dobra imena pridružbah Onisac v višini 2.280.315 evrov (2023: 2.715.602 evrov) in Astraea v višini 2.249.967 evrov (2023: 2.249.967 evrov) so bila na dan 31. 12. 2024 preizkušena za morebitno oslabitev. Za dobro ime pri družbi Onisac je bilo ugotovljeno, da knjigovodska vrednost za 438.287 evrov presega nadomestljivo vrednost, zato se je izvedla oslabitev v tej višini. Za dobro ime pri družbi Astraea oslabitev ni bila ugotovljena.
Kot denar ustvarjajoče enote so bile upoštevane posamezne družbe kot celota. Pri oceni nadomestljive vrednosti je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti prostih denarnih tokov. Uporabljene predpostavke pri izračunu čistih denarnih tokov so temeljile na preteklem poslovanju družb in planu poslovanja družb za naslednje 5-letno obdobje. Prosti denarni tokovi so bili diskontirani s stopnjo donosa 14,15 % (2023: 14,31 %).
| Netvegana stopnja donosa po modelu CAPM | 3,05 % |
|---|---|
| Beta z zadolženostjo | 1,25 |
| Tržna premija za tveganj | 5,00 % |
| Premija za majhno podjetje | 4,83 % |
| Zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala | 14,15 % |
| (v EUR) | Zgradbe in zemljišča | Pravica do uporabe – zgradbe | Oprema za opravljanje dejavnosti | Pisarniška in druga oprema | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje 1. 1. 2023 | - | 1.289.526 | 987.129 | 1.214.706 | 3.491.361 |
| Povečanje | - | 1.241.886 | 425.629 | 194.026 | 1.861.541 | |
| Zmanjšanje | - | (1.289.526) | (23.812) | (16.486) | (1.329.824) | |
| Vstop v skupino | 1.594.000 | 344.064 | 5.528.156 | 95.385 | 7.561.605 | |
| Stanje 31. 12. 2023 | 1.594.000 | 1.585.950 | 6.917.102 | 1.487.631 | 11.584.683 | |
| Stanje 1. 1. 2024 | 1.594.000 | 1.585.950 | 6.917.102 | 1.487.631 | 11.584.683 | |
| Povečanje | - | - | 567.889 | 217.723 | 785.612 | |
| Zmanjšanje | - | - | (2.404) | (85.589) | (87.993) | |
| Vstop v skupino | - | - | - | - | - | |
| Stanje 31. 12. 2024 | 1.594.000 | 1.585.950 | 7.482.587 | 1.619.764 | 12.282.301 |
| POPRAVEK VREDNOSTI | Stanje 1. 1. 2023 | - | 706.169 | 536.978 | 439.959 | 1.683.106 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | 35.325 | 244.949 | 353.362 | 97.954 | 731.590 | |
| Zmanjšanje | - | (813.629) | (25.797) | (2.931) | (842.357) | |
| Vstop v skupino | - | - | 5.063.211 | - | 5.063.211 | |
| Stanje 31. 12. 2023 | 35.325 | 137.489 | 5.927.754 | 534.981 | 6.635.549 | |
| Stanje 1. 1. 2024 | 35.325 | 137.489 | 5.927.754 | 534.981 | 6.635.549 | |
| Amortizacija | 42.390 | 279.622 | 329.217 | 88.874 | 740.103 | |
| Zmanjšanje | - | - | (2.404) | (85.589) | (87.993) | |
| Stanje 31. 12. 2024 | 77.715 | 417.111 | 6.254.567 | 538.266 | 7.287.659 |
| NEODPISANA VREDNOST | Stanje 31. 12. 2023 | 1.558.675 | 1.448.461 | 989.348 | 952.649 | 4.949.133 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2024 | 1.516.285 | 1.168.839 | 1.228.020 | 1.081.498 | 4.994.642 |
V letu 2024 je skupina izkazala 77.629 evrov (2023: 24.727 evrov) stroškov obresti za obveznosti iz najema, ki so izkazani med odhodki za obresti (pojasnilo 2.9.7.) in 314.952 evrov (2023: 269.329 evrov) skupnega denarnega toka za najeme. Stroški, povezani s kratkoročnimi najemi in najemi sredstev majhne vrednosti, so razkriti med stroški storitev (pojasnilo 2.9.11.). Skupina nima finančnih obvez iz naslova nakupa opredmetenih osnovnih sredstev. Opredmetena osnovna sredstva niso zastavljena za zavarovanje obveznosti družbe.
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje na začetku obdobja | 35.423.196 | 26.265.461 |
| Nabave | 1.346.082 | 9.297.363 | |
| Prodaje | (1.624.963) | (138.000) | |
| Tečajne razlike | 6.123 | (1.628) | |
| Stanje na koncu obdobja | 35.150.438 | 35.423.196 |
| POPRAVEK VREDNOSTI | Stanje na začetku obdobja | 11.709.290 | 11.793.264 |
|---|---|---|---|
| Amortizacija | 440.676 | 333.746 | |
| Prodaje | (23.639) | (690) | |
| Slabitve / (odprave oslabitve) | - | (417.030) | |
| Stanje na koncu obdobja | 12.126.327 | 11.709.290 |
| NEODPISANA VREDNOST | 23.024.111 | 23.713.906 |
|---|---|---|
| (v EUR) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Prihodki od najemnin od naložbenih nepremičnin | 1.146.641 | 969.046 |
| Neposredni poslovni stroški naložbenih nepremičnin, ki prinašajo najemnine | 258.535 | 121.010 |
Povečanje naložbenih nepremičnin se nanaša nadokup zemljišč Glince in nakup zemljišča v Ljubljani.
Poslovodstvo je v letu 2024 presojalo ali obstajajo razlogi za slabitev ali odpravo slabitve naložbenih nepremičnin. V letu 2024 skupina ni pripoznala odprave oslabitev nepremičnin (2023: 417.030 evrov) in niti oslabitev nepremičnin (2023: 0 evrov). Za nepremičnine Šumi, Maribox, Glince in zemljišče Dobanovci je zadnje ocenjevanje nadomestljive vrednosti naložbenih nepremičnin opravili zunanji pooblaščeni cenilci nepremičnin na dan 31. 12. 2023. Zapresojo znamenj oslabitve/ odprave oslabitev na dan 31. 12. 2024 smo pridobili mnenje pooblaščenega cenilca o razmerah na trgih nepremičnin in morebitnih spremembah v letu 2024. Preverili smo oceno najemnin, ki jih je cenilec naredil pri ocenjevanju na dan 31. 12. 2023, z realiziranimi najemninami v letu 2024 in oceno najemnin za neoddane prostore. Znesek ne odstopa materialno od ocenjene letne najemnine, uporabljene v cenitvi na dan 31. 12. 2023, zato menimo, da ni bistvenih sprememb v vrednosti nepremičnine na dan 31. 12. 2024 v primerjavi s koncem leta 2023.
Skupina za amortiziranje naložbenih nepremičnin uporablja enakomerno časovno amortiziranje in v letu 2024 ni spreminjala amortizacijskih stopenj.
Skupina nima naložbenih nepremičnin, danih za poroštvo. Na naložbenih nepremičninah ne obstajajo pravne omejitve in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove.
Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je na dan 31. 12. 2024 znašala 27.903.672 evrov (2023: 27.911.939 evrov).
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 9.224.938 | 7.663.994 |
| Povečanje | 2.854.794 | - |
| Pripisi dobičkov in prevrednotenj | 7.213.783 | 1.835.646 |
| Izplačane dividende | (2.806.561) | (877.924) |
| Odprava slabitve / (slabitve) | (847.515) | 603.222 |
| Stanje 31. 12. | 15.639.439 | 9.224.938 |
Med pridruženimi družbami je izkazana naložba v slovensko poslovno banko DBS d. d. V letu 2024 je družba KD Group d. d. kupila 228.289 delnic z oznako DBSR, izdajatelja DBS d. d. in povečala delež v banki za 5,36 %.
Za namene kapitalske metode so uporabljeni zadnji javno objavljeni revidirani konsolidirani podatki, to je Skupina DBS na dan 31. 12. 2023.
Za namen presoje znamenj oslabitve je bila uporabljena nakupna cena za novopridobljene delnice v letu 2024, na podlagi katere je bila pripoznana oslabitev v višini 847.515 evrov (2023: odprava oslabitve 603.222 evrov).
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Dolgoročna posojila | ||
| Fizičnim osebam | 60.871 | 65.981 |
| Drugim družbam | 5.447.582 | 40.466 |
| 5.508.453 | 106.447 | |
| Popravki vrednosti | (735.014) | - |
| Skupaj dolgoročna posojila | 4.773.439 | 106.447 |
| Fizičnim osebam | - | 52.022 |
|---|---|---|
| Drugim družbam | 76.314 | 3.871.490 |
| 76.314 | 3.923.512 | |
| Popravki vrednosti | (76.314) | (478.377) |
| Skupaj kratkoročna posojila | - | 3.445.135 |
| Pri bankah | 704.576 | - |
|---|---|---|
| Skupaj dolgoročni depoziti | 704.576 | - |
| 5.478.015 | 3.551.582 |
|---|---|
| 12-mesečne pričakovane kreditne izgube | Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube | |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2023 | - | 84.199 |
| Povečanje | - | 394.178 |
| Zmanjšanje | - | - |
| Stanje 31. 12. 2023 | - | 478.377 |
| Stanje 1. 1. 2024 | - | 478.377 |
| Povečanje | - | 735.014 |
| Zmanjšanje–plačilo | - | (394.178) |
| Zmanjšanje –dokončni odpis | - | (7.885) |
| Stanje 31. 12. 2024 | - | 811.328 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Netržne delnice | 4.290.529 | 4.325.173 |
| Skupaj finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 4.290.529 | 4.325.173 |
| 2024 | 2023 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 4.325.173 | 2.120.038 |
| Nakupi | - | 1.968.000 |
| Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko rezerv iz prevrednotenja | (34.628) | 237.135 |
| Zmanjšanje | (16) | - |
| Stanje 31. 12. | 4.290.529 | 4.325.173 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Tržne delnice | 6.252.444 | 5.245.000 |
| Drugi lastniški finančni instrumenti | - | - |
| Podjetniške obveznice | 6.220.321 | 8.495.121 |
| Državni dolžniški vrednostni papirji | 23.118.937 | 14.195.227 |
| Skupaj finančna sredstva v posesti za trgovanje | 35.591.702 | 27.935.348 |
| 2024 | 2023 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 27.935.348 | 22.988.456 |
| Nakupi | 63.086.836 | 17.561.901 |
| Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko izkaza poslovnega izida | 2.106.008 | 1.313.223 |
| Povečanje zaradi obresti | 540.234 | 530.354 |
| Prodaje, odtujitve, plačane obresti | (58.076.724) | (14.458.586) |
| Stanje 31. 12. | 35.591.702 | 27.935.348 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Komercialni zapisi | 987.064 | 988.371 |
| Skupaj finančna sredstva v posesti za trgovanje | 987.064 | 988.371 |
| 2024 | 2023 | |
|---|---|---|
| Stanje na začetku leta | 988.371 | 991.580 |
| Nakupi | 943.253 | 950.049 |
| Zapadanje | (1.000.000) | (1.000.000) |
| Povečanje zaradi obresti | 55.440 | 46.742 |
| Stanje tekočega leta | 987.064 | 988.371 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Netržni vrednostni papirji | 2.742.138 | 2.087.829 |
| Skupaj finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje | 2.742.138 | 2.087.829 |
| 2024 | 2023 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 2.087.829 | 1.322.914 |
| Nakupi | 551.327 | 722.281 |
| Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko izkaza poslovnega izida | 390.074 | 42.634 |
| Prodaje | (287.092) | - |
| Stanje 31. 12. | 2.742.138 | 2.087.829 |
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Nepremičnine za prodajo | - | 745.049 |
| Zaloga materiala in trgovskega blaga | 102.328 | 94.232 |
| Skupaj zaloge | 102.328 | 839.281 |
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Kratkoročno odloženi stroški | 238.975 | 236.238 |
| Druge terjatve | - | 33.880 |
| Skupaj druga sredstva | 238.975 | 270.118 |
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Dolgoročne terjatve | 33.125 | 33.125 |
| kosmata vrednost | 33.125 | 33.125 |
| Terjatve do kupcev | 222.820 | 281.433 |
| kosmata vrednost | 269.623 | 327.198 |
| popravek vrednosti | (46.803) | (45.765) |
| Poslovne terjatve do države | 38.910 | 99.306 |
| kosmata vrednost | 38.910 | 99.306 |
| Poslovne terjatve za dane predujme | 1.078.630 | 1.072.768 |
| kosmata vrednost | 1.078.630 | 1.072.768 |
| Druge kratkoročne poslovne terjatve | 1.402.627 | 2.472.428 |
| kosmata vrednost | 1.513.978 | 2.677.559 |
| popravek vrednosti | (111.351) | (205.131) |
| Skupaj poslovne terjatve | 2.776.112 | 3.959.060 |
Druge kratkoročne poslovne terjatve v višini 852.807 evrov (2023: 1.588.694 evrov) se nanašajo na terjatve zadenarna sredstva na trgovalnih računih.
