AI Terminal
Zavarovalnica Triglav
Business and Financial Review • Apr 1, 2025
1989_rns_2025-04-01_05797d45-8441-423e-97ab-0675fedfd279.pdf
Business and Financial Review
Open in ViewerOpens in native device viewer
| Povzetek | 7 |
|---|---|
| A. Poslovanje in rezultati | 11 |
| A.1 Poslovanje11 | |
| A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj 18 |
|
| A.3 Naložbeni rezultati21 | |
| A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih 22 |
|
| A.5 Druge informacije24 | |
| B. Sistem upravljanja | 26 |
| B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja 26 |
|
| B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti34 | |
| B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti35 | |
| B.4 Sistem notranjega nadzora 43 |
|
| B.5 Funkcija notranje revizije44 | |
| B.6 Aktuarska funkcija45 | |
| B.7 Zunanje izvajanje46 | |
| B.8 Druge informacije47 | |
| C. Profil tveganja | 49 |
| C.1 Zavarovalno tveganje 50 |
|
| C.2 Tržno tveganje56 | |
| C.3 Kreditno tveganje 62 |
|
| C.4 Likvidnostno tveganje65 | |
| C.5 Operativno tveganje 67 |
|
| C.6 Druga pomembna tveganja 70 |
|
| C.7 Druge informacije72 | |
| D. Vrednotenje za namene solventnosti |
76 |
| D.1 Sredstva 77 |
|
| D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije88 | |
| D.3 Druge obveznosti96 | |
| D.4 Alternativne metode vrednotenja | 100 |
| D.5 Druge informacije | 100 |
| E. Upravljanje kapitala | 103 |
| E.1 Lastna sredstva |
105 |
| E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital | 108 |
|---|---|
| E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala |
112 |
| E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom |
112 |
| E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom |
112 |
| E.6 Druge informacije |
112 |
| Priloge |
114 |
Povzetek
kupina Triglav (v nadaljnjem besedilu Skupina) je vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v jugovzhodni Evropi. Matična družba Skupine je Zavarovalnica Triglav, d.d. (v nadaljnjem besedilu: matična družba) ustanovljena pred 125 leti. Poleg nje je bilo konec leta 2024 v Skupino vključenih še 31 odvisnih, 12 pridruženih in 10 družb v skupnem podvigu. Odvisne družbe v Skupini poslujejo z matično družbo in med seboj na tržnih osnovah, po načelu povečevanja uspešnosti vsake družbe in Skupine kot celote. Skupina posluje na sedmih trgih v šestih državah regije Adria in mednarodno prek partnerskega povezovanja s tujimi družbami za zavarovalno posredovanje, zastopanje in pozavarovanje. Njen največji trg je Slovenija, pri čemer se delež skupne premije, zbrane izven Slovenije, postopoma povečuje. S
Strateški dejavnosti Skupine sta zavarovalništvo in upravljanje premoženja. V okviru zavarovalne dejavnosti (po)zavarovalnice Skupine izvajajo premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja ter pozavarovalno dejavnost. Upravljanje premoženja v Skupini zajema varčevanje strank prek zavarovalnih storitev zavarovalnic in pokojninskih družb Skupine, upravljanje naložb v družbah za upravljanje ter upravljanje premoženja strank v vzajemnih skladih in individualno upravljanje premoženja. Skupina vodi preudarno naložbeno politiko s poudarkom na varnosti in likvidnosti naložb ob njihovi ustrezni donosnosti. Največji delež naložb Skupine predstavljajo dolžniški in drugi vrednostni papirji s stalnim donosom.
Skupino ocenjujeta dve priznani bonitetni agenciji, S&P Global Ratings in AM Best. Obe agenciji sta ji v letu 2024 ponovno podelili samostojno bonitetno oceno »A« s stabilno srednjeročno napovedjo, decembra 2024 je agencija S&P Global Ratings svojo napoved še izboljšala, in sicer iz stabilne v pozitivno, kar potrjuje finančno stabilnost, visoko kapitalsko ustreznost ter prilagodljivost in odpornost Skupine. Poslovanje Skupine nadzira slovenski regulator Agencija za zavarovalni nadzor, njen zunanji revizor za poslovno leto 2024 je revizijska družba Deloitte revizija d.o.o.
Skupina je v letu 2024 poslovala uspešno in dobičkonosno v vseh poslovnih segmentih, že ob polletju je izboljšala oceno načrtovanega letnega poslovnega izida, tudi zaradi enkratnih dogodkov pa jo je do konca leta še presegla. V letu 2024 je matična družba optimizirala svoje poslovanje v segmentu Zdravje s pripojitvijo odvisne družbe Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d. (v nadaljnjem besedilu Triglav, Zdravstvena zavarovalnica). Pripojitev je bila izvedena predvsem zaradi zakonodajnih sprememb in posledične ukinitve dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, ki so predstavljala glavno dejavnost prevzete družbe. V nadaljnjih prikazih tega poročila, se podatki za leto 2023 lahko razlikujejo s podatki, predstavljenimi v Letnem poročilu Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., za leto 2024 (v nadaljnjem besedilu: Letno poročilo). Slednje za leto 2023 že vključuje pripojitev Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, za namen tega poročila pa se pripojitve ne upošteva. V sklopu rednih aktivnosti upravljanja kapitala Skupine je bila s strani matične družbe julija 2024 izdana 20,5-letna podrejena obveznica, skupna velikost izdaje pa je znašala 100,0 milijona evrov. Uspešna izdaja obveznice dodatno potrjuje visoko raven zaupanja, ki ga institucionalni vlagatelji izkazujejo Skupini.
Skupina z vidika tveganj in kapitalske ustreznosti zaključuje leto 2024 z visokim poslovnim izidom in s kapitalsko trdnostjo. Skupina je redno spremljala profil tveganj in aktivno nadgrajevala posamezna področja sistema upravljanja s tveganji, predvsem tam, kjer so bila zaznana povečana tveganja ali večje izpostavljenosti.
Profil tveganj na dan 31. 12. 2024 se je glede na preteklo leto nekoliko spremenil predvsem iz naslova povečanja kapitalske zahteve za zavarovalno tveganje, ki predstavlja največji delež in se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 2 odstotni točki na 57 odstotkov. Delež tržnega tveganja se v primerjavi s prejšnjim letom ni pomembno spremenil, enako velja za tveganje preostalih nefinančnih družb in tveganje družb iz drugih finančnih sektorjev. Kreditno tveganje in operativno tveganje sta se zmanjšala za eno odstotno točko v primerjavi z letom 2023. Dodatne informacije o oceni tveganj so predstavljene v sklopu C tega poročila.
Graf 1: Profil tveganj Skupine na dan 31. 12. 2024
Skupina je bila na dan 31. 12. 2024 ustrezno kapitalizirana. Imela je dovolj lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (219 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (446 odstotkov). Skupina izračunava kapitalsko ustreznost oziroma količnik kapitalske ustreznosti po standardni formuli kot razmerje med skupnimi primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom. Pri določanju kapitalske ustreznosti ne upošteva nikakršnih prilagoditev in poenostavitev.
Graf 2: Kapitalska ustreznost Skupine
Skupina je na dan 31. 12. 2024 razpolagala s primernimi lastnimi sredstvi v višini 1.105,5 milijona evrov. Od tega je osnovni kapital Skupine znašal 73,7 milijona evrov, podrejene obveznosti 151,2 milijona evrov, odbitek iz naslova manjšinskih deležev 12,4 milijona evrov in uskladitvena rezerva 892,9 milijona evrov. Izračun primernih lastnih sredstev upošteva vrednost pričakovanih dividend za poslovno leto 2024. Skupina razpolaga z najkakovostnejšimi lastnimi sredstvi in tako celoten osnovni kapital in uskladitveno rezervo razvršča v sredstva stopnje 1.
Zahtevani solventnostni kapital je za Skupino izračunan po standardni formuli, brez kakršne koli regulatorne poenostavitve. Predstavlja vsoto kapitalskih zahtev njenih temeljnih tveganj, pri čemer se upošteva še razpršitev med njimi.
Matična družba ima oblikovana dva omejena sklada, PDPZ1 in PDPZ renta2 , za katera tveganja izračunava ločeno za vsako vrsto tveganj standardne formule, kar je podrobneje predstavljeno v sklopu E tega poročila.
Graf 3: Struktura zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine na dan 31. 12. 2024
Konec leta 2024 je 82 odstotkov nerazpršenega zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine izhajalo iz zavarovalnega in tržnega tveganja, praktično vsa njena lastna sredstva pa so se po kakovosti uvrščala v najvišjo stopnjo 1.
V letu 2024 je Skupina poslovala uspešno, ohranila svojo kapitalsko moč in pri svojem delovanju skrbno sledila začrtanim strateškim usmeritvam in ciljem.
1 Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (varčevanje).
2 Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v izplačevanju.
10
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Skupine Triglav za leto 2024
| A.1 | Poslovanje |
|---|---|
| A.Z | Rezultati pri sklepanju zavarovanj |
| A.3 | Naložbeni rezultati |
| A.4 | Rezultati pri drugih dejavnostih |
| A.5 | Druge informacije |
A. Poslovanje in rezultati
A.1 Poslovanje
A.1.1 Predstavitev Skupine
Skupina je vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v jugovzhodni Evropi. Skupina posluje tudi v širšem mednarodnem okolju, predvsem prek partnerskega povezovanja s tujimi družbami za zavarovalno posredovanje, zastopanje in pozavarovanje. Ključni trgi Skupine v regiji Adria ter njeni temeljni dejavnosti so podani v spodnjih prikazih. Skupino je 31. 12. 2024 sestavljalo 54 družb, in sicer poleg matične družbe še 31 odvisnih, 12 pridruženih in 10 družb v skupnem podvigu.