| (v EUR) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 250.896 | 250.264 |
| Vstop v skupino | - | 50.253 |
| Odprava | (92.742) | (49.621) |
| Stanje 31. 12. | 158.154 | 250.896 |
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Denarna sredstva v blagajni in na računih | 3.174.419 | 19.928.120 |
| Druga denarna sredstva | 2.017.867 | 2.291.983 |
| Skupaj denar in denarni ustrezniki | 5.192.286 | 22.220.103 |
| Osnovni kapital (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Osnovni kapital | 1.304.123 | 1.304.123 |
| Število navadnih imenskih delnic z oznako SKDR | 156.260 | 156.260 |
| Kapitalske rezerve (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Vplačani presežek kapitala | 18.977.399 | 18.977.399 |
| Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja kapitala | 251.844 | 251.844 |
| Učinki transakcij z lastniki neobvladujočega deleža | 3.068.248 | 3.383.915 |
| Skupaj kapitalske rezerve | 22.297.491 | 22.613.158 |
| Rezerve iz dobička (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Zakonske rezerve | 19.449 | 19.449 |
| Rezerve za lastne delnice | 4.788.674 | 4.660.224 |
| Lastne delnice | (4.788.674) | (4.660.224) |
| Skupaj rezerve iz dobička | 19.449 | 19.449 |
| 1. 1. 2024 | Povečanje | Zmanjšanje | 31. 12. 2024 | Delež (%) v 31. 12. 2024* | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število delnic SKDR | 7.514 | 215 | - | 7.729 | 4,95 |
| Knjigovodska vrednost | 4.660.224 | 128.450 | - | 4.788.674 | - |
| 1. 1. 2023 | Povečanje | Zmanjšanje | 31. 12. 2023 | Delež (%) v 31. 12. 2023* | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število delnic SKDR | 12 | 7.502 | - | 7.514 | 4,81 |
| Knjigovodska vrednost | 9.024 | 4.651.200 | - | 4.660.224 | - |
| Prevedbena rezerva (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Prevedbena rezerva | (837.871) | (843.830) |
| Skupaj prevedbena rezerva | (837.871) | (843.830) |
| Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti | 106.519 | 119.856 |
| Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti – pridružena podjetja | 73.687 | 55.188 |
| Aktuarski dobički | 2.582 | 3.280 |
| Skupaj rezerve, nastale zaradi vrednotenja na pošteno vrednost | 182.788 | 178.324 |
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Čisti izid lastnikov obvladujoče družbe | 7.507.669 | 6.882.259 |
| Preneseni izid lastnikov obvladujoče družbe | 64.247.380 | 63.412.175 |
| Skupaj zadržani dobički | 71.755.049 | 70.294.434 |
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Rezervacije iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov | 69.629 | 74.926 |
| Rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov | - | - |
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade | 207.140 | 197.836 |
| Skupaj rezervacije | 276.769 | 272.762 |
Glavne predpostavke, vključene v izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, so:
| (v EUR) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Stanje 1.1. | 197.836 | 128.756 |
| Povečanje | 11.636 | 47.948 |
| Vstop v skupino | - | 25.358 |
| Poraba | (2.332) | (4.226) |
| Zmanjšanje | - | - |
| Stanje 31.12. | 207.140 | 197.836 |
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Posojila pri drugih | 1.009.167 | - |
| Izdane obveznice | - | - |
| Obveznosti iz najema | 976.289 | 1.238.130 |
| Skupaj dolgoročne finančne obveznosti | 1.985.456 | 1.238.130 |
| Posojila pri bankah | - | 62.724 |
| Posojila pri drugih | - | 1.522.696 |
| Izdane obveznice | - | 1.404.576 |
| Obveznosti iz najema | 264.186 | 239.669 |
| Skupaj kratkoročne finančne obveznosti | 264.186 | 3.229.665 |
| Skupaj finančne obveznosti | 2.249.642 | 4.467.795 |
| (v EUR) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 62.724 | 22.447.350 |
| Povečanje | - | - |
| Vstop v skupino | - | 62.724 |
| Zmanjšanje | (62.724) | (22.385.104) |
| Obračunane obresti | 50.304 | 100.130 |
| Plačilo obresti | (50.304) | (162.376) |
| Stanje 31. 12. | - | 62.724 |
| (v EUR) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 1.522.696 | - |
| Povečanje | 1.000.000 | - |
| Vstop v skupino | - | 2.006.121 |
| Zmanjšanje | (1.500.000) | (505.900) |
| Obračunane obresti | 70.964 | 82.552 |
| Plačilo obresti | (84.493) | (60.077) |
| Stanje 31. 12. | 1.009.167 | 1.522.696 |
| (v EUR) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 1.404.576 | 1.425.305 |
| Zmanjšanje | (1.363.340) | (20.120) |
| Obračunane obresti | 39.264 | 82.092 |
| Plačilo obresti | (80.500) | (82.701) |
| Stanje 31. 12. | - | 1.404.576 |
Obveznice so zapadle v plačilo dne 30. 6. 2024.
| (v EUR) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 1.477.799 | 612.338 |
| Povečanje | - | 1.057.175 |
| Vstop v skupino | - | 344.064 |
| Zmanjšanje | (237.324) | (535.778) |
| Obračunane obresti | 77.629 | 24.737 |
| Plačilo obresti | (77.629) | (24.737) |
| Stanje 31. 12. | 1.240.475 | 1.477.799 |
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Dolgoročne varščine | 88.163 | 70.295 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti | 88.163 | 70.295 |
| Obveznosti do dobaviteljev | 751.608 | 952.567 |
| Obveznosti do zaposlencev | 336.491 | 323.509 |
| Obveznosti do države (razen davek od dobička) | 301.193 | 602.351 |
| Obveznosti za prejete predujme | 80.114 | 358.984 |
| Druge kratkoročne poslovne obveznosti | 4.752.841 | 5.645.909 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 6.222.247 | 7.883.320 |
| Kratkoročno odloženi prihodki | - | 1.799 |
| Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki | 2.654.199 | 2.839.749 |
| Vračunani stroški neizkoriščenega dopusta | 142.409 | 125.704 |
| Pasivne časovne razmejitve | 2.796.608 | 2.967.252 |
| Skupaj poslovne obveznosti | 9.107.018 | 10.920.867 |
Druge kratkoročne poslovne obveznosti zajemajo zadržana sredstva izvajalcev gradnje objekta Šumi.
Odvisna družba Šumijev kvartz izvajalcem gradbene pogodbe na dan 31. 12. 2024 še ni podpisala zapisnika o končnem obračunu izvedenih del za objekt Šumi. Reševanje sporov je bilo skladno z določili gradbene pogodbe predano Komisiji za reševanje sporov. V primeru, da odločitev Komisije za reševanje sporov ne bo sprejemljiva za obe stranki v postopku, sledi postopek arbitraže. Za oceno dodatnih obveznosti iz naslova izvedenih gradbenih del je bil že obremenjen poslovni izid v letu 2023. Reševanje spora je v začetni fazi, zato potencialnih obveznosti in potencialnih sredstev iz tega naslova ni mogoče dovolj zanesljivo izmeriti. Rešitev spora se pričakuje do konca leta 2025.
Družba KD Group je dne 13. 3. 2025 kupila 100 % delež v družbi Landis+Gyr EV Solutions, energetske storitve, d. o. o., Škofljica.
| 1. 1.– 31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Prihodki od prodanih kino vstopnic in gostinstva | 2.059.538 | 2.093.718 |
| Prihodki od igralništva | 8.959.542 | 8.348.703 |
| Prihodki od prodaje nepremičninskih projektov | 537.416 | 55.013.246 |
| Drugi prihodki iz pogodb s kupci | 217.197 | 272.248 |
| Prihodki od najemnin naložbenih nepremičnin | 1.146.641 | 969.046 |
| Skupaj čisti prihodki od prodaje | 12.920.334 | 66.696.961 |
Skupina ni imela stroškov, nastalih za pridobitev ali izpolnitev pogodb skupci.
| 1. 1.–31. 12. 2024 | 1. 1.- 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Prihodki od odtujitve naložbenih nepremičnin | 455.954 | 36.460 |
| Dobiček od prodaje osnovnih sredstev | 13.280 | - |
| Odprava oslabitve naložbenih nepremičnin | - | 417.030 |
| Prevrednotovalni poslovni prihodki | 194.157 | 6.661 |
| Dotacije | 72.071 | 105.718 |
| Prejete odškodnine | 81.628 | 28.000 |
| Drugi poslovni prihodki | 2.391 | 7.208.808 |
| Skupaj drugi prihodki iz poslovanja | 819.481 | 7.802.677 |
Dotacije zajemajo 72.071 evrov (2023: 105.718 evrov) državnih pomočipredvsem iz naslova refundacij bolniških nadomestil, oproščenih prispevkov za zaposlene starejše od 60 let in subvencij za zaposlovanje invalidov.
| 1. 1. –31. 12. 2024 | 1. 1.- 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje | ||
| Dobički | 2.455.231 | 1.748.669 |
| Izgube | (72.530) | (148.213) |
| Skupaj čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje | 2.382.701 | 1.600.456 |
| 1. 1.–31. 12. 2024 | 1. 1.- 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Lastniški vrednostni papirji | ||
| Dobički | 386.448 | 42.634 |
| Skupaj čisti dobički/ (izgube) iz drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida | 386.448 | 42.634 |
| 1. 1.–31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Prihodki iz dividend finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida | 711.551 | 457.524 |
| Skupaj prihodki iz dividend | 711.551 | 457.524 |
| 1. 1.– 31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Oslabitev posojil | (735.014) | (394.178) |
| Odprava oslabitve posojil | 394.178 | - |
| Skupaj odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih sredstev | (340.836) | (394.178) |
| 1. 1.– 31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Prihodki iz obresti posojil | 548.333 | 663.524 |
| Prihodki od obresti dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti | 55.440 | 46.741 |
| Prihodki iz obresti drugih sredstev | 652 | - |
| Skupaj prihodki iz obresti, pripoznani po efektivni obrestni meri | 604.425 | 710.265 |
| 1. 1.– 31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Prihodki iz obresti brez uporabe efektivne obrestne mere - finančna sredstva v posesti za trgovanje | 540.234 | 530.354 |
| Neto tečajne razlike | 4.825 | 4.084 |
| Skupaj drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki | 545.059 | 534.438 |
| 1. 1.–31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Odhodki za obresti od bančnih posojil | (50.304) | (100.130) |
| Odhodki za obresti od izdanih obveznic | (39.264) | (82.092) |
| Odhodki za obresti od prejetih posojil od drugih | (70.964) | (82.552) |
| Obresti iz obveznosti za najeme | (77.629) | (24.737) |
| Negativne obresti od finančnih sredstev | (1.542) | (1.196) |
| Skupaj odhodki za obresti in podobni odhodki | (239.703) | (290.707) |
| 1. 1.–31. 12. 2024 | 1. 1.- 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Deleži v dobičkih / (izgubah) pridruženih družb | 7.195.284 | 1.789.803 |
| Skupaj deleži v poslovnem izidu pridruženih družb | 7.195.284 | 1.789.803 |
| (v EUR) | 1. 1.– 31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Odprava oslabitev finančnih naložb v pridruženih družbah | - | 603.222 |
| Oslabitev finančnih naložb v pridruženih družbah | (847.515) | - |
| Skupaj odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih naložb v pridruženih družbah | (847.515) | 603.222 |
| (v EUR) | 1. 1.–31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog nedokončane proizvodnje | - | (52.871.801) |
| Skupaj povečanje/ (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov | - | (52.871.801) |
| (v EUR) | 1. 1.–31. 12. 2024 | 1. 1.- 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Stroški storitev pri izdelavi proizvodov | 680.096 | 4.671.504 |
| Stroški prevoznih in poštnih storitev | 53.824 | 54.261 |
| Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev | 775.191 | 857.526 |
| Povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom | 92.783 | 81.410 |
| Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev | 122.165 | 152.449 |
| Stroški zavarovalnih premij | 109.126 | 109.343 |
| Stroški sejmov, reklame, reprezentance | 1.234.133 | 974.271 |
| Stroški posredovanja vrednostnih papirjev | 50.373 | 38.911 |
| Stroški intelektualnih in osebnih storitev | 1.141.945 | 1.044.842 |
| Stroški drugih storitev | 1.175.088 | 942.090 |
| Stroški storitev fizičnih oseb po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah | 33.715 | 77.610 |
| Skupaj stroški storitev | 5.468.439 | 9.004.217 |
Med stroški najemnin in vzdrževanja sredstev so izkazani naslednji stroški najemnin:
| (v EUR) | 1. 1.– 31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Stroški plač | 2.760.168 | 2.468.644 |
| Stroški pokojninskega zavarovanja | 277.428 | 252.105 |
| Stroški socialnega zavarovanja | 206.292 | 184.332 |
| Drugi stroški dela | 898.971 | 909.392 |
| Skupaj stroški dela | 4.142.859 | 3.814.473 |
| 1. 1.–31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih sredstev | 792.150 | 746.100 |
| Amortizacija naložbenih nepremičnin | 440.676 | 333.746 |
| Skupaj amortizacija | 1.232.826 | 1.079.846 |
| 1. 1.– 31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Odškodnine | 6.723 | 127.350 |
| Dajatve, ki niso odvisne od poslovnega izida | 3.543.220 | 3.209.670 |
| Drugi odhodki | 69.668 | 81.668 |
| Skupaj drugi odhodki | 3.619.611 | 3.418.688 |
| 1. 1.–31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Odmerjeni davek od dohodkov pravnih oseb | (274.253) | (446.848) |
| Prihodki/(odhodki) za odloženi davek | (97.996) | (550.558) |
| Skupaj davki | (372.249) | (997.406) |
Na dan 31. 12. 2024 skupina nima oblikovanih odloženih terjatev za davek na prenesene davčne izgube odvisne družbe KD Group, saj v sprejetem poslovnem načrtu v naslednjih treh letih ni predvidenih obdavčljivih dobičkov. KD Group ostaja finančni oziroma nepremičninski holding, katerega glavni prihodki so dividende odvisnih družb, ki so v večini izvzeti iz davčne osnove.
| 1. 1.–31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Dobiček pred obdavčitvijo | 7.879.918 | 7.879.665 |
| Davek, obračunan z uporabo splošne davčne stopnje | (1.733.582) | (1.497.136) |
| Neobdavčeni prihodki | 2.566.252 | 815.270 |
| Davčno nepriznani odhodki | (1.310.973) | (145.257) |
| Povečanje davčno priznanih odhodkov | 22.410 | 401 |
| Pripoznanje v preteklosti nepripoznanih davčnih izgub | 167.600 | 6.044 |
| Odprava v preteklosti oblikovanih odloženih terjatev za davek | - | (465.398) |
| Uporaba davčnih olajšav | 59.326 | 370.709 |
| Nepripoznane odložene terjatve za davek za davčne izgube | (156.540) | (47.281) |
| Učinek sprememb računovodskih usmeritev | 14.241 | - |
| Učinek davčnih stopenj v tujih državah | (800) | - |
| Sprememba terjatev za odloženi davek | (183) | (34.759) |
| Prihodek / (Odhodek) za davek | (372.249) | (997.406) |
| Efektivna davčna stopnja | -4,72% | -12,66 % |
Odloženi davki so rezultat obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic, in sicer prihodnje povrnitve (poravnave) knjigovodske vrednosti sredstev (obveznosti), pripoznanih v bilanci stanja družbe, ter poslov in drugih poslovnih dogodkov v obravnavanem obdobju, pobotano pripoznanih v računovodskih izkazih Skupine, kadar gre za isto davčno oblast. Skupina v računovodskih izkazih prikazuje neto efekt odloženih davkov.