Slika 1: Zavarovalniški trgi Skupine na dan 31. 12. 2024
| Slovenija | ||
|---|---|---|
| Hrvaška | ||
| Bosna in Hercegovina | ||
| Srbija | ||
| Črna gora | ||
| Severna Makedonija | ||
Slika 2:Strateški dejavnosti Skupine
Zavarovalništvo je najobsežnejša strateška dejavnost Skupine. Združuje premoženjska, zdravstvena in življenjska zavarovanja ter pozavarovanje.
Zavarovalniški del Skupine sestavljajo:
- v Sloveniji matična družba in Pozavarovalnica Triglav Re, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Pozavarovalnica Triglav Re)
- zunaj Slovenije sedem zavarovalnic v regiji Adria (na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedoniji), podružnica matične družbe v Grčiji (po načelu FOE ) ter poslovna partnerstva po načelu prostega pretoka storitev (FOS).
V okviru premoženjskih zavarovanj je Skupina v letu 2024 delovala na vseh zavarovalnih segmentih. Največji del skupne premije je obračunan na zavarovalnem segmentu Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7), Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) in Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5).
Graf 4: Nekonsolidirana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna obračunana premija Skupine v letu 2024
Dejavnost upravljanja premoženja v Skupini obsega upravljanje zavarovalnih portfeljev matične družbe (kritno premoženje in kritni skladi), varčevanje strank prek zavarovalnih storitev zavarovalnic in pokojninskih družb Skupine, upravljanje naložb v družbah za upravljanje ter upravljanje premoženja strank v vzajemnih skladih in individualno upravljanje premoženja. Podrobnosti o upravljanju premoženja so navedene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavjih 8.4 in 7.5.
Sestava Skupine na dan 31. 12. 2024 je predstavljena na naslednji sliki.
Slika 3: Shematski prikaz odvisnih in pridruženih družb v Skupini in delež v kapitalu na dan 31. 12. 2024
| 100.00 % Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 100,00 % Triglav, pokojninska družba, d.d., Ljubljana | 34,00 % Društvo za upravljanje EDPF, a.d., Banja Luka | |||||
| 100,00 % | 100,00 % Eskulap, d.o.o., Ljubljana | |||||
| 100,00 % Triglav Skladi, d.o.o., Ljubljana | 63,58 % Triglav Fondovi, d.o.o., Sarajevo | |||||
| 100,00 % | 100,00 % | |||||
| 100,00 % Triglav Osiguranje, a.d.o., Beograd | 100,00 % Triglav Savetovanje, d.o.o., Beograd, u likvidaciji | |||||
| 100,00 % Triglav International, d.o.o., Beograd | ||||||
| 97,78 % Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo | 100,00 % | 100,00 % Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka Triglav Savjetovanje, d.o.o., Sarajevo |
||||
| 100,00 % Triglav INT, d.o.o., Ljubljana | 100,00 % | Autocentar BH, d.o.o., Sarajevo | ||||
| 93,01 % | Sarajevostan, d.o.o., Sarajevo | |||||
| 100,00 % | ||||||
| 99,07 % Lovčen Osiguranje, a.d., Podgorica | 100,00 % | Lovéen auto, d.o.o., Podgorica | ||||
| Zavarovalnica Triglav, d.d. | ||||||
| 82,01% Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje | 14,29 % | |||||
| 100.00 % Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale | 85,71 % Triglav Osiguruvanje Život, a.d., Skopje | |||||
| 100,00 % Triglav Avtoservis, d.o.o., Ljubljana | ||||||
| 100,00 % Triglav penzisko društvo, a.d., Skopje | ||||||
| Zavarovalnica Triglav, d.d. - Greek Branch, podružnica v Grčiji, Atene |
100,00 % . | Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Zagreb | ||||
| 100.00 % | 100.00 % 100,00 % |
Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Podgorica Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Sarajevo |
||||
| 100,00 % { } | Triglav upravuvanje so nedvižen imot DOOEL, Skopje | |||||
| 100.00 % 100,00 % |
Salinera, d.o.o. Ljubljana Trigal Renewables, d.o.o., Ljubljana |
|||||
| 49.90 % TRIGAL, d.o.o., Ljubljana | 100,00 % | Trigal Funds, d.o.o., Ljubljana | ||||
| 100,00 % | Trigal Dev, d.o.o., Beograd | |||||
| 100,00 %, | Nama IN, d.o.o., Ljubljana | |||||
| 24,90 % KATERA Beteiligungs Verwaltungsgesellschaft P11, mbH, München | 100,00 % Nama, d.d., Ljubljana | 100,00 % | Grefino, d.o.o., Ljubljana | |||
| 38,47 % Triglavko, d.o.o., Ljubljana | 100.00 % . | Medicinsko termalni center Fontana, d.o.o., Maribor | ||||
| Ne prikazujemo družb, kjer je delež | 84,00 % ( | Medi Cons kardioloģija, d.o.o., Bled | ||||
| Skupine nižji od 20 odstotkov. | 100,00 % Zavod Vse bo v redu, Ljubljana | 100,00 % { | Gastromedica, d.o.o., Murska Sobota | |||
| 40,10 % Diagnostični center Bled, d.o.o., Bled | 100,00 % 85,00 % |
Internistična GE ambulanta, d.o.o., Bled Cardial, d.o.o., Ljubljana |
||||
| 100,00 % | DC Naložbe, d.o.o., Bled | |||||
| 23,58 % Alifenet, d.o.o., Ljubljana | 100,00 % | Kirurški sanatorij Rožna dolina, d.o.o., Ljubljana | Maticna družba Odvisna družba |
|||
| 100,00 % | Neuroedina, d.o.o., Bled | Pridružena družba Skupni podvig |
||||
| 49.00 % | MDT & T. d.o.o., Maribor | Delež v kapitalu |
A.1.2 Nadzorni organ
Nadzorni organ Skupine je:
Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: AZN), Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija
A.1.3 Zunanja revizija
Zunanji revizor matične družbe za poslovno leto 2024 je na podlagi sklepa Skupščine delničarjev matične družbe (v nadaljnjem besedilu: Skupščina delničarjev) imenovana revizijska družba:
Deloitte revizija d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana, Slovenija
A.1.4 Lastniška struktura matične družbe
V lastniški sestavi matične družbe v letu 2024 ni bilo bistvenih sprememb. Največja delničarja, sklada v lasti Republike Slovenije (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)–34,47-odstotni lastniški delež in Slovenski državni holding, d.d. (SDH)– 28,09-odstotni lastniški delež), sta ohranila nespremenjena lastniška deleža, medtem ko je tretji največji delničar, hrvaški pokojninski sklad, ki je v delniški knjigi matične družbe viden na fiduciarnem računu svoje skrbniške banke, svojo naložbo povečal za 0,1 odstotne točke na 6,79 odstotka. Po znanih podatkih so navedeni trije delničarji edini imetniki kvalificiranih lastniških deležev v matični družbi na dan 31. 12. 2024.
Graf 5: Lastniška sestava matične družbe Skupine na dan 31. 12. 2024
Ob koncu leta je imela matična družba 8.218 imetnikov delnic, med katerimi je bilo okoli 40 mednarodnih bank s fiduciarnimi računi svojih strank in mednarodnih institucionalnih investitorjev, večinoma iz Evrope in ZDA. Delež mednarodnih delničarjev je znašal 15,9 odstotka (0,3 odstotne točke več kot leto prej), delež slovenskih institucionalnih delničarjev pa 7,8 odstotka (0,5 odstotne točke manj). V zadnjih letih opažamo postopno rast lastništva slovenskih fizičnih oseb, ki se je nadaljevala tudi v letu 2024, saj se je njihov delež povečal za 0,2 odstotne točke na 13,7 odstotka.
SPREMEMBE V STRUKTURI SKUPINE
V sestavi Skupine je v letu 2024 prišlo do sprememb. Družbe so izvedle nekatere korporativne aktivnosti in sicer:
- matična družba je prodala svoj 39,07-odstotni kapitalski delež v družbi Nama, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Nama), in s tem ustvarila 4,7 milijona evrov dobička iz prodaje v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih.
- Matična družba je pridobila 24,9-odstotni kapitalski delež v družbi KATERA Beteiligungs-Verwaltungsgesellschaft P11 mbH. Družba je v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih obračunana z uporabo kapitalske metode.
- Družba Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o. Ljubljana, je dokapitalizirala odvisno družbo Triglav, upravuvanje so nedvižen imot DOOEL Skopje, v višini 37,9 milijona makedonskih denarjev oziroma 0,6 milijona evrov. Dokapitalizacija je bila izvedena z denarnim vložkom, z njo pa je Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o., obdržal 100-odstotni delež v omenjeni družbi. Dokapitalizacija ni imela vpliva na konsolidirane računovodske izkaze Skupine.
- Triglav zdravje asistenca, d.o.o., je pridobila 100-odstotni kapitalski delež v družbi Eskulap, družba za zdravstvene storitve, d.o.o. Družba je bila v drugem četrtletju 2024 prvič vključena v konsolidirane računovodske izkaze Skupine po metodi polne konsolidacije. Konsolidacija ni imela pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze Skupine.
- Matična družba je dokapitalizirala družbo Triglav, penzisko društvo, a.d., Skopje (v nadaljnjem besedilu: Triglav penzisko društvo, Skopje), v višini 61,5 milijona makedonskih denarjev oziroma 1,0 milijona evrov. Dokapitalizacija je bila izvedena z denarnim vložkom, z njo pa je matična družba obdržala 100-odstotni delež v omenjeni družbi. Dokapitalizacija ni imela vpliva na konsolidirane računovodske izkaze Skupine.
- V mesecu oktobru je bil zaključen postopek pripojitve hčerinske družbe Triglav, Zdravstvena zavarovalnica k matični družbi. Kapitalski delež Triglav, Zdravstvene zavarovalnice v družbi Triglav zdravje asistenca, d.o.o., je na dan pripojitve, prešel k matični družbi. Učinek pripojitve in sprememba lastništva nista imeli vpliva na konsolidirane računovodske izkaze Skupine. Učinki pripojitve na ločene računovodske izkaze matične družbe so prikazani v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavju 2.7.