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Odložene terjatve za davek | 220.113 | 293.786 |
| Odložene obveznosti za davek | (158.346) | (151.688) |
| Skupaj odloženi davek | 61.767 | 142.098 |
Odložene terjatve za davek se nanašajo predvsem na neizrabljene davčne izgube družb v skupini, za katere se načrtuje v prihodnjih letih pozitivna davčna osnova.
| 2024 | 2023 | |
|---|---|---|
| Na začetku obdobja | 142.098 | 547.541 |
| Vstop v skupino | - | 198.594 |
| V dobro / (breme) izkaza poslovnega izida | (97.996) | (550.558) |
| V dobro / (breme) kapitala | 7.618 | (53.479) |
| Sprememba računovodskih usmeritev | 10.047 | - |
| Ob koncu obdobja | 61.767 | 142.098 |
| Rezervacije za odpravnine | Prevrednotenje naložb | Neizrabljene davčne izgube | Druge začasne razlike | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2023 | 11.386 | 107.636 | 465.399 | - | 584.421 |
| Vstop v skupino | 2.409 | - | - | 196.185 | 198.594 |
| V dobro / (breme) izkaza poslovnega izida | 1.333 | (107.471) | (465.399) | 20.979 | (550.558) |
| V dobro / (breme) kapitala | - | 61.329 | - | - | 61.329 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 15.128 | 61.494 | - | 217.164 | 293.786 |
| Stanje 1. 1. 2024 | 15.128 | 61.494 | - | 217.164 | 293.786 |
| Vstop v skupino | - | - | - | - | - |
| V dobro / (breme) izkaza poslovnega izida | (183) | - | - | (11.996) | (12.179) |
| V dobro / (breme) kapitala | - | (61.494) | - | - | (61.494) |
| Stanje 31. 12. 2024 | 14.945 | - | - | 205.168 | 220.113 |
| Prevrednotenje naložb | Skupaj | |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2023 | 36.880 | 36.880 |
| V (dobro) / breme izkaza poslovnega izida | - | - |
| V (dobro) / breme kapitala | 114.808 | 114.808 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 151.688 | 151.688 |
Stanje 1. 1. 2024
| V (dobro) / breme izkaza poslovnega izida | 85.816 | 85.816 |
|---|---|---|
| V (dobro) / breme kapitala | (69.112) | (69.112) |
| Sprememba računovodskih usmeritev | (10.047) | (10.047) |
| Stanje 31. 12. 2024 | 158.346 | 158.346 |
| 2024 | 2023 | |
|---|---|---|
| Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti | 7.618 | (53.479) |
| Skupaj | 7.618 | (53.479) |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Odbitne začasne postavke | 4.518.580 | 4.838.837 |
| Neizrabljene davčne izgube | 52.706.785 | 52.724.552 |
| Stanje | 57.225.365 | 57.563.389 |
Odložene terjatve za davek niso pripoznane, ker se ocenjuje, da dobički v naslednjih letih ne bodo zadoščali za koriščenje davčnih izgub. Nepripoznane odložene terjatve za davek so izračunane po 22 % davčni stopnji, ki je v veljavi od 2024 do 2028.
Osnovni čisti dobiček na delnico, ki se nanaša na imetnike navadnih delnic obvladujočega podjetja, se izračuna tako, da se čisti poslovni izid, ki se nanaša na navadne delničarje obvladujočega podjetja (čisti poslovni izid večinskih delničarjev, zmanjšan za del dividend, ki pripadajo prednostnim delničarjem), deli s tehtanim povprečnim številom v obračunskem obdobju uveljavljajočih se navadnih delnic.
| 1. 1.-31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico | 7.507.669 | 6.882.259 |
| Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic | 148.585 | 154.998 |
| Osnovni čisti dobiček / izguba na delnico (v EUR na delnico) | 50,53 | 44,40 |
| Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico - skupaj | 50,53 | 44,40 |
Čisti dobiček/izguba nad delnico in popravljeni dobiček/izguba na delnico sta enaka.
| 2024 | 2023 | |
|---|---|---|
| Število izdanih navadnih delnic na 1. 1. | 156.260 | 156.260 |
| Učinek lastnih delnic | (7.675) | (1.262) |
| Učinek umika lastnih delnic | - | - |
| Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic | 148.585 | 154.998 |
V letu 2024 je bilo izplačanih 39,79 evrov (2023: 25,00 evrov) dividend na delnico.
| (v EUR) | 1. 1.-31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Zneski (z vključenim DDV), porabljeni za: | ||
| – revidiranje letnih poročil | 79.013 | 67.540 |
| – druge storitve revidiranja | 2.124 | 4.319 |
| Skupaj | 81.137 | 71.859 |
V Skupini KD je bilo na 31. 12. 2024 ob upoštevanju deleža zaposlitve v posamezni družbi 77 zaposlenih, medtem ko je bilo konec leta 2023 številozaposlenih 76.
| Izobrazbene kategorije | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Magisterij in doktorat | 5,2 | 5,3 |
| Visoka šola oz. fakulteta | 29,9 | 31,6 |
| Višja šola | 10,4 | 10,5 |
| Srednja šola | 45,5 | 46,1 |
| Osnovna šola, poklicna šola | 9,1 | 6,6 |
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Prejemki članov poslovodstva | 449.547 | 394.922 |
| Prejemki zaposlenih po individualni pogodbi | 399.193 | 327.282 |
| Skupaj | 848.740 | 722.204 |
Skupina v nadaljevanju razkriva posle s povezanimi osebami. Obvladujoča družba skupine je KD d.d., Ljubljana, Slovenija.
Lastniška struktura družbe KD d. d. je predstavljena v pojasnilu 1.10.3. Lastniška struktura.
| (v EUR) | 1. 1.-31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Druge povezane osebe | 2.300 | 14.762 |
| Prodaja blaga in storitev | 2.300 | 14.762 |
| (V EUR) | 1. 1.-31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Druge povezane osebe | 351.249 | 577.918 |
| Nabava blaga in storitev | 351.249 | 577.918 |
| (V EUR) | 1. 1.-31. 12. 2024 | 1. 1.-31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Druge povezane osebe | 1.424.000 | 4.390.938 |
| Prodaja nepremičnin | 1.424.000 | 4.390.938 |
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| Druge povezane osebe | 37.922 | 225.159 |
| Odprte obveznosti do povezanih podjetij | 37.922 | 225.159 |
| (v EUR) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Dana posojila članom upravnega odbora | - | - |
| Stanje na začetku leta | 52.022 | - |
| Črpanje glavnice | 20.000 | 50.000 |
| Vračilo glavnice | (70.000) | - |
| Obračunane obresti | 698 | 2.022 |
| Plačane obresti | (2.720) | - |
| Stanje na koncu leta | - | 52.022 |
| (v EUR) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Depoziti, dani pridruženim družbam | - | - |
| Stanje na začetku leta | - | - |
| Črpanje glavnice | 700.000 | - |
| Vračilo glavnice | - | - |
| Obračunane obresti | 4.576 | - |
| Plačane obresti | - | - |
| Stanje na koncu leta | 704.576 | - |
| Član upravnega odbora oz. vodstva | Bruto plača (fiksni del) | Variabilni prejemki | Plačila za opravljanje funkcije in sejnine | Druge bonitete | Povračila stroškov | Regres za letni dopust | Dodatna jubilejna nagrada | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Milan Kneževič | - | - | 10.000 | 123 | - | - | - | 10.123 |
| Aleksander Sekavčnik | 45.000 | - | 92.800 | 503 | - | 2.243 | 2.318 | 143.364 |
| Tomaž Butina | - | - | 81.075 | 123 | - | - | - | 81.198 |
| Katarina Valentinčič Istenič | - | - | 80.186 | 123 | - | - | - | 80.309 |
| Matija Gantar | 50.538 | - | 78.800 | 503 | - | 1.894 | 2.318 | 134.553 |
| Skupaj | 95.538 | - | 342.861 | 1.375 | - | 4.137 | 4.636 | 449.547 |
Revidirali smo racunovodske izkaze gospodarske druzbe KD dd, nadaljevanju "Druzbae), ki vkljucujejo bilanco stanja na dan 31. Cecembra 2024, izkaz poslovnega Izida in drugega vseobsegajocega donosa; izkaz gibanja kapitala in izkaz denamih tokov za ledaj kontano Ielo Ier pomembne infornacije raCunavodskih usmeritvah in druge pojasnjevalne infommacije.
Po nasem mnenju prilozeni raCunovodski izkazi vseh pomembnih pogledih posteno predstavijejo financni polozaj Druzbe na dan 31. decembra 2024 in njeno financno uspesnost ter denaie tokove za ledaj kontano leto skladu Slovenskimi racunovodskimi standard.
RevizijoMo opravii skladu Mednarodnimi standardirevidiranja in Uredbo (EU) & 537/2014 Evropskega parlamenta in svela dne 16. aprila 2014 posebnih zadevah zvezi obvezno revizijo subjektov javnega interesa nadaljevanju Uredba. Nase odgovornosti na podlagi teh pravil s0 opisane tcm porotilu odslavku.
Revizorjeva odgovornost za revizio racunovodskih izkazov: skladu Mednarodnim kodeksom etike za racunovodske strokovnjake (vkljucno Mednarodnimi standardi neodvisnosti). Izdal Odbor za mednarodne standaide etike za racunovodske strckovnjake (Kcdeks IESBA) ler elicnimi zahtevami; ki se nanasajo na revizijo racunovodskih izkazov v Sloveniji; polijujemo svojo neodvisnosl od Druzbe in, da smo izpolnili vsc drugc eticne zahteve skladu lemi zahtevami in Kodeksam IESBA.
Venjamemo, da s0 prdobljeni revizijski dokazi zadostni In ustrezni kol osnova za nase mnenje:
Kijucne revizijske zadeve s0 tiste ki 50 bile po nasl strokovnl presoji nalblstvenejse pn reviziji racunovodskih izkazov za tekoce poslovno leto. Te zadove 50 bile obravnavane ckviru revizije racunovodskih izkazov kol cclote in pri oblikovanjunasegamnenja njih, in ne podajamo lotenega mnenja tch zadevah:
Kljucna revizijska zadeva Reuiziiski prstop zvezl 2 Zadevo. Vrednosi dolgorocne fInancne nalote druzba Vokwru Izvalanja revizisklh postopkav smo ocenill skupini KD Group d d, na dan 31,12.2024 znasa ustreznosi uporabljenih ratunovodskih usmoritov 58,577 tisoc EUR in predslavlja 10D odslolkov druzba zvezi presojo obsloja indikalcrjev sradstov dnuzbe, Odvisna dnuzba KD Group d.d oslabljenosti dolgorocnih financnih nalozb dnuzto preksvojih odvisnih druzb opravija stontve skupini.
Iesti slabilev, njihovo skladnost SRS in med upravljanja nalozbami in nepremicninami: drugim izvedli naslednje ravizijske postopke:
Revizijsko skupino smo vkljucili tudi strokovnjaka podrocja ocenlavanja vrednosu podjetj In ocenjevanja vrednosti nepremiznin za pomot pi presoji ustreznosti ocenjenih pomembnih nadomestjlvh vrednost premozenja Iasti Od dnuzbe KD Group odvisnin druzb in pomoc pr presoji analize razmer na Urgu nepremitnin poslovnem Ietu 2024. Pregledali smo popolnost In prmemost razkrt] v lelnem porocllu druzbe Zvezi presojo obstoja Indikatorjev oslabljenosti financne nalozbe druzbo skupini, ki jih je poslovodstvo predstavilo racunovodskem delu letnega porocila tocki 3.4.5 in 3,5.1. Dolgorocna iancne nalozbex.
Za druge inbmacie je odgovomo poslovodstvo. Dnuge Inforacije obsegajo poslovno porocito, ki je sestavni del letnega porocila Dnuzbe vendar ne kljucujejo racunovodskih izkazov in nasega revizorjevega porotila njin.
Nate mnenje 0 ratunovodskih Izkazih &e ne nanata na druge Inlormacije in 0 njih ne izrazamo nobene oblike zagotovila;
V povezavi 2 opravjeno revizijo racunovodskih izkazov je nasa odgovomost Prebratdruge Infommacije In pr tem presoditi, all so dnuge infomacije pomembno neskladne racunovodskimi kazi: zakonskirni zahtevami nasim poznavanjam _ pridobljenim pr rovidiranju; ali s0 kakodrugace kazejo kol pomembno napacne: Ce na podlagi opravjenega dela zakljucimo, da obstaja pomembna napacna navedba dnugih informaclj; moramo takih okolscinah porocati V zvezi tem napodlagi opisanih poslopkov porocamo; de=
Poslovodstvo j2 odgovorno pnpravo In posteno predstavitev teh racunovodskih ikazov v skladu Slovenskimi racunovodakiml standardi in za tako notranje kontroliranje kot je skladu z odkcitjo poslovodstve polrebno_ da omogoci prpravo racunovodskih Izkazov, ki ne vsebujejo pomambno napatne navedbe zaradi prevare all napake.
Poslovodstvo Je prl pnpravl racunovodskih lzkazov Druzbe odgovomo za oceno njene sposobnostL da nadaljuje kot delujote podjetje_ razkrlije zadev, povezanih z delujotim podjatjem in uporabo predpostavke delujocega podjetja kol podlago za racunovodenje, razen Ce namerava poslovodstvapodjetja Ilkvidiratl ali zaustaviti poskvanje; ali Ce nimadnugaMoznosu kor da napravi eno ali drugo.
Nati cilji s0 pridabiti sprejemiivo zagatovilo 0 tem ali s0 ratunovodski izkazi kot celota brezpomembno napatne navedbe zaradi prevare napake_ izdali revizorjeva porotio_ kl vklucuje nase mnenje Sprejemlivo zagotovilo Jo vsaka stopnle zagotovila, vendar ni jamstvo_ da bO revizija, opravIjena v skladu z MSR-ji, vedno odkrila pomembno napaCno navedbo ce ta obslaja. Napacne navedbe, lahko izhajajo iz prevare ali napake ter sesmatrajo za ponembne, te je upravieeno piiakovali da posamlt ali skupai vplivajo na gospodarske odlotitve ~porabnikov, sprejete na podlagi teh racunovodskih izkazov.
Med Izvalenjem revidiranja skladu MSR-JI uporabljamo strokovno presojo In enranjamo poklicno nezaupljivost Prav tako:
odkrili pomembno napacne navedbeki je posledica prevare, je visje kot tveganje ki je posledica napake, saj prevara lahko vkljucuje skrvno dogovarjanje ponarejanje, namerne opuslitve, napacile predstavitve all izogibanje notranjim kantrolam;
pndobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnin za revizijo z namenom oblikovanja revizijskin postopkov, ki so okoliscinam primeri, vendar ne namenom izrazili mnenje ucinkovilosti notranjih kontrol Druzbe;
ovrednotimo ustreznost uporabljenih racunovoaskih usmertev in sprejemljivost racunovodskih ocen ter z njimi povezanih razkritj; ki jih je pripravilo poslovodstvo;
na podlagi pridabljenih revizijskih dokazav obsloju pomembne negotovosli glede dogodkov all okoliscin; Kizbujajo dvom sposobnost Druzbe, da nadaljuje kot delujoce podjeije. sprejmemo sklep ustreznosti poslovodske uporabe predpostavke delujocega podjetja, kot podlage racunovodenja. Ce sprejmemo sklep obstoju pomembne negotovosti; smo dolzni revizoijevem porocilu opozonil na ustrezna razkriija racunovodskih izkazih ali, te SO taka razknija neuslrezna, prlagoditi mnenje.