- Družba Triglav INT, holdinška družba, d.o.o., Ljubljana, je ustanovila odvisno družbo Triglav INT d.o.o., Beograd, v kateri ima 100-odstoten lastniški delež. Nova družba je v konsolidirane računovodske izkaze Skupine vključena po metodi polne konsolidacije.
Spremembe v strukturi Skupine so podrobneje predstavljene v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavju 2.1.4.
A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 2024
- Uspešno poslovanje: Skupina je že ob polletju izboljšala oceno načrtovanega letnega poslovnega izida, do konca leta pa jo je še presegla, tudi zaradi enkratnih dogodkov. Poslovala je uspešno in dobičkonosno v vseh poslovnih segmentih. Podrobneje je predstavljeno v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 8.
- Izplačilo dividende: Delničarji so na majski Skupščini delničarjev sprejeli predlagan sklep Uprave in Nadzornega sveta matične družbe za izplačilo dividend v skupni vrednosti 39,8 milijona evrov oziroma 1,75 evra bruto na delnico. V času izplačila je to pomenilo 5-odstotni dividendni donos. Podrobneje je predstavljeno v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.4.
- Potrjena visoka bonitetna ocena »A«: Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Skupini (in s tem matični družbi ter Pozavarovalnici Triglav Re) ponovno podelili visoko bonitetno oceno »A« s stabilno srednjeročno napovedjo. S&P Global Ratings je decembra svojo napoved ocene izboljšala v pozitivno. Podrobneje je predstavljeno v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.6.
- Korporativno upravljanje: Skupščina delničarjev je za nova člana Nadzornega sveta matične družbe, predstavnika delničarjev, imenovala Barbaro Nose in Roka Ponikvarja. Predsedniku Uprave Andreju Slaparju ter članoma Uprave Urošu Ivancu in Tadeju Čoroliju je začel teči nov petletni mandat. Podrobneje je predstavljeno v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.
- Optimizacija poslovanja v segmentu Zdravje: Za poenostavitev in optimizacijo poslovanja v segmentu Zdravje na slovenskem trgu je matična družba pripojila odvisno družbo Triglav, Zdravstvena zavarovalnica. Pripojitev je bila v sodni register vpisana 1. 10. 2024. Več o tem v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavju 2.7.
- Nadgrajena strategija Skupine: Konec leta je Skupina sprejela strategijo za obdobje 2025– 2030. Začrtana je ambiciozno in v smeri nadaljnjega dobičkonosnega, varnega in trajnostno usmerjenega poslovanja. Več o tem v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 4.
- Izdaja podrejene obveznice: matična družba je julija 2024 v sklopu rednih aktivnosti upravljanja kapitala Skupine uspešno izdala podrejeno obveznico. Njena nominalna višina znaša 100,0 milijona evrov z rokom dospelosti 20,5 let. Podrobneje je predstavljeno v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.7.
A.1.6 Obravnava odvisnih družb pri konsolidaciji za namen solventnosti
Matična družba izračunava kapitalsko ustreznost na ravni Skupine. V izračun solventnosti Skupine so vključene matična družba in vse njene povezane družbe3 . Za vse odvisne družbe, ki izvajajo glavno ali pomožno dejavnost h glavni, se pri izračunu kapitalske ustreznosti Skupine uporabi polna konsolidacija (metoda 1). Družbi Triglav Skladi, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Triglav Skladi) in Triglav, pokojninska družba, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav, pokojninska družba) se za namen določanja solventnosti Skupine ne konsolidirata, saj za njiju veljajo pri izračunu kapitalske ustreznosti sektorski predpisi, medtem ko sta za namen računovodskih izkazov družbi vključeni v konsolidacijo. Preostale povezane družbe Skupine, ki ne opravljajo glavno oziroma pomožno dejavnost h glavni dejavnosti, se v izračunu solventnosti ne konsolidirajo, kapitalske zahteve pa se izračunajo ločeno, pri čemer se ne upoštevajo razpršitveni učinki.
Merilo za opredelitev metode konsolidacije za namen solventnosti so lastniški deleži in dejavnost posameznih povezanih družb v Skupini.
Tabela 1: Seznam povezanih družb Skupine in način konsolidacije za namen solventnosti in računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2024*
| Družbe v Skupini | Metoda konsolidacije za namen solventnosti |
Metoda konsolidacije za namen računovodskih izkazov |
|
|---|---|---|---|
| Zavarovalnica Triglav, d.d. - matična družba | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija | |
| Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija | |
| Triglav zdravje asistenca, d.o.o. | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija | |
| ESKULAP družba za zdravstvene storitve d.o.o. | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
3 Delegirana uredba Komisije EU 2015/35, člen 1 (49)
| Triglav Skladi, d.o.o., Ljubljana | Finančna naložba PV | Polna konsolidacija |
|---|---|---|
| Triglav, pokojninska družba, d.d., Ljubljana | Finančna naložba PV | Polna konsolidacija |
| Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o., Ljubljana | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav Avtoservis, d.o.o., Ljubljana | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Zavod Vse bo v redu, Ljubljana | Finančna naložba PV | Finančna naložba NV |
| Triglav INT, d.d., Ljubljana | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav international d.o.o. Beograd | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav Osiguranje, a.d.o, Beograd | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Lovćen životna osiguranja, a.d.,Podgorica | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav Osiguruvanje Život, a.d., Skopje | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Lovćen auto, d.o.o., Podgorica | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Autocentar BH, d.o.o., Sarajevo | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav Savjetovanje, d.o.o., Zagreb | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav Savjetovanje, d.o.o., Sarajevo | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav Savetovanje, d.o.o., Beograd | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav Fondovi, d.o.o., Sarajevo | Prek matične družbe | Polna konsolidacija |
| Sarajevostan, d.d., Sarajevo | Finančna naložba PV | Polna konsolidacija |
| Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Sarajevo | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Zagreb | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Podgorica | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| Triglav upravuvanje so nedvižen imot DOOEL, Skopje | Polna konsolidacija | Polna konsolidacija |
| KATERA Beteiligungs-Verwaltungsgesellschaft P11, mbH | Finančna naložba PV | Finančna naložba KM |
| Nama, d.d., Ljubljana | Prek matične družbe | Prek matične družbe |
| Triglavko, d.o.o., Ljubljana | Finančna naložba PV | Finančna naložba KM |
| Trigal, upravljanje naložb in svetovalne storitve, d.o.o., Ljubljana Finančna naložba PV | Finančna naložba KM | |
| Društvo za upravljanje Evropskim dobrovoljnim penzijskim fondom, a.d., Banja Luka |
Prek matične družbe | Finančna naložba KM |
| Triglav, penzisko društvo, a.d., Skopje | Finančna naložba PV | Polna konsolidacija |
| Alifenet, d.o.o., Ljubljana | Finančna naložba PV | Finančna naložba KM |
| Diagnostični center Bled, d.o.o., Bled | Finančna naložba PV | Finančna naložba KM |
| Kirurški sanatorij Rožna dolina, d.o.o., Ljubljana | Prek matične družbe | Prek matične družbe |
| MTC Fontana, d.o.o., Maribor | Prek matične družbe | Prek matične družbe |
| Medi Cons kardiologija, d.o.o., Novo mesto | Prek matične družbe | Prek matične družbe |
| Gastromedica, d.o.o., Murska Sobota | Prek matične družbe | Prek matične družbe |
| Internistična GE ambulanta, d.o.o., Nova Gorica | Prek matične družbe | Prek matične družbe |
| Cardial, d.o.o., Ljubljana | Prek matične družbe | Prek matične družbe |
| MDT & T, d.o.o., Maribor | Prek matične družbe | Prek matične družbe |
| DC Naložbe, d.o.o., Bled | Prek matične družbe | Prek matične družbe |
| Šubic-diabetologija d.o.o. | Prek matične družbe | Prek matične družbe |
|---|---|---|
| Neuroedina, d.o.o., Bled | Prek matične družbe | Prek matične družbe |
| *Finančna naložba KM : obravnava družbe v konsolidaciji kot finančno naložbo vrednoteno po kapitalski metodi |
*Finančna naložba PV: obravnava družbe v konsolidaciji kot finančno naložbo vrednoteno po pošteni vrednosti
*Finančna naložba NV: obravnava družbe v konsolidaciji kot finančno naložbo vrednoteno po nabavni vrednosti
Dejavnost in delež v kapitalu posamezne povezane družbe v Skupini sta navedena na obrazcu S.32.01.22, v prilogi tega poročila.
A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj
Zavarovalne družbe Skupine sklepajo premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja, vključno z dopolnilnimi zdravstvenimi zavarovanji, prostovoljnimi dodatnimi pokojninskimi zavarovanji ter pozavarovanji.
V letu je 2024 je Skupina ustvarila 159,0 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je več od načrtovanega, pri čemer je čisti poslovni izid Skupine znašal 131,4 milijona evrov. Na uspešno poslovanje Skupine so vplivale ugodne razmere na finančnih trgih, ki so vplivale na donos od finančnih naložb Skupine, prav tako pa je bilo škodno dogajanje v letu 2024 neizrazito. Na rezultat so učinkovale tudi ustrezne prilagoditve vplivom iz okolja.