Revlzorevl sklepl lemeljijjo na revizijskih dokazih prIdoblienih do daluma izdaje revizorjevega porocila. Vendar pa kasnejsi dogodki ali okoliscine Iahko povzrocijo prenehanje Druzbe kot delujocega podjetja;
ovrednolimo celotro predstavilev, strukturo, vsebino racunovodskih Izkazov vkljutna razkritji, in ali racunovodski izkazi predslavljajo zadevne posle in dogodke na nacin; da je dosezena poslena predstavitov:
S prislojnimi za upravljanje med drugim razpravljamo 0 nacrtovanem obsegu in Casovnem nacrtu revidiranja in bistvenih revizijskih ugotovitvah vkljucno bistvenimi pamanjkljivostmi notranjih kontrol; ki smo jih zaznali med naso reviziio.
Pristojnim za upravljanje ludi zagolovimo Izjavo; da smo Izpolnili ustrezre eticne zahleve glede reodvisnosti In njimi razpravljamo vseh razmenlh In drugih zahtevah za katere se lahko Upraviceno domneva, da vpllvajo na naso neodvisnost, in kadar je to primemo; ukrepih, sprejetih za oapravonevamosti, ali uporabljenih varovalih;
Izmed vseh zadev_ katenh smo razpravljali $ pristojnimi za upravljanje, dolocimo liste zadeve; ki s0 bile Pn reviziji racunovodskin izkazov tekocem obdobju najpomembnejse in s0 zato kljucne revizijske zadeve zadeveopisemo revizorjevem porocilu; razen €e zakon ali predpis prepretujela javno razkrilje Ieh zadev, ali kadar se izjerno redkih okoliscinah odlocimno da zadev ne sporocimo porocil; ker utemeljeno pricakujeino. da bibile skodljive posledice takega ravnanja vetje od javne konst taksnega sporatanja
Druge porocevalske obveznosti skladu Uredbo EU st 537/2014 Evropskega parlamenta In Sveta
Potrdilo revizijskl komisiji
Potrjujemo, da je revizorjevo mnenje, vkljuceno to revizorjevo porocilo, skladno z dodatnim porocilom revizijski komisiji_
Polrjujemo; da za Druzbo nismo izvajali stontev iz prvega dostavka 5. clena Uredbo 537/2014 revizijska druzba pa je Izpolnjevala zahteve po noodvisnost pri rovidiranju
Revizijska druzba FORVIS MAZARS d.0.0_ za Druzbo in njene odvisne dnuzbe poleg revidiranja racunovodskih izkazov ni opravljala nobenih drugih storitev, razen tislih, Ki so razkrite letnem porocilu:
Revizljska druzba MAZARS d 0.0.je bila imenovana na skupscini Druzbe dne 12.7 2022 predsednik upravncga odbora j0 pogodbo revidiranju locenin in konsolidiranih racunovodskih izkazov podpisal dne 28.9.2022
Pogodba je bila sklenjena za obdobje 3 let Obvezne revizije racunovodskih izkazov Druzbe opravljamo nepretrgoma od dne 28.9.2022
V Imenu revizijske druzbe FORVIS MAZARS d.0.0. Je za opravijeno revizijo odgovoren Jure Marko,
Revizorjevo poracanje skladnosu racunovodskih Izkazov elektronski obliki zahtevaml Delegirane urcdbe 2019/815 enomi clektronski obliki porocanja
Opravili smo posel dajanja sprejemljivega zagotovila tem; ali s0 revidirani racunovodski izkazi Druzbe vsebovani elektronski daloteki 48510coowTidpggibf8o-2024-12-31-51, poslovno leto, ki se je koncal 0 Geng
31,42 2024. Pripravljeni upoštevajoč zahteve Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 dne 17. decembra 2018 dopolnitvi Direktive 2004/100/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja, veljavne za leto 2024 (v nadaljevanju Delegirana uredba).
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pravilno predstavitev revidiranih računovodskih izkazov Družbe v elektronski obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe, pa tudi za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo revidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki na način, da ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.
Pristojni za upravljanje so pristojni za nadzor nad pripravo revidiranih računovodskih izkazov Družbe v elektronski obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.
Naša odgovornost je, da opravimo posel dajanja sprejemljivega zagotovila ter izrazimo sklep, tem ali so revidirani računovodski izkazi pripravljeni skladno z zahtevami Delegirane uredbe. Nas posel dajanja sprejemljivega zagotovila smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi dajanja zagotovil 3000 (prenovljen).
Posli dajanja zagotovil razen revizij ali preiskav računovodskih informacij iz preteklosti (MSZ 3000 prenovljen), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil. Ta standard zahteva, da posel načrtujemo in izvajamo tako, da pridobimo sprejemljivo zagotovilo za podajo sklepa.
Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti in etičnimi zahtevami Uredbe EU št. 537/2014 in Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (vključno z 2 Mednarodnima standardoma neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake. Kodeks je zasnovan na temeljnih načelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžne skrbnosti ter zaupnosti strokovnega vedenja.
Naše podjetje deluje v skladu z Mednarodnim standardom upravljanja kakovosti (MSUK) za podjetja, ki opravljajo revizije in preiskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil in soradnih storitev, in skladno z njimi vzdržuje celovit sistem upravljanja kakovosti, vključno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z etičnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami.
V okviru opravljenega dela smo izvedli postopke revizijske narave, in sicer:
Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naš sklep.
Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov so po našem mnenju revidirani računovodski izkazi Družbe za poslovno leto, ki se je končalo 31.12.2024, v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.
Ljubljana, 25. marec 2025
FORVIS MAZARS, družba za revizijo, d.o.o.
Jurc Marko.
Pooblaščeni revizor
| (v EUR) | Pojasnilo | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|
| SREDSTVA | A. Dolgoročna sredstva | 58.576.663 | 58.260.996 |
| I. Dolgoročne finančne naložbe | 58.576.663 | 58.260.996 | |
| 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil | 58.576.663 | 58.260.996 | |
| Delnice in deleži v družbah v skupini | 58.576.663 | 58.260.996 | |
| II. Odložene terjatve za davek | - | - | |
| B. Kratkoročna sredstva | 72.488 | 4.392.038 | |
| I. Kratkoročne finančne naložbe | - | 52.022 | |
| 1. Kratkoročna posojila | - | 52.022 | |
| Kratkoročna posojila drugim | - | 52.022 | |
| II. Kratkoročne poslovne terjatve | - | 20.000 | |
| 1. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih | - | 20.000 | |
| III. Denarna sredstva | 72.488 | 4.320.016 | |
| C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve | - | - | |
| SKUPAJ SREDSTVA | 58.649.151 | 62.653.034 | |
| OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | A. Kapital | 58.613.541 | 62.617.164 |
| I. Vpoklicani kapital | 1.304.123 | 1.304.123 | |
| 1. Osnovni kapital | 1.304.123 | 1.304.123 | |
| II. Kapitalske rezerve |
| 19. | 229.243 | ||
|---|---|---|---|
| 19. | 229.243 | ||
| 1. Zakonske rezerve | 147.900 | 19.450 | |
| 2. Rezerve za lastne delnice | 4.788.674 | 4.660.224 | |
| 3. Lastne delnice | (4.660.224) | (4.660.224) |
| 36.017.294 | 42.064.348 |
|---|---|
| 1.914.981 | - |
|---|---|
| 18.405 | 17.732 |
|---|---|
| 3.5.6. | 18.405 | 17.732 | |
|---|---|---|---|
| 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 13. | 833 | 13.169 |
| 2. Druge kratkoročne poslovne obveznosti | 4.572 | 4.563 |
| 3.5.7. | 17.205 | 18.138 |
|---|---|---|
| 58.649.151 | 62.653.034 |
|---|---|
| Pojasnilo | 1. 1. - 31. 12. 2024 | 1. 1. - 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| 1. Čisti prihodki od prodaje | - | - |
| 2. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) | - | - |
| POSLOVNI PRIHODKI | - | - |
| 3. Stroški blaga, materiala in storitev | (187.920) | (112.055) |
| Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala | - | - |
| Stroški storitev | (187.920) | (112.055) |
| 4. Stroški dela | (98.434) | (98.660) |
| Stroški plač | (44.584) | (44.750) |
| Stroški socialnih zavarovanj | (8.030) | (8.021) |
| Drugi stroški dela | (45.820) | (45.889) |
| 5. Odpisi | - | (2.693) |
| Prevrednotovalni poslovni odhodki pri |
| 3.5.9. | (2) | (86.354) | (213.408) |
|---|---|---|---|
| 2.200.637 | - |
|---|---|
| Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini | 2.200.637 |
| 698 | 2.030 | |
|---|---|---|
| Finančni prihodki iz posojil, danih drugim | 698 | 2.030 |
| 3.5.10. | 2. | 201.335 | 2.030 |
|---|---|---|---|
| - | - |
|---|---|
| - | (43.234) | |
|---|---|---|
| Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti | - | (43.234) |
| - | - | |
|---|---|---|
| Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti | - | - |
| 3.5.11. | - | (43.234) |
|---|---|---|
| - | 28.000 |
|---|---|
| - | - |
|---|---|
| 1.914.981 | (226.612) |
|---|---|
| 3.5.1 | - | - |
|---|---|---|
| ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA | 1.914.981 | (226.612) |
|---|---|---|
| (v EUR) | 1. 1. - 31. 12. 2024 | 1. 1. - 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Čisti poslovni izid obračunskega obdobja | 1.914.981 | (226.612) |
| Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | - | - |
| a Bruto | - | - |
| b Davek | - | - |
| CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČUNSKEGA OBDOBJA | 1.914.981 | (226.612) |
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
| (v EUR) | Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička – zakonske rezerve | Rezerve iz dobička – rezerve za lastne delnice | Rezerve iz dobička – lastne delnice | Preneseni čisti izid | Čisti izid poslovnega leta | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2024 | 1.304.123 | 19.229.243 | 19.450 | 4.660.224 | (4.660.224) | 42.064.348 | - | 62.617.164 |
| Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki | - | - | - | (5.918.604) | - | (5.918.604) | - | - |
| Izplačilo dividend | - | - | - | (5.918.604) | - | (5.918.604) | - | - |
| Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja | - | - | - | - | 1.914.981 | 1.914.981 | - | - |
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | - | - | - | - | - | 1.914.981 | 1.914.981 | - |
| Spremembe v kapitalu | - | - | - | 128.450 | (128.450) | - | - | - |
| Oblikovanje rezervza lastne delnice | - | - | - | 128.450 | - | (128.450) | - | - |
| Stanje 31. 12. 2024 | 1.304.123 | 19.229.243 | 19.450 | 4.788.674 | (4.660.224) | 36.017.294 | 1.914.981 | 58.613.541 |
| (v EUR) | Osnovni kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička – zakonske rezerve | Rezerve iz dobička – rezerve za lastne delnice | Rezerve iz dobička – lastne delnice | Preneseni čisti izid | Čisti izid poslovnega leta | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2023 | 1.304.123 | 19.229.243 | 19.450 | 9.024 | (9.024) | 50.848.360 | - | 71.401.176 |
| Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki | - | - | - | (4.651.200) | (3.906.200) | - | (8.557.400) | |
| Izplačilo dividend | - | - | - | - | (3.906.200) | - | (3.906.200) | |
| Nakup lastnih delnic | - | - | - | (4.651.200) | - | - | (4.651.200) | |
| Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja | - | - | - | (226.612) | (226.612) | - | - | |
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | - | - | - | - | - | (226.612) | (226.612) | |
| Spremembe v kapitalu | - | - | 4.651.200 | (4.877.812) | 226.612 | - | - | |
| Oblikovanje rezervza lastne delnice | - | - | - | 4.651.200 | - | (4.651.200) | - | |
| Pokrivanje izgube | - | - | - | - | (226.612) | 226.612 | - | |
| Stanje 31. 12. 2023 | 1.304.123 | 19.229.243 | 19.450 | 4.660.224 | (4.660.224) | 42.064.348 | - | 62.617.164 |
| Pojasnilo | 1. 1. - 31. 12. 2024 | 1. 1. - 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| A. Denarni tokovi pri poslovanju | ||
| a) Postavke izkaza poslovnega izida | (286.354) | (182.715) |
| Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev | - | 28.000 |
| Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | (286.354) | (210.715) |
| Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih | - | - |
| b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja | 19.740 | 25.325 |
| Začetne manj končne poslovne terjatve | 20.000 | 34.615 |
| Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve | - | - |
| Začetne manj končne odložene terjatve za davek | - | - |
| Končni manj začetni poslovni dolgovi | 673 | (10.932) |
| Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije | (933) | 1.642 |
| c) Pozitivni ali negativni denarni izid poslovanju (a + b) | (266.614) | (157.390) |
| B. Denarni tokovi pri investiranju | ||
| a) Prejemki pri investiranju | 2.273.357 | 12.407.535 |
| Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na investiranje | 2.203.357 | 11 |
| Prejemki od odtujitve finančnih naložb | 70.000 |
| (335.667) | (50.000) |
|---|---|
| Izdatki za pridobitev finančnih naložb | 3.5.1 |
| (335.667) | (50.000) |
| 1.937.690 | 12.357.535 |
|---|---|
| - | 3.650.000 | |
|---|---|---|
| Prejemki od povečanja finančnih obveznosti | - | 3.650.000 |
| (5.918.604) | (12.250.634) | ||
|---|---|---|---|
| Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje | - | (43.234) | |
| Izdatki za odplačila finančnih obveznosti | - | (3.650.000) | |
| Izdatki za nakup lastnih delnic | 3.5.5. | - | (4.651.200) |
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | 3.5.5. | (5.918.604) | (3.906.200) |
| (5.918.604) | (8.600.634) |
|---|---|
| 72.488 | 4.320.016 | |
|---|---|---|
| Denarni izid v obdobju (seštevek denarnih izidov Ac, Bc in Cc) | (4.247.528) | 3.599.511 |
| Začetno stanje denarnih sredstev na 1. 1. | 4.320.016 | 720.505 |
JL 4522
~Qlu
Člani upravnega odbora družbe KD d. d., Ljubljana v skladu s 60.a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da je letno poročilo KD d. d., Ljubljana za leto 2024, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Slovenskimi računovodskimi standardi. Upravni odbor družbe KD d. d. je sprejel izkaze in letno poročilo družbe 25. 3. 2025.