Tabela 2: Uspešnost poslovanja Skupine na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| 2024 | 2023 | ||
| Poslovni izid pred obdavčitvijo | 159.042 | 21.060 | |
| Čisti poslovni izid | 131.418 | 16.265 | |
| Kombinirani količnik premoženjskih zavarovanj | 93,6 % | 101,6 % | |
| - Škodni količnik | 65,5 % | 76,3% | |
| - Odhodkovni količnik | 28,1 % | 25,3 % | |
| Čista dobičkonosnost kapitala | 14,0 % | 1,8 % |
V letu 2024 so zavarovalne družbe Skupine, ki se polno konsolidirajo po segmentaciji, ki se uporablja za namen solventnosti, skupaj s Pozavarovalnico Triglav Re, obračunale 1.787,1 milijona evrov nekonsolidirane kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije. Na področju neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je bilo obračunano 1.566,3 milijona evrov premije, na področju življenjskih zavarovanj pa 220,8 milijona evrov. Največji del premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj izhaja iz segmenta Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7). Sledita segmenta Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) in Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5). V primerjavi z letom 2023 se je obračunana nekonsolidirana kosmata premija zmanjšala za 30,0 milijona evrov, pri čemer se je za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja zmanjšala za 39,5 milijona evrov. Slednje je posledica predvsem zakonodajnih sprememb in posledične ukinitve dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, ki so predstavljala glavno dejavnost družbe Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, v letu 2023. V nadaljnjih prikazih tega poročila, se podatki za leto 2023 lahko razlikujejo s podatki, predstavljenimi v Letnem poročilu. V Letnem poročilu podatki za leto 2023 že vključujejo pripojitev Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, medtem ko se pripojitve v tem poročilu ne upošteva. Obračunana nekonsolidirana kosmata premija za življenjska zavarovanja se je v primerjavi z letom 2023 povečala za 9,4 milijona evrov.
Po segmentaciji, ki se uporablja za namen solventnosti, so kosmati odhodki za nastale škode v letu 2024 znašali 902,0 milijona evrov, od tega 700,1 milijona evrov iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 201,9 milijona evrov iz naslova življenjskih zavarovanj. Med neživljenjskimi in zdravstvenimi zavarovanji je bilo največ kosmatih odhodkov za nastale škode v segmentih Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4), Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) in Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5). Kosmati odhodki za nastale škode iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so se zmanjšali za 486,3 milijona evrov, iz naslova življenjskih zavarovanj pa so se povečali za 13,9 milijona evrov.
Nekonsolidirani kosmati odhodki za stroške so leta 2024 na ravni Skupine znašali 491,4 milijona evrov, od tega je bilo 448,0 milijona evrov v neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanjih in 43,4 milijona evrov v življenjskih zavarovanjih. Glede na segmentacijo za namen solventnosti so bili najvišji odhodki med neživljenjskimi in zdravstvenimi zavarovanji na segmentu Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7). V primerjavi z letom 2023 so se odhodki na ravni Skupine povečali za 43,0 milijona evrov. Drugi odhodki so v letu 2024 znašali 6,1 milijona evrov.
V spodnji tabeli so prikazane nekonsolidirane vrednosti obračunanih kosmatih zavarovalnih, sozavarovalnih in pozavarovalnih premij, kosmatih odhodkov za nastale škode in odhodkov po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti. Vrednosti preostalih zavarovalnih segmentov so predstavljene na obrazcu S.05.01.02, v prilogi tega poročila.
| v 000 evrih | ||
|---|---|---|
| 2024 | 2023 | |
| Nekonsolidirana obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija |
1.787.147 | 1.817.168 |
| - Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi | 1.566.339 | 1.605.803 |
| -- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) | 477.874 | 454.266 |
| -- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) | 314.480 | 275.324 |
| -- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1) | 240.783 | 222.617 |
| -- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5) | 121.950 | 73.792 |
| -- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi | 411.251 | 579.804 |
| - Življenjska zavarovanja | 220.808 | 211.365 |
| -- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31) | 136.955 | 126.526 |
| -- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30) | 50.549 | 55.866 |
| -- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32) | 32.024 | 27.779 |
| -- Ostali segmenti življenjskih zavarovanj | 1.281 | 1.193 |
| Kosmati odhodki za nastale škode | 902.022 | 1.374.413 |
| - Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi | 700.100 | 1.186.416 |
| -- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) | 177.989 | 143.947 |
| -- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1) | 165.181 | 320.381 |
| -- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5) | 155.721 | 173.660 |
| -- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) | 62.491 | 47.754 |
Tabela 3: Premija, škode, odhodki po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti Skupine na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
| -- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi | 138.718 | 500.674 |
|---|---|---|
| - Življenjska zavarovanja | 201.922 | 187.998 |
| -- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30) | 103.445 | 103.604 |
| -- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31) | 80.929 | 69.955 |
| -- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32) | 11.117 | 10.162 |
| -- Ostali segmenti življenjskih zavarovanj | 6.430 | 4.276 |
| Odhodki | 491.429 | 448.434 |
| - Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi | 447.995 | 409.157 |
| -- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) | 139.245 | 131.790 |
| -- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) | 92.983 | 84.692 |
| -- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5) | 69.096 | 60.165 |
| -- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1) | 28.552 | 27.110 |
| -- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi | 118.120 | 105.401 |
| - Življenjska zavarovanja | 43.434 | 39.278 |
| -- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31) | 21.778 | 19.567 |
| -- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30) | 11.255 | 10.131 |
| -- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32) | 10.446 | 9.612 |
| -- Ostali segmenti življenjskih zavarovanj | -45 | -33 |
| Drugi odhodki | 6.061 | 964 |
Skupina posluje na sedmih trgih šestih držav v regiji Adria. Posluje tudi izven navedenih trgov s krepitvijo čezmejnega izvajanja zavarovalnih storitev v drugih državah, dodatno pa tudi s ponudbo mednarodnih pozavarovalnih storitev.
Skupina največ kosmate premije obračuna v Sloveniji (58 odstotkov celotne nekonsolidirane premije), uspešno pa povečuje deleže na drugih trgih.
Podobno kot za kosmato obračunano premijo, največji delež kosmatih odhodkov za nastale škode izhaja iz Slovenije. V primerjavi z letom 2023 se je v letu 2024 delež škod v Skupini zmanjšal v Sloveniji, na Hrvaškem in v Severni Makedoniji.
V spodnji tabeli je prikaz nekonsolidirane obračunane kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije in odhodkov za nastale škode v Skupini po trgih.
Tabela 4: Geografska delitev premije in škod Skupine po državah poslovanja na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
| v 000 evrih | ||
|---|---|---|
| 2024 | 2023 | |
| Nekonsolidirana obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija |
1.787.147 | 1.817.168 |
| -- Slovenija | 1.041.443 | 1.162.393 |
| -- Srbija | 144.052 | 121.851 |
| -- Hrvaška | 115.438 | 113.945 |
| -- Poljska | 58.105 | 30.795 |
| -- Črna gora | 56.053 | 50.439 |
| -- Bosna in Hercegovina | 53.628 | 55.542 |
| -- Ostale države poslovanja | 318.428 | 282.202 |
| Kosmati odhodki za nastale škode | 902.022 | 1.374.413 |
| -- Slovenija | 573.248 | 1.053.108 |
|---|---|---|
| -- Srbija | 59.001 | 50.911 |
| -- Hrvaška | 64.057 | 76.178 |
| -- Poljska | 22.902 | 15.979 |
| -- Črna gora | 25.660 | 19.114 |
| -- Bosna in Hercegovina | 20.509 | 19.292 |
| -- Ostale države poslovanja | 136.644 | 139.833 |
Podrobnosti o geografski delitvi premije in škod po državah so na obrazcu S.05.02.02, v prilogi tega poročila.
A.3 Naložbeni rezultati
Skupina vodi razmeroma preudarno naložbeno politiko s poudarkom na varnosti in likvidnosti naložb ob njihovi ustrezni donosnosti. Največji del naložbenih politik se nanaša na sredstva, ki so namenjena kritju bodočih obveznosti iz premoženjskih in življenjskih zavarovanj.
Na naložbeni rezultat najbolj vplivata struktura naložb Skupine in razvoj dogodkov na finančnih trgih. V tem poglavju je prikazan naložbeni rezultat Skupine, razdeljen po glavnih virih posameznih naložbenih razredov in primerjalno z letom prej. Prikazani naložbeni rezultat za Skupino je dostopen tudi v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavju 3.4.
Donosi finančnih naložb, vključno z donosi naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, predstavljajo razliko med prihodki in odhodki od finančnih sredstev.
Leto 2024 je bilo za finančne trge razmeroma mirno in uspešno. Krivulja netveganih evrskih obrestnih mer se je večinoma gibala okoli ravni s konca leta 2023, razen v njenem kratkoročnem delu, kjer so bila zaznana nižanja obrestnih mer. Volatilnost je bila nizka in primerljiva s preteklim letom. Oblika krivulje, ki je v letu 2023 izkazovala izrazito inverzno strukturo, se je zaradi občutnejšega znižanja na najkrajšem delu postopoma približala bolj običajni naraščujoči obliki. Kreditni pribitki so sledili trendu preteklega leta ter se ob relativno nizki volatilnosti večinoma še naprej zmanjševali. Tudi delniški trgi so nadaljevali z rastjo iz preteklega leta in v večini primerov dosegli občutne donose.
Znatna rast obrestnih mer, ki se je pričela v letu 2022,ter njihova stabilizacija na relativno visokih ravneh v letih 2023 in 2024, še naprej pozitivno vplivata na rast obrestnih prihodkov Skupine. Ti se povečujejo že nekaj let, pri čemer se je rast v letošnjem letu še dodatno okrepila.
V preteklosti je Skupina občutno zmanjšala delniško izpostavljenost do lokalnih trgov, le deloma jo je nadomestila z razpršeno izpostavljenostjo prek kolektivnih naložbenih podjemov. Posledično dividendni prihodki predstavljajo manjši del naložbenega donosa Skupine. Izpostavljenost delniškim naložbam se v letu 2024 ni pomembneje spremenila, zato je tudi donos iz dividend primerljiv lanskoletnemu. Večina dividend je bila izplačana matični družbi, pomemben delež pa predstavljajo izplačila alternativnih naložbenih skladov.
Čisti dobički oziroma izgube finančnih sredstev, izkazani po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, so se zaradi splošne rasti finančnih trgov, zlasti delniških, občutno povečali v primerjavi s preteklim letom. V tabeli je ločeno prikazan del dobička, kjer naložbeno tveganje prevzemajo zavarovanci, saj ta donos v celoti pripada njim. Matična družba po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida izkazuje le tiste naložbe, za katere to zahtevajo računovodski standardi, kot so kolektivni naložbeni podjemi, delnice ter dolžniške naložbe, ki ne opravijo testa izplačila glavnice in obresti.