Upravni odbor družbe:
Člani upravnega odbora družbe KD d. d. izjavljajo:
Ljubljana, 25. 3. 2025
Milan Kneževič
Aleksander Sekavčnik
predsednik upravnega odbora
član upravnega odbora, izvršni direktor
Tomaž Butina
namestnik predsednika upravnega odbora
Matija Gantar
član upravnega odbora
mag. Katarina Valentinčič Istenič
Računovodski izkazi družbe KD d. d. so pripravljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS) in Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Sprememba SRS 2024 ni imela vpliva na izkaze družbe. Temeljni namen je upoštevati splošno mednarodno računovodsko prakso, finančno pojmovanje kapitala in zahteve po realni ohranitvi kapitala. Pri pripravi sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki o časovni omejenosti poslovanja in nastanku poslovnega dogodka. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov temeljijo na razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. Upoštevane so bile enake računovodske usmeritve kot v predhodnem letu.
Računovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki delujočega podjetja. Bistvenim negotovostim, ki utegnejo povzročiti precejšnje dvome o sposobnosti družbe za nadaljevanje delovanja, družba ni izpostavljena. Družba je finančno stabilna. Spremenjenim okoliščinam se aktivno prilagaja, redno spremlja in ocenjuje tveganja, katerim je izpostavljena, in sprejema ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.
Izvršni direktor družbe KD d. d. je sestavil računovodske izkaze in letno poročilo ter jih predložil v preverbo in potrditev upravnemu odboru. Računovodski izkazi in letno poročilo družbe KD d. d. in Skupine KD se lahko pridobijo na sedežu družbe, Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana.
Preračun postavk sredstev in obveznosti v tujih valutah so na dan bilance stanja opravljeni po referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Denarne postavke v tujih valutah so pretvorjene po referenčnih tečajih Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije (za valute, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev) na zadnji dan leta. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, so pretvorjene po tečaju na dan posla, nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pa so pretvorjene po tečaju na dan, ko je bila poštena vrednost določena.
Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih se obravnavajo kot sestavni del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih, ki se merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se priznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobičkov ali izgub iz vrednotenja po pošteni vrednosti.
| Krovna družba: | KD, finančna družba, d. d. |
|---|---|
| Skrajšano ime družbe: | KD d. d. |
| Sedež: | Ljubljana, Slovenija |
| Naslov: | Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana |
| Država ustanovitve: | Slovenija |
| Telefon: | +386 1 511 27 99 |
| E-pošta: | info\@kd-group.si |
| Spletna stran: | www.kd-fd.si |
| Dejavnost: | 64.210 – Dejavnost holdingov |
| Glavni kraj poslovanja: | Ljubljana |
| Pravna oblika: | delniška družba d. d. |
| Velikost družbe: | mikro družba |
| Matična številka: | 1572016000 |
| Davčna številka: | 44030428 |
| Identifikacijska številka za DDV: | SI44030428 |
| Vpis v sodni register: | Okrožno sodišče v Ljubljani, št. vložka 13390700 |
| Datum ustanovitve: | 30. 11. 2000 |
| Osnovni kapital: | 1.304.122,84 EUR |
| Število delnic: | 156.260 navadnih kosovnih delnic |
| Oznaka delnic: | SKDR |
| Obvladujoče podjetje: | / |
Podjetja v Skupini KD so družbe, v katerih imajo obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno več kot polovico glasovalnih pravic in jih obvladujejo. Odvisne družbe so popolno konsolidirane od dne obvladovanja in izključene iz popolne konsolidacije takoj, ko jih družba ne obvladuje več.
Pridružena podjetja so družbe, v katerih imajo družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno med 20,00 % in 50,00 % lastništva v kapitalu in pomemben, ne pa prevladujoč vpliv.
| Obvladujoča družba | Odstotek udeležbe | Velikost sredstev 31. 12. 2024 (v EUR) | Velikost kapitala 31. 12. 2024 (v EUR) | Čisti poslovni izid 1. 1. – 31. 12. 2024 (v EUR) | |
|---|---|---|---|---|---|
| KD d. d., Ljubljana, Slovenija | 58.649.151 | 58.613.541 | 1.914.981 | ||
| KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 105.201.847 | 96.268.732 | 7.642.588 | |
| Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija | 100,00 | 1.606.817 | 1.606.207 | (11.428) | |
| Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 3.043.946 | 3.043.946 | (2.219) | |
| Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 176.454 | 176.454 | (1.046) | |
| Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija | 100,00 | 1.065.529 | 500.744 | 1.464 | |
| Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 9.437.733 | 2.316.829 | (359.300) | |
| KD Priložnost d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 9.040.669 | 5.857.074 | (136.450) | |
| Astraea d. o. o., Sežana, Slovenija | 100,00 | 3.393.314 | 3.042.863 | 441.197 | |
| Onisac d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 4.508.819 | 2.818.322 | 124.599 | |
| Lido 777 d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 211.308 | 196.308 | (23.692) |
| Podjetje | Odstotek udeležbe | Velikost sredstev 31. 12. 2024 (v EUR) | Velikost kapitala 31. 12. 2024 (v EUR) | Čisti poslovni izid 1. 1. – 31. 12. 2024 (v EUR) |
|---|---|---|---|---|
| Skupina DBS, Ljubljana, Slovenija* | 29,36 | 1.414.489.000 | 98.309.000 | 24.504.000 |
*revidirano 2023
V prvem polletju 2024 je družba KD Group d. d. kupila 228.289 delnic z oznako DBSR, izdajatelja DBS d. d. in povečala delež v banki za 5,36%. Drugih sprememb v sestavi skupine KD v letu 2024 ni bilo.
| Obvladujoča družba | Odstotek udeležbe | Velikost sredstev 31. 12. 2023 (v EUR) | Velikost kapitala 31. 12. 2023 (v EUR) | Čisti poslovni izid 1. 1. – 31. 12. 2023 (v EUR) |
|---|---|---|---|---|
| KD d. d., Ljubljana, Slovenija | 62.653.033 | 62.617.163 | (226.612) | |
| KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 103.555.029 | 90.991.471 | 2.200.710 |
| Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija | 100,00 | 1.595.862 | 1.593.554 | (6.193) |
| Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 2.746.165 | 2.746.165 | (3.548) |
| Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 177.500 | 177.500 | (1.032) |
| Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija | 100,00 | 1.206.955 | 499.280 | 97.258 |
| Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 12.347.753 | 4.626.674 | 2.461.742 |
| KD Priložnost d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 9.003.752 | 5.993.525 | (13.110) |
| Astraea d. o. o., Sežana, Slovenija* | 100,00 | 3.398.144 | 2.601.734 | 265.333 |
| Onisac d. o. o., Ljubljana, Slovenija* | 100,00 | 5.393.223 | 2.694.421 | 409.742 |
| Lido 777 d. o. o., Ljubljana, Slovenija | 100,00 | 220.000 | 220.000 | - |
Skupina DBS, Ljubljana, Slovenija
| 24,00 | 1.190.575.000 | 77.358.000 | 7.457.000 |
|---|---|---|---|
*čisti poslovni izid od vstopa v skupino 1. 3. 2023
**revidirano 2022
Februarja 2023 sta v skupino vstopili dve novi odvisni družbi, in sicer Astraea d. o. o. in Onisac d. o. o., katerih 100 % delež je pridobila družba KD Priložnost d. o. o. V mesecu decembru 2023 je družba KD Priložnost ustanovila družbo Lido 777 d. o. o.
Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo brez fizičnega obstoja in se pripozna le, kadar je verjetno, da bodo pričakovane prihodnje gospodarske koristi, ki se mu pripisujejo, pritekale v družbo in je mogoče zanesljivo izmeriti njegovo nabavno vrednost.
Neopredmeteno sredstvo po začetnem pripoznanju izkazuje po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in nabrane izgube zaradi slabitve (model nabavne vrednosti). Družba oceni, ali je doba koristnosti neopredmetenega sredstva končna ali nedoločena. Neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se amortizira glede na pričakovano dobo koristnosti. Neopredmetena sredstva z nedoločno dobo koristnosti se ne amortizirajo. Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja.
Neopredmetena sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo zaradi morebitne slabitve. Znesek slabitve se pripozna v višini, ki predstavlja razliko med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo. Nadomestljiva vrednost sredstva ali enote, ki ustvarja denar, je večja izmed dveh postavk – njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi. Med neopredmetenimi sredstvi družba izkazuje neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti, in sicer programsko opremo.
Podjetje v okviru ocenjene dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamezno.
V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2024 in 2023 so naslednje:
| Ocenjene dobe koristnosti | Najnižja stopnja (v %) | Najvišja stopnja (v %) |
|---|---|---|
| Programska oprema | 5 let | 20,00 |
| Druga neopredmetena dolgoročna sredstva | 10 let | 10,00 |
Opredmetena osnovna sredstva so sredstva, ki jih ima družba zato, da jih uporablja pri opravljanju storitev ter jih bo pričakovano uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju.
Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se odpravi ob odtujitvah, ali ker od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in se izračunajo na podlagi razlike med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev, se izkazujejo med prevrednotovalnimi prihodki ali poslovnimi odhodki.
Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva vrednost velja poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja.
Samo če je nadomestljiva vrednost manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša na nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Izgube zaradi oslabitve se razveljavijo, kadar in samo kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru se knjigovodska vrednost sredstva poveča na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Opredmetena osnovna sredstva so pravica do uporabe, računalniška oprema, druga oprema, vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva in drobni inventar. Kot opredmeteno osnovno sredstvo, usposobljeno za uporabo, se upošteva tudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta, njegova posamična vrednost pa ne presega vrednosti 500 evrov.
Najemnik na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iznajema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev najemodajalca.
Njegova nabavna vrednost zajema:
Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.
Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo. Pogodba je najemna pogodba, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.
Trajanje najema je obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
Najemnik po datumu začetka najema meri obveznost iz najema tako, da:
Podjetje v okviru ocenjene dobe uporabnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva doslednorazporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamezno.
V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2024 in 2023 so naslednje:
| Ocenjene dobe koristnosti | Najnižja stopnja (v %) | Najvišja stopnja (v %) |
|---|---|---|
| Motorna vozila 5 do 8 let | 12,50 | 20,00 |
| Računalniki 2 leti | 50,00 | 50,00 |
| Pisarniška oprema 3 do 5 let | 20,00 | 33,33 |
| Tiskalniki in ostala strojna oprema 5 let | 20,00 | 20,00 |
| Drobni inventar 5 let | 20,00 | 20,00 |
| Zgradbe – pravica douporabe 7 let | 14,29 | 14,29 |
Naložbena nepremičnina je nepremičnina (zemljišče, zgradba ali del zgradbe ali oboje), posedovana, da bi prinašala najemnine in/ali povečevala vrednost dolgoročnih naložb, ne pa za uporabo pri proizvodnji ali dobavi blaga in storitev ali za prodajo v rednem poslovanju. Pri razvrščanju nepremičnin med naložbene nepremičnine se upošteva namembnost nepremičnine.
Naložbena nepremičnina se na začetku pripozna po nabavni vrednosti z vključenimi vsemi stroški posla. Naložbene nepremičnine se po začetnem pripoznanju izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti), tako kot opredmetena osnovna sredstva.
Ob sestavilu bilance se preverja potreba po oslabitvi naložbene nepremičnine. Usmeritev oslabitve naložbenih nepremičnin je takšna, kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.
Amortizacija naložbenih nepremičnin se obravnava posamično z metodo enakomernega časovnega amortiziranja.
V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2024 in 2023 so naslednje:
| Ocenjene dobe koristnosti | Najnižja stopnja (v %) | Najvišja stopnja (v %) |
|---|---|---|
| Zgradbe 20 do 33 let | 3,00 | 5,00 |
| Deli zgradb 16 do 33 let | 3,00 | 6,00 |
Finančne naložbe so finančna sredstva, ki jih ima organizacija naložbenica, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečevala svoje finančne prihodke. Ti se razlikujejo od poslovnih prihodkov, ki izhajajo iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev v okviru njenega rednega poslovanja.
Finančne naložbe so večinoma naložbe v kapital drugih organizacij ali v finančne dolgove drugih organizacij, države, območja in občine ali drugih izdajateljev (finančne naložbe v posojila), pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne narave, ki niso vezana na proizvajanje in opravljanje storitev v proučevani organizaciji.
Poslovne in finančne terjatve se ne štejejo kot finančne naložbe, razen tistih, ki so v posesti za trgovanje.
Finančne naložbe v kapital drugih organizacij so naložbe v kapitalske instrumente.
Finančnenaložbe v kapital in finančne naložbe v posojila se razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na odvisne organizacije v skupini, pridružene organizacije in skupne podvige ter druge finančne naložbe.
Glavna vsebinska sprememba SRS 3 (2024) se nanaša na razvrščanje drugih finančnih naložb iz SRS 3.6, posledično pa tudi spremenjeno merjenje teh naložb.
Organizacija finančne naložbe, ki niso naložbe v organizacije v skupini, pridružene organizacije in skupne podvige, razvrsti med druge finančne naložbe. Druge finančne naložbe so skladno SRS 3.7 (2024) ob začetnem pripoznanju razvrstijo v:
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so:
Finančna sredstva, izmerjena po odplačni vrednosti, so predvsem naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki niso namenjene trgovanju.
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek kapitala, so predvsem lastniški vrednostni papirji in naložbe v deleže, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, vendar je pošteno vrednost mogoče zanesljivo določiti s tehnikami vrednotenja.
Poslovodstvo se za vsako posamično naložbo odloči za opcijo vrednotenja po pošteni vrednosti prek DVD.
Razvrstitev v skupino se opravi na podlagi poslovnega modela organizacije za upravljanje finančnih naložb, ki so predmet razvrstitve in značilnosti pogodbenih denarnih finančnih tokov finančnega sredstva.
Poslovni model določa, ali bodo denarni tokovi izhajali iz:
Odvisna družba je družba, ki jo obvladuje druga obvladujoča organizacija.
Skupni podvig je skupni dogovor, praviloma organizacije, ki jo ustanovi več sopodvižnikov (pogodbene stranke pri skupnem podvigu), ki imajo pravico do čistih sredstev skupnega podviga. Sopodvižniki na podlagi pogodbenega sporazuma skupaj obvladujejo celotno poslovanje takšne organizacije.