Rezultat v postavki čisti dobički oziroma izgube finančnih sredstev, izkazanih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, je v letošnjem letu sicer boljši kot lani, vendar še vedno negativen. Negativen rezultat izhaja predvsem iz učinkov prodaj dolžniških instrumentov, ki so bili v obdobju nizkih obrestnih mer pripoznani po višjih cenah od realiziranih prodajnih cen.
Čiste oslabitve oziroma odprave oslabitev finančnih sredstev, skladno z računovodskimi standardi, vključujejo spremembo pričakovanih kreditnih izgub dolžniških instrumentov ter slabitve vrednosti deležev v lastniškem kapitalu pridruženih družb in skupnih podvigov. Zaradi stabilizacije razmer na finančnih trgih in njihovega pozitivnega razvoja so pričakovane bodoče izgube nižje kot v preteklem letu, kar je prispevalo k pozitivni spremembi.
Sprememba drugih prihodkov oziroma odhodkov iz naložbenja v veliki meri izhaja iz tečajnih razlik finančnih naložb. Pozitivne tečajne razlike v letu 2024 presegajo negativne tečajne razlike v predhodnem letu.
Tabela 5: Prihodki in odhodki iz naložbenih dejavnosti Skupine za namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
| v 000 evrih | ||||
|---|---|---|---|---|
| Prihodki in odhodki iz naložbenih dejavnosti | ||||
| Donos finančnih naložb | Od tega donos naložb, kjer naložbeno tveganje prevzemajo zavarovanci |
|||
| 2024 | 2023 | 2024 | 2023 | |
| Prihodki od obresti, izračunani z uporabo efektivne obrestne mere |
47.287 | 35.098 | ||
| Prihodki iz dividend | 2.600 | 2.705 | ||
| Čisti dobički/izgube finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek izkaza uspeha |
106.775 | 55.710 | 97.935 | 49.583 |
| Čisti dobički/izgube finančnih sredstev po odplačni vrednosti |
0 | 0 | ||
| Čisti dobički/izgube finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa |
-3.314 | -9.304 | ||
| Čiste oslabitve/odprave oslabitev finančnih sredstev |
3.334 | 2.292 | ||
| Drugi prihodki/odhodki iz naložbenja | 3.066 | -2.670 | 73 | -24 |
| Skupaj | 159.747 | 83.831 | 98.008 | 49.560 |
Nobena družba v Skupini trenutno ne nalaga sredstev v instrumente listinjenja.
A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih
A.4.1 Drugi prihodki in odhodki
Drugi prihodki Skupine, ki so sestavljeni iz drugih poslovnih prihodkov in drugih prihodkov, so v letu 2024 znašali 34,9 milijona evrov, medtem ko so v predhodnem letu znašali 33,7 milijona evrov.
Pretežni del prihodkov v letu 2024 se nanaša na nepripisljive prihodke iz naslova zavarovalnih poslov v višini 8,5 milijona evrov, prihodke iz naslova prejetih najemnin v višini 5,8 milijona evrov ter prihodke iz naslova prodaje storitev in proizvodov nezavarovalnih družb v višini 13,2 milijona evrov. V letu 2023 se pretežni del prihodkov v višini 8,6 milijona evrov nanaša na nepripisljive prihodke iz naslova zavarovalnih poslov, prihodke iz naslova prejetih najemnin v višini 7,4 milijona evrov ter prihodke iz naslova prodaje storitev in proizvodov nezavarovalnih družb v višini 9,8 milijona evrov.
Drugi odhodki Skupine so sestavljeni iz drugih poslovnih odhodkov in drugih odhodkov in so v letu 2024 znašali 41,0 milijona evrov. Med navedenimi odhodki se največji delež nanaša na odhodke za nagrade zaposlenim v višini 19,5 milijona evrov, nepripisljive odhodke iz zavarovalnih poslov v višini 13,9 milijona evrov ter amortizacijo in druge odhodke iz naslova naložbenih nepremičnin v višini 4,4 milijona evrov. V predhodnem letu so odhodki za nagrade zaposlenim znašali 7,4 milijona evrov, nepripisljivi odhodki iz zavarovalnih poslov 13,6 milijona evrov ter amortizacija in drugi odhodki iz naslova naložbenih nepremičnin 4,1 milijona evrov.
Drugi neto prihodki/odhodki iz ustavljenega poslovanja so v letu 2024 znašali 11,0 milijona evrov. Pretežno se nanašajo na pripoznano nadomestilo Ministrstva za zdravje za razliko med višino plačanih stroškov izvajalcem zdravstvenih storitev in vrednostjo prihodkov iz zdravstvenih storitev iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v višini 11,0 milijona evrov.
Podrobnejši podatki o drugih poslovnih prihodkih in odhodkih ter drugih prihodkih in odhodkih Skupine so predstavljeni v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavjih 3.7.6 in 3.7.14.
Tabela 6: Neto drugi poslovni prihodki in odhodki in neto drugi prihodki/odhodki Skupine za namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
| v 000 evrih | ||
|---|---|---|
| 2024 | 2023 | |
| Neto drugi poslovni prihodki/odhodki iz delujočega poslovanja | -8.139 | 1.051 |
| - Drugi poslovni prihodki | 29.869 | 26.782 |
| - Drugi poslovni odhodki | -38.007 | -25.731 |
| Neto drugi poslovni prihodki/odhodki iz ustavljenega poslovanja | -60 | 449 |
| Drugi neto prihodki/odhodki iz delujočega poslovanja | 2.056 | 4.000 |
| - Drugi prihodki | 5.000 | 6.956 |
| - Drugi odhodki | -2.944 | -2.955 |
| Drugi neto prihodki/odhodki iz ustavljenega poslovanja | 11.022 | -683 |
A.4.2 Dogovori o najemu
V obravnavanem obdobju so imele družbe v Skupini sklenjene najemne pogodbe v vlogi najemodajalca in najemojemalca.
Pri pogodbenih razmerjih, kjer družba Skupine nastopa kot najemodajalec, so materialno pomembne le naložbene nepremičnine. Od skupne vrednosti 70,4 milijona evrov naložbenih nepremičnin je letni prihodek od najemnin znašal 5,8 milijona evrov. Matična družba je ustvarila 95 odstotkov teh prihodkov, ostale družbe v Skupini skupaj pa 5 odstotkov.
Družbe v Skupini nastopajo kot najemnik pri najemu poslovnih prostorov in parkirnih mest, zakupu programske opreme in podatkovnih vodov, zakupu multifunkcijskih naprav in najemu avtomobilov.
V konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine na dan 31. 12. 2024 znaša pravica do uporabe sredstev 10,1 milijona evrov. Skupni letni strošek amortizacije teh sredstev znaša 4,7 milijona evrov, obrestni odhodki pa znašajo 876 tisoč evrov. Stroški najemov, ki niso obračunani po Mednarodnih računovodskih standardih poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP) 16, t.j. kratkoročni najemi in najemi manjše vrednosti, so v letu 2024 znašali 2,0 milijona evrov.
A.4.3 Pomembni posli in transakcije v Skupini
Posli med družbami v Skupini se nanašajo predvsem na pozavarovanje, sklepalne provizije, upravljanje naložb in nepremičnin ter dajanje v medsebojni najem.
Iz naslova pozavarovanja je bilo v letu 2024 obračunanih za 204,9 milijona evrov pozavarovalnih premij (2023: 191,3 milijona evrov), za 106,3 milijona evrov pozavarovalnih odškodnin (2023: 140,6 milijona evrov) in za 49,6 milijona evrov pozavarovalnih provizij (2023: 45,9 milijona evrov).
V letu 2024 je bilo med družbami v Skupini obračunanih za 7,4 milijona evrov sklepalne provizije (2023: 7,4 milijona evrov), za 1,2 milijona evrov najemnin (2023: 1,4 milijona evrov), za 1,8 milijona evrov prihodkov iz upravljanja nepremičnin (2023: 1,6 milijona evrov) ter za 1,2 milijona evrov prihodkov od drugih opravljenih storitev (2023: 1,5 milijona evrov).
A.5 Druge informacije
Skupina je vse druge informacije o poslovanju in rezultatih razkrila v poglavjih od A.1 do A.4.
| B.1 | Splošne informacije o sistemu upravljanja |
|---|---|
| B.2 | Zahteve glede sposobnosti in primernosti |
| B.3 | Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti |
| B.4 | Sistem notranjega nadzora |
| B.5 | Funkcija notranje revizije |
| B.6 | Aktuarska funkcija |
| B.7 | Zunanje izvajanje |
| B.8 | Druge informacije |
B. Sistem upravljanja
B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja
B.1.1 Korporacijsko upravljanje
Skupino sestavljajo matična družba in njene odvisne ter pridružene družbe, v katerih ima matična družba neposredno ali posredno večino glasovalnih pravic. Odvisne družbe v Skupini poslujejo kot samostojne pravne osebe, in sicer v skladu z veljavno zakonodajo, s sprejetimi sklepi skupščin ter organov vodenja in nadzora odvisnih družb, s pogodbami o poslovnem sodelovanju (če so sklenjene) in z ostalimi sprejetimi notranjimi akti.
Z namenom zagotavljanja učinkovitega upravljanja in nadzora odvisnih družb v Skupini se izvaja tri linijski sistem upravljanja, ki obsega:
-
Korporativno upravljanje: v okviru prve linije vključuje aktivno uveljavljanje upravljavskih pravic s strani matične družbe.
-
Upravljanje ključnih funkcij: druga linija se nanaša na ključne funkcije matične družbe.
-
Upravljanje poslovnih linij: tretja linija predstavlja poslovne linije znotraj matične družbe.
Za izvajanje tri linijskega sistema upravljanja odvisnih družb v Skupini so odgovorni: pristojno področje Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav, ključne funkcije, strokovne službe in poslovna področja matične družbe, ki z medsebojnim sodelovanjem vzpostavljajo in ohranjajo učinkovit ter pregleden sistem upravljanja Skupine.
Sistem upravljanja se na ravni Skupine izvaja kot korporacijsko upravljanje z aktivnim izvrševanjem upravljavskih pravic, ki jih ima matična družba in njene odvisne družbe do svojih odvisnih družb skladno z veljavno zakonodajo in internimi pravili. V okviru korporacijskega upravljanja se na ravni Skupine zagotavlja učinkovito spremljanje oziroma nadzor nad poslovanjem odvisnih družb ter celovito upravljanje tveganj s ciljem ohranjanja profila tveganj znotraj okvirov, določenih v krovnem aktu o apetitu po tveganjih. Takšno upravljanje omogoča širitev kulture upravljanja tveganj v vseh segmentih poslovanja in vseh družbah, učinkovito in usklajeno poslovanje ter doseganje sinergij predvsem z dejavnostmi, ki spodbujajo sodelovanje na strokovnih področjih, ter medsebojno obveščenostjo in prenosom znanj na ravni Skupine.
V matični družbi je sistem upravljanja Skupine vzpostavljen skozi delovanje skupščin, organov nadzora in vodenja posameznih odvisnih družb ter standardizacijo in poenotenje ključnih pravil ter postopkov na posameznih strokovnih področjih v odvisnih družbah, vključno s ključnimi funkcijami upravljanja s tveganji, skladnosti poslovanja, notranje revizije in aktuarstva v odvisnih družbah, s ciljem uveljavitve poenotenih minimalnih standardov na področju izvajanja osnovne dejavnosti, učinkovitega upravljanja, poročanja in nadzora na ravni celotne Skupine.
Sistem korporacijskega upravljanja se izvaja na način, da matična družba kot krovna družba na ravni Skupine izvaja aktivnosti na področju upravljanja do svojih neposredno odvisnih družb, te pa so odgovorne za prenos sistema upravljanja in izvedbo aktivnosti na področju upravljanja do svojih odvisnih družb. Za vodenje in koordinacijo aktivnosti korporacijskega upravljanja v skladu s tri linijskim sistemom upravljanja matične družbe in njenih odvisnih družb je odgovorno področje Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav, ki pri izvajanju svojih nalog aktivno sodeluje z drugimi pristojnimi organizacijskimi enotami znotraj matične družbe. Del korporacijskega upravljanja zajema tudi usklajevanje in pripravo strategije ter oblikovanje sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine. V okviru podanih strateških usmeritev ima vsaka odvisna družba, ki je izvajalka strateških dejavnosti Skupine, opredeljeno strategijo, praviloma za petletno obdobje, na podlagi katere se izvajajo dolgoročne in strateške aktivnosti. V okviru strategije Skupine je sprejet princip spremljanja izvajanja strategije z uporabo uravnoteženih kazalnikov poslovanja, kar omogoča organom nadzora sprotno spremljanje uspešnosti poslovanja ter v primeru odstopanja od plana tudi ustrezno ukrepanje. Pri vodenju in upravljanju odvisnih družb se vestno sledi ključnim usmeritvam in ciljem strategije Skupine.
B.1.1.1 Organi upravljanja v posameznih družbah Skupine
Organ vodenja v posamezni odvisni družbi predstavlja uprava (predsednik uprave in člani uprave) ali direktor v družbah z dvotirnim sistemom upravljanja in izvršni direktorji oziroma upravni odbor/odbor direktorjev v družbah z enotirnim sistemom upravljanja.
Organ vodenja vodi družbo in njene posle in je odgovoren za zakonitost in gospodarnost poslovanja odvisne družbe ter doseganje planov poslovanja. Organ vodenja vodi družbo samostojno in na lastno odgovornost, razen če ga v posameznem konkretnem primeru zavezuje sklep skupščine družbe. V primerih, ko tako določajo notranji akti odvisne družbe oziroma sklep organa nadzora, je za svojo odločitev dolžan pridobiti soglasje organa nadzora. Organ vodenja je dolžan ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in pri tem varovati interese posamezne odvisne družbe. Organ vodenja odvisne družbe izvaja pristojnosti in naloge opredeljene z veljavno zakonodajo in notranjimi akti, ki veljajo za posamezno odvisno družbo.
SKUPŠČINA
Skupščine posameznih odvisnih družb izvajajo pristojnosti in naloge, opredeljene z zakonodajo in notranjimi akti, ki veljajo za posamezno odvisno družbo.
V enoosebnih odvisnih družbah z omejeno odgovornostjo vlogo skupščine prevzame lastnik. Na skupščinah odvisnih družb, kjer so prisotni tudi manjšinski družbeniki ali delničarji, matična družba izvršuje svoje pravice na način, s katerim zagotavlja pravico do enakomerne obveščenosti in da so poleg interesov Skupine varovane tudi vse zakonske pravice manjšinskih družbenikov ali delničarjev, ki jih organi odvisnih družb obravnavajo enakopravno ob enakih pogojih.
Pooblaščenca za glasovanje na skupščini neposredno odvisnih družb matične družbe in navodila za glasovanje na predlog področja Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav potrdi Uprava matične družbe.
ORGAN NADZORA
Nadzor nad odvisnimi družbami se izvaja prek organa nadzora posamezne odvisne družbe.
Organ nadzora nadzoruje poslovodstvo posamezne odvisne družbe pri vodenju in izvajanju poslov, redno spremlja njihovo poslovanje in daje soglasja k poslom, v kolikor so ta potrebna skladno z notranjimi akti ali s sklepi odvisne družbe.
Da bi se zagotovil odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe, se pri sestavi organa nadzora upošteva strokovna znanja, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani dopolnjujejo (komplementarnost znanja in izkušenj). Zagotavlja se tudi kontinuiteta in raznolikost sestave organa nadzora glede na lastnosti, kot so starost, mednarodna sestava in zastopanost spolov (heterogenost sestave). Način delovanja organa nadzora je podrobneje urejen v Poslovniku o delu organa nadzora posamezne družbe.
B.1.1.2 Uprava matične družbe
Matično družbo samostojno ter na lastno odgovornost vodi in upravlja Uprava. Zastopa in predstavlja jo brez omejitev. V pravnem prometu jo vedno zastopata in predstavljata dva člana Uprave skupaj, in sicer predsednik in član. Uprava ima najmanj tri in največ šest članov, od katerih je en predsednik Uprave. Predsednik Uprave predlaga Nadzornemu svetu imenovanje ali odpoklic vseh ali posameznega člana Uprave. Matična družba ima delavsko direktorico, ki je po položaju članica Uprave.
Glavne pristojnosti in naloge Uprave so skladno vodenje in organiziranje poslovanja družbe, zastopanje proti tretjim osebam, odgovornost za zakonitost poslovanja, sprejemanje strategije razvoja in letni plan poslovanja ter poročanje Nadzornemu svetu o poslovanju matične družbe in Skupine.
Nadzorni svet matične družbe je 29. 11. 2023 Andreju Slaparju ponovno podelil petletni mandat za predsednika Uprave. Na tem položaju je od maja 2013, nov petletni mandat je nastopil 13. 11. 2024. Nadzorni svet je soglašal s predlogom predsednika Uprave ter Uroša Ivanca in Tadeja Čorolija ponovno imenoval za člana Uprave. Funkcijo sta nastopila julija 2014. Ponovni petletni mandat Uroša Ivanca se je začel 16. 7. 2024, Tadeja Čorolija pa 31. 7. 2024.
Na dan 31. 12. 2024 so Upravo sestavljali:
| Ime in priimek | Funkcija | Področje dela v Upravi na dan 31. 12. 2024 |
|---|---|---|
| Andrej Slapar | Predsednik Uprave | Vodi in usmerja delo Uprave in delovanje štabnih služb (Služba notranje revizije in Služba za korporativno komuniciranje). Odgovoren je za področja Korporacijski zavarovanci, Premoženjska zavarovanja, Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav (razen odvisnih družb zunaj Slovenije), Področje za korporativne in pravne zadeve ter Področje za ravnanje z zaposlenimi. Prav tako je odgovoren za delovanje Arbitraže in Jedrskega poola GIZ ter za pripravo in uresničevanje strategije Zavarovalnice in Skupine. |
| Uroš Ivanc | Član Uprave | Pristojen je za samostojno službo področij Aktuariat premoženjskih zavarovanj in Aktuariat osebnih zavarovanj ter področja Računovodstvo, Finance in kontroling, Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav zunaj Slovenije ter za štabni službi Služba za naložbe in Služba za pasivno pozavarovanje. Prav tako je odgovoren za postopke združitev in prevzemov (M&A), odnose z investitorji (IR) in bonitetnimi agencijami ter za dejavnosti okoljskega, družbenega in korporativnega trajnostnega razvoja (ESG). |
| Tadej Čoroli | Član Uprave | Pristojen je za področja Škode premoženjskih zavarovanj, Prodaja zavarovanj ter Področje za digitalno poslovanje in izkušnjo stranke. |
| Marica Makoter | Članica Uprave – delavska direktorica |
Zastopa interese delavcev, kot to opredeljuje Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Pristojna je za Službo za upravljanje sprememb in portfelja projektov in za področje Zaledna podpora poslovanju. Prav tako je odgovorna za štabne službe Služba za strateško nabavo, Skladnost poslovanja in Služba za marketing. |
Tabela 7: Sestava Uprave in pristojnosti članov Uprave matične družbe na dan 31. 12. 2024
| Član Uprave Blaž Jakič |
Pristojen je za področja Osebna zavarovanja, Informatika, Zdravstvena zavarovanja, Področje za digitalno platformo in poslovno inteligenco ter za štabno službo Služba za upravljanje s tveganji. Odgovoren je za preprečevanje pranja denarja in bančno zavarovalništvo. |
|
|---|---|---|
| -- | --------------------------- | --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
Ostale informacije, povezane z Upravo matične družbe, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.2.