Pridružena organizacija je organizacija, v kateri ima proučevana organizacija zaradi svojega kapitalskega deleža v njej ali iz drugih razlogov pomemben vpliv.
Finančne naložbe v odvisne organizacije, pridružene organizacije in skupne podvige se merijo in obračunavajo le po nabavni vrednosti.
Finančna naložba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot finančno sredstvo, če:
Datum trgovanja (menjave) je datum, na katerega se organizacija zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Datum trgovanja se nanaša na:
Pripoznano finančno sredstvo, ki je finančna naložba, mora organizacija ob začetnem pripoznanju izmeriti po pošteni vrednosti. Če gre za finančno sredstvo, ki ni izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je treba za začetni pripoznani vrednosti prišteti stroške posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva. Stroški posla so stroški, pripisljivi neposredno pridobitvi, izdaji ali odtujitvi finančnega sredstva.
Finančne naložbe se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe so tiste, ki jih namerava imeti družba v posesti v obdobju, daljšem od leta dni.
Pripoznanje finančne naložbe kot finančnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, če prenehajo pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančne naložbe ali se finančne naložbe prenesejo in prenos izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja.
Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva, izmerjenega po odplačni in nabavni vrednosti, se razlika med:
Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva, ki je razvrščeno v skupino finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se razlika med:
Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva, ki je naložba v kapitalski instrument in razvrščeno v skupino finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek kapitala, se razlika med:
Prevrednotenje finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Za prevrednotenje se ne štejejo pogodbeni pripis obresti in druge spremembe glavnice naložbe. Pojavi se predvsem kot:
Finančno sredstvo se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če se ne meri po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek kapitala. Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida se merijo tudi izpeljani finančni instrumenti, razen tistih, ki so za varovanje pred tveganji.
Po začetnem pripoznanju je treba izmeriti finančna sredstva in tudi izpeljane finančne instrumente, ki so finančna sredstva, po pošteni vrednosti, brez odštetja stroškov posla, ki se utegnejo pojaviti ob prodaji ali drugačni odtujitvi, razen:
c) finančne naložbe v odvisne organizacije, pridružene organizacije in skupne podvige se merijo in obračunavajo le po nabavni vrednosti;
d) finančne naložbe v alternativne investicijske sklade, ki denimo vlagajo v družbe z omejeno odgovornostjo in druge organizacije ter za katere poštene vrednosti (po SRS 16) ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se merijo po nabavni vrednosti.
Merjenje po pošteni vrednosti se lahko uporabi tudi za naložbe v točke sklada. Ale za tiste, pri katerih je pošteno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.
Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Poštena vrednost se ugotavlja v skladu s SRS-jem 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti. Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo meriti, se finančne naložbe merijo po nabavni vrednosti.
Sprememba poštene vrednosti finančnega sredstva, ki ni del razmerja pri varovanju vrednosti, se pripozna takole:
a) pri finančnem sredstvu, izmerjenem po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v poslovnem izidu prek finančnih prihodkov in odhodkov;
b) pri finančnem sredstvu, izmerjenem po pošteni vrednosti prek kapitala, v postavki Rezerva, nastala zaradi merjenja po pošteni vrednosti.
Preračun finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preračuni drugih finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo.
Obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v poslovnem izidu.
Dividende za kapitalski instrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko organizacija pridobi pravico do plačila.
Pri finančnih sredstvih, ki se izkazujejo po odplačni in nabavni vrednosti, se dobiček ali izguba pripozna v poslovnem izidu, ko so taka sredstva prevrednotena zaradi oslabitve ali je zanje odpravljeno pripoznanje.
Za finančne naložbe, ki niso izmerjene po pošteni vrednosti, je treba na vsak dan bilance stanja oceniti, ali obstaja kak nepristranski dokaz o njihovi morebitni oslabljenosti.
Če tak dokaz obstaja, je treba finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva, ki ni izmerjeno po pošteni vrednosti, prek poslovnega izida, presega njegovo nadomestljivo vrednost.
Finančna naložba (ali skupina finančnih naložb) je oslabljena, kar povzroči izgube, samo če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka (ali dogodkov) po začetnem pripoznanju finančne naložbe (škodni dogodek) in ta dogodek (ali dogodki) vpliva (vplivajo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančne naložbe (ali skupine finančnih naložb), ki ga (jih) je mogoče zanesljivo oceniti.
Nepristranski dokazi o oslabitvi finančne naložbe ali skupine finančnih naložb so pomembne informacije o:
gospoda rskih razmerah v državiali krajevnemokolju, povezani h zneplačili po sredstvih v skupini (naprimer o zvišanju stopnje brezposelnosti na zemljepisnem območju posojilojemalcev, znižanju cen nepremičnin pri hipotekah na zadevnem območju ali neugodnih spremembah razmer v dejavnosti, ki vplivajo na posojilojemalce).
Poleg naštetih vrst dogodkov vsebujejonepristranski dokazi o oslabitvi finančne naložbe v kapitalski instrument tudi informacije o pomembnih spremembah z neugodnim učinkom, ki so nastale v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem posluje izdajatelj, in nakazujejo, da vrednosti finančne naložbe v kapitalski instrument morda ne bo mogoče nadomestiti.
Če obstajajo nepristranski dokazi, da je pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni in nabavni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med:
Knjigovodsko vrednost je treba znižati bodisi neposredno bodisi s preračunom na kontu popravka vrednosti. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.
Če obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve pri finančnih naložbah v kapitalski instrument, za katerega ni objavljena cena na delujočem trgu in ki ni izkazan po pošteni vrednosti, ampak po nabavni vrednosti, ker njegove poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ali v izpeljani finančni instrument, ki je z njim povezan in ga je treba poravnati z dobavo kapitalskih instrumentov, za katereni objavljena cena na delujočem trgu, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med:
ter pripozna kot prevrednotovalni finančni odhodek. S spremembo SRS3 2024 se tudi izgube zaradi oslabitve lahko razveljavijo (kar v SRS 3 2016 ni bilo dovoljeno).
Organizacija za finančna sredstva, ki se merijo in obračunavajo po nabavni vrednosti, ugotavlja na vsak dan bilance stanja, ali obstaja kakšen nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti na njihovo nadomestljivo vrednost.
Nadomestljiva vrednost se izmeri po pošteni vrednosti, znižani za stroške prodaje, ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja:
Nadomestljiva vrednost se meri po SRS-ju 17 – Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.
Če se v naslednjem obdobju velikost izgube zaradi oslabitve zmanjša in je mogoče zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom po pripoznanju oslabitve (kot je izboljšanje ravni kreditne/zaupanjske sposobnosti), je treba že prej pripoznano izgubo zaradi oslabitve razveljaviti bodisi neposredno bodisi s preračunom na kontu popravka vrednosti.
Zaradi razveljavitve izgube zaradi oslabitve knjigovodska vrednost finančne naložbe ni višja od tiste, ki naj bi bila odplačna vrednost, če izguba zaradi oslabitve ne bi bila pripoznana na dan, ko je izguba zaradi oslabitve razveljavljena.
Razveljavitev izgube zaradi oslabitve se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni prihodek.
Poslovni model določa, ali bodo denarni tokovi izhajali iz:
Pri opredelitvi poslovnega modela družba upošteva naslednje informacije:
Ocena poslovnega modela temelji na pričakovanih scenarijih brez upoštevanja najslabših možnih scenarijev in stresnih scenarijev.
Družba upravlja finančna sredstva skladno z naslednjimi poslovnimi modeli:
Finančno sredstvo se meri po odplačni vrednosti samo takrat, ko izpolnjuje oba izmed naslednjih pogojev:
Odplačna vrednost finančnega sredstva je znesek, s katerim se finančno sredstvo izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oziroma zmanjšan (po metodi efektivnih obresti) za nabrano odplačilo razlike med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom ter zmanjšan (neposredno ali s preračunom na konto popravka vrednosti) zaradi oslabljenosti ali neudenarljivosti.
V ta poslovni model se uvrščajo posojila in depozite ter dolžniške vrednostne papirje, ki zadostijo pogojem za takšno razvrstitev. Družba spremlja kreditno tveganje finančnih sredstev s ciljem čimbolj zmanjšati kreditne izgube. Merjenje uspešnosti temelji na obrestni marži in zmanjšanju kreditnega tveganja.
Do prodaje finančnih sredstev v tem poslovnem modelu lahko pride, ko se kreditno tveganje poveča. Ni nujno, da družba instrumente drži do zapadlosti. Prav tako lahko prihaja do občasnih prodaj zaradi pričakovanih potreb družbe po financiranju. Prodaje velikih vrednosti so lahko občasne.
V primeru povečanja pogostosti ali vrednosti prodaj v določenem obdobju, skupina obrazloži razloge za navedene prodaje in dokazuje, zakaj ne odražajo spremembe poslovnega modela. Prodaje so skladne s ciljem posedovanja finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, če se izvedejo blizu dospelosti (manj kot 6 mesecev pred zapadlostjo), prihodki od prodaj pa so približno enaki prejemkom iz naslova preostalih pogodbenih denarnih tokov.
Pri finančnih sredstvih, ki se izkazujejo po odplačni vrednosti, se dobiček ali izguba pripoznava v poslovnem izidu, koso taka sredstva prevrednotena zaradi oslabitve ali je zanjo odpravljeno pripoznanje.
a) Dolžniški finančni instrument (obveznice, posojila) se razvrsti v ta model, če izpolnjuje oba izmed naslednjih pogojev:
Računovodska obravnava dolžniških finančnih instrumentov je naslednja:
b) Lastniški finančni instrumenti (delnice, deleži), ki ni namenjen trgovanju, se lahko ob začetnem pripoznanju nepoklicno razvrsti kot finančno sredstvo merjeno po pošteni vrednosti preko DVD.
Računovodska obravnava v skladu s takšno razvrstitvijo je naslednja:
V ta poslovni model družba razvija predvsem lastniške vrednostne papirje, za katere je ob začetnem pripoznanju izbrala nepoklicno opcijo vrednotenja po pošteni vrednosti preko DVD. Gre za finančna sredstva, ki ne kotirajo na organiziranem trgu in strateške naložbe. To odločitev sprejme posamezno za vsak instrument (na primer za posamezno delnico) posebej. Merjenje uspešnosti teh finančnih sredstev temelji na njihovi pošteni vrednosti in realiziranih dobičkih iz prodaj ter dividendnem donosu. Družba spremlja predvsem tržno tveganje teh finančnih sredstev. Prodaje v tem poslovnem modelu so bolj pogoste, kot pri modelu zbiranja pogodbenih denarnih tokov.
Vsa ostala finančna sredstva (trgovanje, varovanje pred tveganji, izvedeni finančni instrumenti ipd.), ki ne zadostijo pogojem za razvrstitev za merjenje po odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti preko DVD, se pripoznajo in merijo po pošteni vrednosti preko IPI.
V druge poslovne modele so razvrščeni predvsem dolžniški in lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu in jih skupina poseduje z namenom trgovanja. Merjenje uspešnosti teh naložb temelji na pošteni vrednosti finančnih sredstev. V tem poslovnem modelu skupina spremlja tržno tveganje finančnih instrumentov.
Izvedeni finančni instrumenti (npr. terminske pogodbe, zamenjave, opcije) se ob začetnem pripoznanju v bilanci stanja pripoznajo po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se določi na podlagi objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali ob uporabi drugih modelov vrednotenja. Pozitivne poštene vrednosti se v bilanci stanja prikažejo kot sredstvo oziroma kot obveznost, če je njihova poštena vrednost negativna.
Ob spremenjenih pogodbenih denarnih tokovih finančnega sredstva družba oceni, ali so bili pogoji spremenjeni do te mere, da se finančno sredstvo bistveno spremeni in postane novo. Pri oceni se med drugim upoštevajo naslednji dejavniki:
Če sprememba povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva, se novo finančno sredstvo na začetku pripozna po pošteni vrednosti, razlika pa se pripozna kot dobiček ali izguba iz odprave pripoznanja. Če sprememba ne povzroči bistveno drugačnih denarnih tokov, se ne odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ampak gre za modifikacijo.
Ob prestrukturiranju posojil, ki ne povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva (npr. podaljšanje roka vračila glavnice in/ali obresti, odlog vračila glavnice in/ali obresti), družba popravi knjigovodsko vrednost finančnega sredstva na podlagi diskontirane vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po spremenjenih pogojih in izvirni efektivni obrestni meri ter učinek iz tega naslova pripozna v izkazu poslovnega izida.
Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od dolžene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve.
Terjatve se pojavljajo večinoma do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do dobaviteljev pri poslovnem procesu, zaposlenih, financerjev in do uporabnikov finančnih naložb.
Terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne. Kratkoročne terjatve se predvidoma unovčijo v letu dni. Terjatve vsebujejo terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja in druge terjatve. Terjatve se razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na podjetja v skupini, pridružena podjetja in druge.
Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja na podlagi ustreznih listin pripozna kot sredstvo, ko se začnejo obvladovati z njo povezane pogodbene pravice. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.
Poslovne terjatve so najprej pripoznane po pošteni vrednosti, nato pa se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za slabitve. Poslovne terjatve so oslabljene, če obstajajo nedvoumnipokazatelji, da je unovčljivost terjatev vprašljiva zaradi npr. dolžnikove nelikvidnosti (blokada transakcijskega računa), uvedbe prisilne poravnave ali stečaja.
Če taki dokazi obstajajo, je pri terjatvah, izkazanih po odplačni vrednosti, treba preveriti, ali je nastala izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v poslovnem izidu kot finančni odhodek. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost presega odplačno vrednost terjatve. Odplačna vrednost poslovnih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po izvirni efektivni obrestni meri. Slabitve poslovnih terjatev so izkazane kot prevrednotovalni poslovni odhodek v izkazu poslovnega izida.
V družbi se kot denar in denarni ustrezni ki izkazujejo gotovina, knjižni denar, depoziti pri bankah na odpoklic in depoziti z ročnostjo vezave do 3 mesecev. Izkazujejo se po odplačni vrednosti.
Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju in izplačila.
Rezerve so namenjeno opredeljeni del čistega dobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih in kupovanju lastnih delnic.
Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in zakritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom.
Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.
Vse sestavine kapitala zunaj osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deli osnovnega kapitala.
Lastne delnice družbe, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na njihovo pridobitev, zmanjšujejo kapital družbe. Ob odtujitvi lastnih delnic se vsi dobički ali izgube poračunajo direktno v kapitalu.
Dividende na navadne delnice se pripoznajo kot obveznost na dan, ko njihovo izplačilo potrdi skupščina lastnikov družbe.
Dolgoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od enega leta, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kratkoročni dolgovi pa so tisti, ki jih je treba poravnati v enem letu.
Dolgovi so lahko finančni ali poslovni. Finančni dolgovi so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, izdane obveznice in obveznosti iz najema. Finančni dolgovi so lahko dolgoročni ali kratkoročni. Med kratkoročnimi dolgovi se izkazujejo tudi dolgovi do zaposlenih, države in drugi dolgovi.
Dolgovi se pripoznajo kot obveznost, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za njihovo poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni in poslovni dolgovi se pripoznajo kot obveznost, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemkov oz. prejemovin z njimi povezanih obračunov nastane obveznost, dolžena v pogodbi ali drugem pravnem aktu.
Dolgovi so na začetku izkazani z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin ob nastanku in pri finančnih dolgovih dokazujejo prejem denarnih sredstev, pri poslovnih dolgovih pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oz. obračunani strošek ali odhodek, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.
Na dan začetka najema pripozna družba obveznosti iz najema posedanj vrednosti vseh plačil najemnin v celotnem obdobju trajanja najema, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera za najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera izposojanja, ki jo mora plačati najemnik. Knjigovodska vrednost obveznosti iz najema se ponovno oceni v primeru spremembe najemne pogodbe ali spremenjenih predpostavk glede obdobja trajanja najema.
Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Pripoznanja dolgov se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Stroški izposojanja so finančni odhodki.
Družba je v skladu z državno zakonodajo, kolektivnimi pogodbami in internimi akti zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi. Družba enkrat letno oblikuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade se pripoznavajo skupinsko. Rezervacije se pri porabljanju zmanjšujejo neposredno za nastale obveznosti v zvezi s stroški, za katere so bile oblikovane, zato se pri porabljanju rezervacij stroški ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida. Pri zmanjšanju rezervacij zaradi njihovega porabljanja ali odpravljanja se uporablja metoda FIFO. Družba na bilančnem presečnem danu ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodek ali odhodek v zvezi s preračunom rezervacij kot razliko med začetnim in končnim stanjem rezervacij.
Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve ali druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, višina pa zanesljivo ocenjena. Kratkoročne časovne razmejitve so lahko aktivne (usredstvene) ali pasivne (udolgovljene) časovne razmejitve. Aktivne časovne razmejitve je mogoče obravnavati kot terjatve oziroma dolgove v širšem pomenu. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane alineje znanih strank, do katerih bodo v letu dni nastale pravice terjatve in dolgovi.
Nadan bilanciranja se preverja realnost postavk aktivnih časovnih razmejitev, ki morajo biti utemeljene, postavke pasivnih časovnih razmejitev pa ne skrivajo rezerv. Postavke se prenašajo v izkaz poslovnega izida po načelu upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov.
Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in obstoj.
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej vračunane odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in obstoj.
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostjo do virov sredstev ter davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So ali obdavčljive začasne razlike ali odbitne začasne razlike. Odložene terjatve in obveznosti za davek se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih pripoznajo za pomembne zneske. Znesek je pomemben, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih.
Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov, ki prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali z zmanjšanjem dolga in je to mogoče zanesljivo izmeriti.
Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bo družba zanje prejela nadomestilo. Družba pripozna prihodek od prodaje, ko izpolni (ali izpolnjuje) pogodbeno obvezo. Pogodbena obveza je izvršitvena obveza družbe, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno dogovorjeno (obljubljeno) blago ali storitve. Izvršitveno obvezo družba izpolni s prenosom pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitve kupcu. Blago oziroma storitev je prenesena, ko kupec pridobi obvladovanje. Kupec pridobi obvladovanje blaga ali storitve, ko pridobi pravico do odločanja o njegovi/njeni uporabi, in pravico do praktično vseh njegovih/njenih preostalih koristi.
Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojno izvršitveno obvezo. Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega družba pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga ali storitev na kupca.
Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Razčlenjujejo se tudi na prihodke, ustvarjene v razmerjih do podjetij v Skupini, do pridruženih in drugih povezanih podjetij ter drugih podjetij.
Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki. Prihodke od prodaje sestavljajo vrednosti prodanih storitev v obračunskem obdobju. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, v katerem je storitev delno ali v celoti opravljena.
Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se uporabljajo pri nastajanju poslovnih učinkovin, se pojmujejo kot neposredni stroški, pa tudi stroški, ki nimajo takšne narave in se pojmujejo kot posredni stroški. Stroškimateriala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.
Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Stroški se krijejo v breme ustrezne postavke pasivnih časovnih razmejitev.
Stroški materiala in storitev se razvrščajo po izvirnih vrstah. Stroški materiala so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter stroški porabljene energije. Stroški storitev so stroški prevoznih, komunalnih in telekomunikacijskih storitev, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa, stroški storitev, nastalih s fizičnimi osebami, razen iz delovnega razmerja, stroški intelektualnih storitev in drugi stroški storitev.
Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.
Stroški dela in stroški povračil zaposlenim so vse oblike poplačil, ki jih podjetje daje zaposlenim v zameno za njihovo službovanje in jih podjetje obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v razširjenem dobičku pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida. Z zaslužki so lahko povezane tudi dajatve, ki povečujejo stroške podjetja ali deleže zaposlenih v razširjenem dobičku.
Družba na bilančni presečnidan vkalkulira stroške neizkoriščenih dopustov. Družba meri pričakovane stroške nabiranja plačanih odsotnosti kot dodatni znesek, za katerega se pričakuje, da ga bo plačala zaradi neizrabljene pravice, ki se je nabrala do datuma bilance stanja.
Obračunavajo se skladno z zakonom, s kolektivno pogodbo, splošnim aktom podjetja in pogodbo o zaposlitvi.
Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanja sredstev oziroma povečanja dolgov in prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Odhodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge odhodke. Razčlenjujejo se tudi na tiste, ki se pojavljajo v zvezi s poslovnimi učinki odvisnih, pridruženih in drugih podjetij.
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Odhodki za financiranje so predvsem obresti, odhodki za naložbenje pa imajo naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Le-ti se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, čezmanjšanje njihove vrednosti ni krito z rezervami, nastalimi zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu glede na plačila, ki so povezana z njimi.
Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavinkapitalazaprikazano obračunsko obdobje. Izkaz gibanja kapitala je sestavljen tako, da posamično prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanci stanja.
Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II). V tem izkazu so izkazani denarni tokovi v obdobju, nastali pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Denarni tokovi so izkazani v nepobotanih zneskih. Podatki iz izkaza denarnih tokov izvirajo iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida z upoštevanjem ustreznih prilagoditev za obračunske postavke, ki ne predstavljajo denarnih tokov. Denarni tokovi pri poslovanju se pridobijo z dopolnjevanjem postavk poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov (brez prevrednotovalnih) ter finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev in finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (brez prevrednotovalnih) iz izkaza poslovnega izida s spremembami terjatev, časovnih razmejitev, rezervacij, poslovnih obveznosti in odloženih davkov v obdobju. Denarni tokovi iz naložbenja in financiranja se pridobijo iz glavne knjige in analitičnih evidenc. Prejemki in izdatki za neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in finančne naložbe so izračunani na podlagi spremembe knjigovodske vrednosti in korigirani za znesek amortizacije ter povečani oziroma zmanjšani za dobičke ali izgube pri prodaji.
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil | 58.576.663 | 58.260.996 |
| Delnice in deleži v družbah v skupini | 58.576.663 | 58.260.996 |
| Skupaj dolgoročne finančne naložbe | 58.576.663 | 58.260.996 |
Družbe v Skupini KD in pridružene družbe so predstavljene v poglavju 3.4.1. Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe.
Spremembe dolgoročnih finančnih naložb v delnice in deleže so pojasnjene v poglavju 2.4.7. Osnove za uskupinjevanje.
Med delnicami v družbah v skupini družba izkazuje 2.157.487 delnic izdajatelja KD Group z oznako KDHG (prej KDHR), po nabavni vrednosti. Družba ima v lasti 100 % delnic KDHG. V letu 2024 se je vrednost naložbe povečala zaradi doplačila denarnega nadomestila manjšinskim delničarjem.
Dne 28. 2. 2022 je Ljubljanska borza iz trgovanja na borznem trgu umaknila redne imenske kosovne delnice z oznako KDHR. Delnice KDHG so izkazane po nabavni vrednosti. Poslovodstvo je ocenilo, da ni znamenj oslabitve naložbe.
Kapital družbe KD Group d. d. na dan 31. 12. 2024 znaša 96.656.280 evrov (2023: 90.991.471 evrov), kar presega nabavno vrednost naložbe za 38.079.618 evrov. Presoja indikatorjev oslabitve se je opravila na podlagi ocenjenih poštenih in nadomestljivih vrednosti premoženja odvisne družbe. 34 % vrednosti sredstev odvisne družbe oz. 35.720.152 evrov predstavljajo tržne naložbe, ki so v izkazih vrednotene po tržnih tečajih. Ocenjena vrednost naložbenih nepremičnin bistveno presega knjigovodstvo vrednost. Ocenjene so bile tudi nadomestljive vrednosti naložb v odvisne družbe in učinki pripoznani v izkazih. Za namen presoje znamenj oslabitve naložbe v pridruženo družbo DBS d. d. je bila uporabljena nakupna cena za novopridobljene delnice v letu 2024.
Upravni odbor družbe KD je dne 19. 11. 2021 na svoji seji sprejel sklep o pričetku postopka izključitve manjšinskih delničarjev v družbi KD Group. Delničarji KD Group so na skupščini dne 28. 12. 2021 sprejeli sklep o prenosu vseh delnic KDHR, ki niso v imetništvu, t.j. 57.394 delnic KDHR, naglavnega delničarja proti plačilu denarne odpravnine v višini 44,90 evra za vsako delnico KDHR. Prenos delnic na glavnega delničarja je bil izveden dne 17. 2. 2022 na podlagi sklepa okrožnega sodišča v Ljubljani. Manjšinskim delničarjem je bila denarna odpravnina v višini 44,90 evrov izplačana dne 23. 2. 2022.
V postopku določitve primerne denarne odpravnine po 388. členu ZGD-1 bo družba sklenila Sporazum udeležencev o poravnavi pred poravnalnim odborom. Na podlagi sporazuma bo družba manjšinskim delničarjem, ki so bili na presečni dan izključeni iz družbe KD Group, ter jim je že bila izplačana denarna odpravnina v višini 44,90 evrov bruto na delnico, izplačala doplačilo v višini 5,50 evrov bruto na delnico. Iz naslova tega naslova je družba že povečala vrednost naložbe v delnice KDHG v višini 315.667 evrov. Izplačilo je bilo izvedeno v avgustu 2024.
| (v EUR) | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Stanje na začetku leta | 58.260.996 | 70.666.546 |
| Povečanje | 315.667 | - |
| Zmanjšanje | - | (12.405.550) |
| Stanje tekočega leta | 58.576.663 | 58.260.996 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Kratkoročna posojila | - | 52.022 |
| Skupaj kratkoročne finančne naložbe | - | 52.022 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Kratkoročne poslovne terjatve | - | 20.000 |
| Skupaj kratkoročne poslovne terjatve | - | 20.000 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Denarna sredstva v blagajni in na računih | 72.488 | 4.320.016 |
| Skupaj denarna sredstva | 72.488 | 4.320.016 |
Družba s poslovnimi bankami nima dogovorjenih samodejnih zadolžitev.
Vpoklicani kapital družbe KD d. d. je opredeljen v statutu podjetja, registriran na sodišču in v celoti vplačan. Na dan 31. 12. 2024 znaša vpoklicani kapital podjetja 1.304.123 evrov. Razdeljen je na 156.260 navadnih imenskih kosovnih delnic.
Delničarji so se 14. 5. 2024 na 33. skupščini KD seznanili z revidiranim letnim poročilom za leto 2023 in poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora ter izvršnega direktorja v družbi KD d. d. Sprejeli so sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2023, in sicer da se za izplačilo dividend uporabi največ 6.217.585,40 evrov bilančnega dobička oziroma 39,79 evrov dividende na delnico. Družba KD d. d. je 22. 5. 2024 izplačala dividende v višini 39,79 evrov na delnico. Skupaj izplačani znesek dividend je znašal 5.918.604 evrov (2023: 3.906.200 evrov).
Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom. Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Vplačani presežek kapitala | 15.759.327 | 15.759.327 |
| Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja kapitala | 3.469.916 | 3.469.916 |
| Skupaj kapitalske rezerve | 19.229.243 | 19.229.243 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Zakonske rezerve | 19.450 | 19.450 |
| Rezerve za lastne delnice | 788.674 | 4.660.224 |
| Lastne delnice | (4.660.224) | (4.660.224) |
| Skupaj rezerve iz dobička | 147.900 | 19.450 |
| 1. 1. - 31. 12. 2024 | 1. 1. - 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 1.914.981 | (226.612) |
| Preneseni čisti dobiček / Prenesena čista izguba | 36.017.294 | 42.290.960 |
| Bilančni dobiček | 37.932.275 | 42.064.348 |
Družba je v letu 2024 izplačala 39,79 evrov (2023: 25,00 evrov) dividende nadelnico. Skupaj izplačani znesek dividend je znašal 5.918.604 evrov (2023: 3.906.200 evrov).
Knjigovodska vrednost delnice 31. 12. 2024 znaša 394,62 evra (2023: 420,97 evra). Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala ob koncu obračunskega obdobja/število vseh izdanih delnic brez lastnih delnic ob koncu obračunskega obdobja.
| 1. 1. - 31. 12. 2024 | 1. 1. - 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Tehtano povprečje navadnih delnic | 148.585 | 154.998 |
| Čisti poslovni izid, ki pripada imetnikom navadnih delnic | 1.914.981 | (226.612) |
| Čisti poslovni izid na navadno delnico | 12,89 | (1,46) |
Osnovni in popravljalni čisti poslovni izid na navadno delnico sta enaka.
| (v EUR) | 2024 | 2023 | |
|---|---|---|---|
| Število izdanih navadnih delnic na 1. 1. | 156.260 | 156.260 | |
| Učinek lastnih delnic | (7.675) | (1.262) | |
| Učinek umika lastnih delnic | - | - | |
| Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic | 148.585 | 154.998 | |
| Enotni tržni tečaj | (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
| SKDR | 595,00 | 600,00 |
| Delničar | Kraj | Število delnic | Delež od vseh delnic SKDR (v %) |
|---|---|---|---|
| SOROLI INVEST LIMITED | Limassol | 50.000 | 32,00% |
| CARANTHANIA INVESTMENTS | Luxembourg | 32.245 | 20,64% |
| ADRIA P.B. d.o.o. | Zagreb | 23.377 | 14,96% |
| KDG Naložbe, d.o.o. | Ljubljana | 10.346 | 6,62% |
| KD d. d. | Ljubljana | 7.514 | 4,81% |
| Skupaj prvih pet imetnikov delnic SKDR | 123.482 | 79,02 % | |
| Drugi | 32.778 | 20,98 % | |
| Skupaj vseh delnic SKDR | 156.260 | 100,00 % |
| Vrednost v EUR | Število | % v osnovnem kapitalu | ||
|---|---|---|---|---|
| Lastne delnice SKDR v lasti KD d. d. | 1. 1. 2023 | 9.024 | 12 | 0,01 |
| Nakupi | 4.651.200 | 7.502 | ||
| 31. 12. 2023 | 4.660.224 | 7.514 | 4,81 | |
| 1. 1. 2024 | 4.660.224 | 7.514 | 4,81 | |
| Nakupi | - | - | ||
| 31. 12. 2024 | 4.660.224 | 7.514 | 4,81 |
| 9.024 | 12 | 0,01 | |||
|---|---|---|---|---|---|
| Nakupi | 4.651.200 | 7.502 | |||
| 31. 12. 2023 | 4.660.224 | 7.514 | 4,81 | ||
| 1. 1. 2024 | 4.660.224 | 7.514 | 4,81 | ||
| Nakupi | 128.450 | 215 | |||
| 3 | 1 | . | 12 | . | 2024 |
| 4.788.674 | 7.729 | 4,95 |
V letu 2024 je odvisna družba KD Group pridobila 215 delnic z oznako SKDR.
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Kratkoročne poslovne obveznosti | ||
| Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 13.833 | 13.169 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlenih | 4.054 | 4.534 |
| Druge kratkoročne poslovne obveznosti | 32 | 29 |
| Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti | 18.405 | 17.732 |
Družba nadan 31. 12. 2024 med kratkročnimi dolgovi izkazuje obveznosti za decembrsko plačo. Družba nima zapadlih dolgov do članov upravnega odbora.
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Kratkoročno vnaprej vračunani stroški | 12.201 | 12.534 |
| Vkalkulirani stroški neizkoriščenih dopustov | 5.004 | 5.604 |
| Skupaj | 17.205 | 18.138 |
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Odložene terjatve za davek | - | - |
| Odložene obveznosti za davek | - | - |
| Skupaj odloženi davek | - | - |
| (v EUR) | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Odbitne začasne postavke | - | - |
| Neizrabljene davčne izgube | 3.636.294 | 3.597.741 |
| Stanje | 3.636.294 |
3.597.741
| Vrsta stroškov | 1. 1. - 31. 12. 2024 | 1. 1. - 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Stroški storitev | 187.920 | 112.055 |
| Stroški prevoznih in poštnih storitev | 1.403 | 418 |
| Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev | 1.711 | 9.140 |
| Povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom | 114 | - |
| Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev | 1.255 | 1.155 |
| Stroški posredovanja vrednostnih papirjev | 25.860 | 25.456 |
| Stroški intelektualnih in osebnih storitev | 4.637 | 32.856 |
| Stroški drugih storitev | 120.651 | 40.182 |
| Stroški storitev fizičnih oseb po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah | 2.289 | 2.848 |
| Skupaj stroški storitev | 187.920 | 112.055 |
| Stroški dela | 98.434 | 98.660 |
| Stroški plač | 44.584 | 44.750 |
| Stroški pokojninskega zavarovanja | 4.586 | 4.565 |
| Stroški drugih socialnih zavarovanj | 3.444 | 3.456 |
| Ostali stroški dela | 45.820 | 45.889 |
| Skupaj stroški dela | 98.434 | 98.660 |
| Odpisi vrednosti | - | 2.693 |
| Skupaj odpisi vrednosti | - | 2.693 |
| 1. 1. - 31. 12. 2024 | 1. 1. - 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Prejemki članov uprave, nadzornega sveta in zaposlenih po individualni pogodbi (v EUR) | ||
| Prejemki članov poslovodstva | 89.945 | 90.320 |
| Prejemki zaposlenih na podlagi individualne pogodbe | - | - |
| Skupaj | 89.945 | 90.320 |
| Stroški prodaje | - | - |
|---|---|---|
| Splošni stroški | 286.354 | 213.408 |
| Skupaj | 286.354 | 213.408 |
| Revidiranje letnega poročila | 1.936 | 13.810 |
|---|---|---|
| Druge storitve dajanja zagotovil | 24 | 2.159 |
| Storitve davčnega svetovanja | - | - |
| Druge nerevizijske storitve drugih revizorskih hiš | - | - |
| Skupaj | 14.060 | 15.969 |
| 1. 1. - 31. 12. 2024 | 1. 1. - 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Finančni prihodki iz deležev | 2.200.637 | - |
| Skupaj finančni prihodki iz deležev | 2.200.637 | - |
| Finančni prihodki iz danih posojil | ||
| Finančni prihodki iz posojil, danih drugim | 698 | 2.030 |
| Skupaj finančni prihodki iz danih posojil | 698 | 2.030 |
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev | ||
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih | - | - |
| Skupaj finančni prihodki iz poslovnih terjatev | - | - |
| Skupaj finančni prihodki | 2.201.335 | 2.030 |
| 1. 1. - 31. 12. 2024 | 1. 1. - 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Finančni odhodki iz finančnih obveznosti | ||
| Finančni odhodki iz posojil, prejetih od podjetij v skupini | - | 43.234 |
| Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti | - | - |
| Skupaj finančni odhodki iz finančnih obveznosti | - | 43.234 |
| Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | ||
| Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti | - | - |
| Skupaj finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | - | - |
| Skupaj finančni odhodki | - | 43.234 |
| 1. 1. - 31. 12. 2024 | 1. 1. - 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
1.914.981
(226.612)
(2.200.637)
3
51
346
110.032
(175.273)
(226.266)
22 %
19 %
-
(v EUR)
-
-
Družba v nadaljevanju razkriva posle s povezanimi pravnimi osebami, delničarji, odvisnimi in pridruženimi podjetji in s poslovodstvom. Pravni posli oz. pravna dejanja med KD in povezanimi družbami temeljijo na tržnih pogojih in so bili opravljeni kot posli med dobro obveščenima strankama v poslu. Druge povezane osebe so člani poslovodstva in z njim povezane pravne in fizične osebe. Transakcije med drugimi povezanimi osebami so opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji.
| (v EUR z vključenim DDV) | 1. 1. – 31. 12. 2024 | 1. 1. – 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Podjetja v skupini | 14.640 | 14.640 |
| Nakup blaga, storitev | 14.640 | 14.640 |
| (v EUR) | 1. 1. – 31. 12. 2024 | 1. 1. – 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Podjetja v skupini | - | - |
| Druge povezane osebe | 20.698 | 52.022 |
| Dana posojila | - | - |
| črpanje glavnic in pripis obresti | 20.698 | 52.022 |
| (v EUR) | 1. 1. – 31. 12. 2024 | 1. 1. – 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Podjetja v skupini | - | 3.693.234 |
| Druge povezane osebe | - | - |
| Prejeta posojila | - | - |
| črpanje glavnic in pripis obresti | - | 3.693.234 |
| Stanje na začetku leta | 52.022 |
|---|---|
| Črpanje glavnice | 20.000 |
| Vračilo glavnice | (70.000) |
| Obračunane obresti | 698 |
|---|---|
| Plačane obresti | (2.720) |
| Stanje na koncu leta | 52.022 |
| Član upravnega odbora oz. vodstva | Bruto plača (fiksni del) | Variabilni prejemki | Plačila za opravljanje funkcije in sejnine | Zavarovalne premije/bonitete | Druge bonitete | Povračila stroškov | Regres za letni dopust in jubilejna nagrada | Dodatna plačila | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Milan Kneževič | - | 10.000 | 123 | - | - | - | - | 10.123 | |
| Aleksander Sekavčnik | 45.000 | - | 6.800 | 380 | - | 2.243 | 2.318 | 500 | 57.241 |
| Tomaž Butina | - | - | 8.288 | - | - | - | - | 8.288 | |
| Katarina Valentinčič Istenič | - | - | 7.493 | - | - | - | - | 7.493 | |
| Matija Gantar | - | - | 6.800 | - | - | - | - | 6.800 | |
| Skupaj | 45.000 | - | 39.381 | 503 | - | 2.243 | 2.318 | 500 | 89.945 |
Družba je po naravi svojega posla izpostavljena finančnim tveganjem pri finančnih sredstvih in obveznostih. Finančna tveganja so tveganja, da pritiski zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja, sprememb poslovanja ter bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadoščali za kritje odtokov. Najpomembnejše komponente tega tveganja so likvidnostno tveganje, kreditno tveganje in tržno tveganje, kjer je družba izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer, tveganju spremembe tečajev vrednostnih papirjev, spremembe cen in valutnemu tveganju. Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven.
Namen obvladovanja tveganj je zagotoviti dolgoročno stabilno poslovanje in zmanjšati izpostavljenost individualnim tveganjem. Cilj učinkovitega upravljanja tveganj ni izogibanje tveganjem za vsako ceno, temveč zavedno sprejemanje primernih tveganj in izvedba ustreznih ukrepov, da ne pride do njihove uresničitve oziroma da njihova morebitna uresničitev ne povzroči prevelike ekonomske škode. Družba sprejema tveganje z zavedanjem, da načeloma bolj tvegani posli prinašajo višje donose in da je optimizacija razmerja med tveganjem in donosom ključnega pomena za povečevanje vrednosti družbe.
Družba upravlja in obvladuje tveganja, katerim je izpostavljena, tako da redno načrtuje in spremlja denarne tokove in zagotavlja, da ima vedno na razpolago dovolj likvidnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti. Družba nalaga svoja sredstva tako, da dosega dovolj visoko donosnost, da usklajuje ročnost finančnih sredstev z zapadlostjo finančnih obveznosti ter da zagotavlja ustrezno strukturo finančnih sredstev. Družba redno spremlja dogajanja na finančnih trgih in skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno uspešnost družbe.
Likvidnostna tveganja so tveganja, da družba ne bo sposobna pravočasno poplačati vseh obveznosti, vključno s potencialnimi obveznostmi. Družba si prizadeva uresničiti cilj, da je v vsakem trenutku sposobna zagotavljati likvidnost in da je trajno sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti z ustrezno višino kapitala (solventnost).
Likvidnostno tveganje izhaja iz neusklajenosti prilivov in odlivov in se odraža v možnosti, da bi družba morala kljub zadostnemu obsegu finančnih sredstev zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti v danem trenutku naložbe unovčevati pod slabšimi pogoji (nižja cena, višji stroški transakcij), kar bi se odražalo v nižji donosnosti naložb.
Likvidnostno tveganje družba obvladuje s primerno strukturo naložb, z ustrezno razpršenostjo naložb, z načrtovanjem prihodnjih denarnih tokov, s čimer zagotavlja primeren obseg denarnih tokov iz poslovanja in naložbenja (izplačilo obresti in glavnic) za pokritje prihodnjih predvidljivih obveznosti, z zagotavljanjem primernega obsega visoko likvidnih naložb, ki jih je mogoče vsak trenutek unovčiti brez izgube vrednosti za pokrivanje prihodnjih nepredvidljivih obveznosti.
Družba zagotavlja likvidnost z rednim spremljanjem, usklajevanjem in načrtovanjem denarnih tokov. Likvidnostna poročila, ki vsebujejo načrtovane in realizirane denarne tokove iz sredstev in obveznosti, redno obravnava vodstvo družbe. Družba redno poravnava vse svoje obveznosti in nima, niti ni imela, težav s poravnavanjem zapadlih obveznosti.
Kreditna tveganja so tveganja, da nasprotna stranka ne bo zmožna izplačati dolgovanih zneskov ob zapadlosti. Glavni vir kreditnega tveganja družbe izhaja iz finančnih naložb, pri čemer se družba sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti zaradi razlik med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti.
Tveganje, da posojila ne bodo poravnana pravočasno, je zmerno. Tveganje družba zmanjšuje s pridobivanjem in preverjanjem javno dostopnih podatkov o trenutnem finančnem stanju posojilojemalcev, njihovi prihodnji plačilni sposobnosti in z iskanjem različnih možnosti za zavarovanje terjatev.
Tržna tveganja nastopajo predvsem pri nalaganju sredstev, kjer obstaja možnost, da se ne izpolnijo pričakovanja glede gibanja vrednosti naložb oziroma se ne izpolnijo v celoti. Tveganje neugodne spremembe vrednosti naložb je lahko posledica sprememb tečajev tujih valut, obrestnih mer ali tržne cene vrednostnih papirjev.
Obrestno tveganje, kateremu je izpostavljena družba, se lahko odraža v rasti stroškov financiranja. Družba uravnava obrestno tveganje na način, daje čim več finančnih obveznosti vezanih na fiksno obrestno mero.
Tveganje spremembe vrednosti naložb v odvisna podjetja družba obvladuje z aktivnim upravljanjem teh družb prek predstavnikov krovne družbe v upravnih odborih in nadzornih svetih družb, z rednim mesečnim spremljanjem poslovanja teh družb, sprejemanjem in spremljanjem uresničevanja dolgoročnih poslovnih načrtov družb.
| Nezapadla in neoslabljena | Zapadlo in neoslabljeno do 30 dni | Zapadlo in neoslabljeno od 31 do 90 dni | Zapadlo in neoslabljeno od 91 do 270 dni | Zapadlo in neoslabljeno nad 270 dni | Zapadlo in individualno oslabljeno - bruto vrednost | Zapadlo in individualno oslabljeno - popravek vrednosti | Zapadlo in skupinsko oslabljeno - bruto vrednost | Zapadlo in skupinsko oslabljeno - popravek vrednosti | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2024 | Posojila | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Terjatve | - | 886 | (886) | - | - | - | - | 886 | |
| Skupaj | - | - | - | - | - | - | - | 886 | |
| 31. 12. 2023 | Posojila | 52.022 | - | - | - | - | - | - | 52.022 |
| Terjatve | 20.000 | - | - | - | - | 886 | (886) | - |
Družba KDGroup je dne 13. 3. 2025 kupila 100 % delež v družbi Landis+Gyr EV Solutions, energetske storitve, d. o. o., Škofljica.
Po datumu bilance stanja ni bilo drugih dogodkov, ki bi lahko vplivali na računovodske izkaze in zaradi katerih bi morali opraviti dodatne postopke, da bi ugotovili, ali so ti dogodki pravilno prikazani v računovodskih izkazih.
Have a question? We'll get back to you promptly.