B.1.1.3 Skupščina delničarjev
Delničarji uresničujejo svoje pravice na Skupščini delničarjev, ki je sklicana najmanj enkrat letno. Pristojnosti in delovanje Skupščine delničarjev opredeljujeta Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Statut družbe. Skupščine delničarjev se lahko udeleži delničar, vpisan v delniško knjigo, ki se vodi pri KDD4 , kot imetnik delnic konec sedmega dne pred zasedanjem Skupščine delničarjev. Svojo glasovalno pravico lahko uresničuje, če najpozneje ob koncu četrtega dne pred dnevom Skupščine delničarjev prijavi svojo udeležbo. Pravice in obveznosti, ki jih imetnikom zagotavljajo delnice in pojasnila o omejitvah prenosa delnic in doseganju kvalificiranega deleža, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.2.
B.1.1.4 Nadzorni svet matične družbe
Po Statutu ima matična družba devetčlanski Nadzorni svet, ki ga sestavlja šest članov, predstavnikov delničarjev in trije člani, predstavniki delavcev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, izvoli Skupščina delničarjev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delavcev, izvoli Svet delavcev matične družbe, ki s svojim sklepom seznani Skupščino delničarjev. Predsednik in namestnik sta predstavnika delničarjev. Mandat člana Nadzornega sveta traja štiri leta in je lahko ponovno izvoljen brez omejitve.
Nadzorni svet nadzoruje vodenje družbe. Poleg pristojnosti, ki jih ima po Zakonu o gospodarskih družbah in Zakonu o zavarovalništvu (v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1), daje soglasje k odločitvam Uprave, kjer vložek matične družbe oziroma vrednost presega v Poslovniku o delu Nadzornega sveta določen limit, in sicer pri ustanavljanju kapitalskih družb doma in v tujini, pri pridobivanju in odtujevanju kapitalskih deležev matične družbe v domačih ali tujih gospodarskih družbah (razen če gre za kapitalske deleže, pri katerih se uporablja klasičen portfeljski pristop upravljanja), pri izdaji dolžniških vrednostnih papirjev matične družbe in dolgoročnemu zadolževanju matične družbe pri tujih in domačih bankah, pri pridobivanju in odtujevanju nepremičnin matične družbe ter investiranju v nepremičnine matične družbe. Nadzorni svet daje soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje Službe notranje revizije ter k podelitvi in odvzemu pooblastil nosilcem ključnih funkcij matične družbe. Prav tako daje soglasje Upravi k poslovni strategiji in finančnemu načrtu matične družbe ter h krovnim internim aktom sistema upravljanja. Nadzorni svet prav tako določa prejemke predsednika in članov Uprave ter skupaj z Upravo določa prejemke direktorja Službe notranje revizije.
4 KDD d.d. - Centralna klirinško depotna družba.
Pri nadzorovanju vodenja poslov matične družbe Nadzorni svet zlasti nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja Službe notranje revizije, obravnava ugotovitve AZN, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad matično družbo, preverja letna in druga finančna poročila matične družbe in o tem izda obrazloženo mnenje, obrazloži Skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu Službe notranje revizije in o tem sestavi pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila Uprava in o tem sestavi pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveri sestavljeno Letno poročilo, ki ga je predložila Uprava, zavzame stališče do revizijskega poročila s pisnim poročilom za Skupščino delničarjev ter v njem navede morebitne pripombe ali pa ga sprejme.
Nadzorni svet imenuje in lahko tudi odpokliče člane Uprave. Pri tem si prizadeva zagotoviti kontinuiteto njihovega dela s skrbno in pravočasno izbiro predsednika in na njegov predlog drugih članov Uprave. Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov navzočih članov.
Igorju Stebernaku, članu, predstavniku delničarjev v Nadzornem svetu matične družbe je 3. 6. 2024 potekel mandat. Juretu Valjavcu, prav tako članu predstavniku delničarjev je mandat prenehal 1. 9. 2024 na podlagi podane odstopne izjave. Skupščina delničarjev je za nova člana, predstavnika delničarjev za mandatno obdobje štirih let imenovala Barbaro Nose, ki ji je mandat pričel teči 4. 6. 2024 in Roka Ponikvarja, ki je mandat nastopil 2. 9. 2024.
V poslovnem letu 2024 so Nadzorni svet matične družbe sestavljali:
| Ime in priimek | Funkcija |
|---|---|
| Andrej Andoljšek | Predsednik, predstavnik delničarjev |
| Igor Stebernak | Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev (do 3. 6. 2024) |
| Tim Umberger | Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev (od 10. 7. 2024) |
| Tomaž Benčina | Član, predstavnik delničarjev |
| Jure Valjavec | Član, predstavnik delničarjev (do 1. 9. 2024) |
| Monica Cramér Manhem | Članica, predstavnica delničarjev |
| Barbara Nose | Članica, predstavnica delničarjev (od 4. 6. 2024) |
| Rok Ponikvar | Član, predstavnik delničarjev (od 2. 9. 2024) |
| Aleš Košiček | Član, predstavnik delavcev |
| Janja Strmljan Čevnja | Članica, predstavnica delavcev |
Tabela 8: Člani Nadzornega sveta matične družbe v poslovnem letu 2024
KOMISIJE NADZORNEGA SVETA MATIČNE DRUŽBE
Nadzorni svet matične družbe lahko imenuje eno ali več komisij ali odborov, ki pripravljajo predloge sklepov Nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge. Komisija ali odbor ne moreta odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti Nadzornega sveta.
V letu 2024 so delovale Revizijska komisija, Komisija za imenovanja in prejemke, Strateška komisija, novooblikovana Komisija za tveganja ter Nominacijski odbor kot začasna komisija Nadzornega sveta. Komisije in odbor pripravljajo predloge sklepov, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge.
Nominacijski odbor deluje kot začasna komisija. Oblikovan je bil 19. 11. 2024 zaradi poteka mandata članoma Nadzornega sveta Andreju Andoljšku in Tomažu Benčini v letu 2025. Odbor bo deloval do izvolitve novih članov predstavnikov delničarjev na seji Skupščine delničarjev matične družbe, vendar ne dlje kot do 3. 6. 2025.
| Tabela 9: Sestava in pristojnosti komisij Nadzornega sveta matične družbe v poslovnem letu 2024 |
|---|
| ------------------------------------------------------------------------------------------------- |
| Komisije Nadzornega sveta | Pristojnosti |
|---|---|
| REVIZIJSKA KOMISIJA Sestava: - Barbara Nose, predsednica komisije - Tim Umberger, član - Aleš Košiček, član in - Katarina Sitar Šuštar, neodvisna zunanja strokovnjakinja. |
- spremlja postopek računovodskega poročanja in poročanja o trajnosti ter pripravlja priporočila in predloge za zagotovitev njegove celovitosti, - spremlja učinkovitost in uspešnost delovanja notranjih kontrol, notranje revizije in sistemov za obvladovanje tveganj, - spremlja obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter Nadzornemu svetu poroča o rezultatu revizije, - odgovarja za postopek izbire revizorja in Nadzornemu svetu predlaga imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila družbe ter sodeluje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo, - pregleduje in spremlja neodvisnost revizorja za letno poročilo družbe, zlasti zagotavljanja dodatnih nerevizijskih storitev, - spremlja kakovost revidiranja revizorja, skladno s sprejetimi Smernicami za revizijske komisije za spremljanje kakovosti zunanjega revidiranja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in Združenja nadzornikov Slovenije, - nadzoruje neoporečnost finančnih informacij, ki jih daje družba, ter ocenjuje sestavo letnega poročila in oblikuje predlog za Nadzorni svet, - sodeluje s Službo notranje revizije, spremlja njena kvartalna poročila, obravnava njene notranje akte in pravila delovanja ter letne načrte, - obravnava odločitve o imenovanju, razrešitvi in nagrajevanju vodje Službe notranje revizije. |
| KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN PREJEMKE Sestava: - Tomaž Benčina, predsednik komisije - Andrej Andoljšek, član - Tim Umberger, član in - Aleš Košiček, član. |
- spremlja letna poročila o skladnosti poslovanja družbe ter poročila o sklenjenih pogodbah z revizijskimi družbami in družbami iz mrež revizijskih družb. - predlaga merila za članstvo v Upravi, - predlaga politike plačil, povračil in drugih ugodnosti članov Uprave, - predhodno obravnava predlog predsednika Uprave, povezanega z vodenjem družbe, - izvaja ocenjevanja usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta, - podpira in pripravlja predloge na področjih, ki zadevajo Nadzorni svet (npr. nasprotje interesov, oblikovanje in izvajanje sistema plačil njegovim članom, ocenjevanje njegovega dela, skladno s |
| STRATEŠKA KOMISIJA Sestava: - Tim Umberger, predsednik komisije - Tomaž Benčina, član - Andrej Andoljšek, član - Monica Cramér Manhem, članica - Barbara Nose, članica - Rok Ponikvar, član - Aleš Košiček, član in |
Kodeksom upravljanja javnih delniških družb). - obravnava in pripravlja predloge za Nadzorni svet v zvezi s strategijo Skupine, - spremlja uresničevanje strategije, - obravnava in pripravlja predloge in mnenja za Nadzorni svet, povezane s strateškim razvojem oziroma načrtovanjem Skupine. |
| - Janja Strmljan Čevnja, članica. | |
|---|---|
| KOMISIJA ZA TVEGANJA Sestava: - Monica Cramér Manhem, predsednica komisije, - Barbara Nose, članica - Janja Strmljan Čevnja, članica in - Rok Ponikvar, član. |
- spremlja delovanje in primernost sistema upravljanja tveganj, - Nadzornemu svetu svetuje glede splošne sedanje in prihodnje nagnjenosti Zavarovalnice k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj, - nadzoruje izvajanje strategij za upravljanje kapitala in pomembnih tveganj, - obravnava ključne interne akte in druge dokumente s področja upravljanja tveganj, ki so bili predloženi Nadzornemu svetu ali se ta z njimi seznanja oziroma jih potrjuje, - obravnava letna poročila o izračunu kapitalske ustreznosti v skladu s Solventnostjo II, Poročila o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice in Skupine za posamezno leto (SFCR), Poročilo o lastni oceni tveganj in solventnosti, redna poročila o profilu tveganosti Zavarovalnice in Skupine ter druga morebitna poročila, povezana z upravljanjem tveganj, - nadzira razkritja in obravnava poročila bonitetnih agencij za posamezno leto. |
| NOMINACIJSKI ODBOR Sestava: - Tim Umberger, predsednik komisije, - Rok Ponikvar, član - Aleš Košiček član in - Mateja Lovšin Herič, zunanja članica. |
- pripravi merila za izbiro predstavnikov delničarjev, če Nadzorni svet ne določi drugače, - evidentira kandidate za člane Nadzornega sveta, - pozove Komisijo za imenovanja in prejemke, naj izdela oceno o usposobljenosti in primernosti kandidatov, - Nadzornemu svetu skupaj s predlogom ocene o usposobljenosti in primernosti kandidatov za člane Nadzornega sveta pošlje predlog za imenovanje enega ali več kandidatov za člane predstavnike delničarjev. |
Ostale informacije, povezane z Nadzornim svetom matične družbe, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.3.
B.1.2 Politika prejemkov v Skupini
Družbe v Skupini z izvajanjem politike prejemkov uresničujejo trden in zanesljiv sistem upravljanja ter tako zagotavljajo integriteto in transparentnost poslovanja. Politika je oblikovana na način, da se upošteva notranja organizacija družb ter narava, obseg in kompleksnost tveganj, z vključevanjem tveganj glede trajnosti. Namen politike je oblikovanje in izvajanje takšnih sistemov delitve prejemkov zaposlenim, ki zagotavljajo vzdrževanje primerne kapitalske trdnosti družb v Skupini, spodbujajo zanesljivo in učinkovito upravljanje s tveganji, znotraj meje dovoljenega in sprejemljivega tveganja posamezne družbe v Skupini ter omogočajo pridobitev in zadržanje primerno strokovno usposobljenih, kompetentnih, odgovornih in zavzetih zaposlenih. Politika prejemkov se uporablja za nadzorni svet, upravo, vodilne in vodstvene delavce ter nosilce ključnih funkcij in za ostale zaposlene v družbah Skupine. Prejemki članov nadzornega sveta in njegovih komisij (z izjemo prejemkov članov – zunanjih strokovnjakov) so določeni s sklepi skupščin družb Skupine. Prejemki zaposlenih so določeni sorazmerno z zahtevnostjo, značilnostmi, obsegom nalog ali funkcij, s pooblastili, odgovornostmi in izkušnjami ter tako, da zaposlene spodbujajo k sprejemanju odločitev oziroma ravnanju, ki vodi k uresničevanju ciljev posamezne družbe in ustreznemu obvladovanju tveganj. Politika prejemkov ne omogoča upravi in zaposlenim v odvisnih družbah Skupine pridobitve lastniških deležev (delnic) odvisnih družb Skupine.
Skladno s pravili politike prejemkov matične družbe, vsaka družba v Skupini sprejme svojo politiko prejemkov, pri čemer so družbe v Skupini pri oblikovanju politik prejemkov članov organov vodenja in nadzora dolžne upoštevati področno lokalno zakonodajo.
ORGAN NADZORA
Prejemke organa nadzora in njegovih komisij določi skupščina posamezne družbe Skupine s sklepom (z izjemo prejemkov članov - zunanjih strokovnjakov). Sestavljajo jih plačila za opravljanje funkcije, doplačila za opravljanje funkcije predsednika in namestnika ter članov komisij, sejnine za prihod na sejo, morebitni potni stroški in stroški prenočevanja. Člani organa nadzora v družbah v Skupini ne morejo biti udeleženi pri dobičku.
ORGAN UPRAVLJANJA
Prejemki Uprave matične družbe, ki jo sestavljajo osnovna plača (fiksni del), spremenljivi prejemek in druge pravice ter ugodnosti, so določeni na takšni ravni, da spodbujajo doseganje strateških in planskih ciljev, zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj, cilje trajnostnega razvoja ter zagotavljajo dolgoročno vzdržnost poslovanja in se v času veljavnosti Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov upošteva omejitve, ki izhajajo iz tega zakona. Člani Uprave so upravičeni do uporabe sredstev v lasti matične družbe (uporaba službenega vozila, službenega mobilnega telefona, prenosnega računalnika in tablice, vse v službene in zasebne namene), imajo pravico do managerskega pregleda s preventivnim zdravstvenim programom, pravico do kolektivnega nezgodnega zavarovanja in sicer pod pogoji, ki veljajo za vse delavce, pravico do pokojninskih zavarovanj (Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - PDPZ, v višini in pod pogoji, ki so določeni za vse delavce; Kolektivno prostovoljno pokojninsko zavarovanje – PPZ, v skladu oziroma največ v višini kot določajo notranji akti), pravico do plačila premije za zavarovanje odgovornosti, pravico do dodatnega zdravstvenega zavarovanja, pravico do povračila stroškov v zvezi z izobraževanjem in povračila stroškov članarin, ki so povezana z opravljanjem funkcije. Za člane Uprave ne veljajo nobene posebne upokojitvene sheme ali sheme za zgodnjo upokojitev.
Prejemki organov upravljanja odvisnih družb Skupine so določeni skladno z veljavno lokalno zakonodajo in predpisi v državi, kjer posamezna družba posluje. Prejemke organov upravljanja sestavljajo osnovna plača (fiksni del), spremenljivi prejemek in druge pravice ter ugodnosti.
VODILNI DELAVCI TER DRUGI DELAVCI NA INDIVIDUALNI POGODBI
Za vodilne delavce ter druge delavce na individualni pogodbi je osnovna plača (fiksni del plače) določena v pogodbi o zaposlitvi, poleg osnovne plače pa so upravičeni še do dodatkov k plači in spremenljivega prejemka, ki vključuje del plače za delovno uspešnost in del plače za poslovno uspešnost.
ZAPOSLENI PO KOLEKTIVNI POGODBI
Za ostale delavce posameznih družb veljajo pravila, ki so skladna z vsakokratno veljavno zakonodajo, možnost dodatnega nagrajevanja pa je skladna s strateškimi usmeritvami v odvisnosti od doseženih rezultatov.
B.1.3 Posli s povezanimi osebami
Povezane osebe Skupine so:
- delničarji matične družbe in vseh odvisnih družb,
- člani Uprave matične družbe in vseh odvisnih družb ter njihovi ožji družinski člani in prek njih povezana podjetja, v katerih imajo pomemben vpliv na odločanje oziroma so imenovani v njihov organ upravljanja ali nadzora,
- člani Nadzornega sveta matične družbe in vseh odvisnih družb ter njihovi ožji družinski člani in prek njih povezana podjetja, v katerih imajo pomemben vpliv na odločanje oziroma so imenovani v njihov organ upravljanja ali nadzora.
Transakcije s povezanimi osebami so podrobneje predstavljene v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavju 4.4. V letu 2024 je bila edina materialno pomembna transakcija izplačilo dividend največjima lastnikoma matične družbe. Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je bilo izplačanih 13,7 milijona evrov dividend, Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) pa 11,2 milijona evrov dividend.
B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti
V družbah Skupine se ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov organov upravljanja in nadzora kot posameznikov ter organa upravljanja in nadzora kot kolektivnega organa lahko izvaja pred podelitvijo mandata (začetno ocenjevanje), med mandatom (obdobno ocenjevanje, predvidoma enkrat letno), po imenovanju posameznega člana brez predhodne izdelave ocene (naknadno ocenjevanje) in v primeru nastopa okoliščin, ki vzbujajo dvom v usposobljenost in primernost članov (izredno ocenjevanje).
V postopku ocenjevanja se za člane organov upravljanja in nadzora preverja izpolnjevanje meril usposobljenosti (strokovna usposobljenost, izkušnje, kompetence) in meril primernosti (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta). V postopku ocenjevanja organov upravljanja in nadzora kot kolektivnih organov se preverja, ali imajo vsi člani kolektivno znanje in izkušnje o zavarovalnih in finančnih trgih, poslovni strategiji in poslovnih modelih, sistemih upravljanja, finančnih in aktuarskih analizah, upravljanju tveganj ter regulativnih okvirih in drugih pravnih zahtevah, v katerih posluje matična družba.
Usposobljenost in primernost nosilcev ključnih funkcij se ocenjuje pred podelitvijo pooblastila posameznemu nosilcu ključne funkcije in njegovemu namestniku, obdobno (enkrat letno v času trajanja pooblastila) in izredno (ob nastopu okoliščin, ki vzbujajo utemeljen dvom v usposobljenost in primernost). V postopku ocenjevanja se preverja usposobljenost (strokovna usposobljenost, specializirana znanja, izkušnje in kompetence) in primernost (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta), nosilci ključnih funkcij in njihovi namestniki pa morajo z izjavo razkriti tudi podatke o dejanskem oziroma potencialnem nasprotju interesov, kot tudi o okoliščinah, ki ustvarjajo oziroma bi lahko ustvarjale položaj videza nasprotja interesov. Nosilci ključnih funkcij in njihovi namestniki morajo, poleg predhodno navedenih pogojev usposobljenosti, ki so splošni in veljajo za vse, izpolnjevati še naslednje:
Nosilec aktuarske funkcije in njegov namestnik morata imeti znanje s področja aktuarstva in finančne matematike v skladu z zahtevami zakonodaje, v katerih družba posluje, najmanj pet let izkušenj na tem delovnem področju, veljavno licenco za pooblaščenega aktuarja, morata biti člana polnopravne članice mednarodne aktuarske organizacije IAA in vsaj zadnji dve leti pred pooblastitvijo opravljati aktuarsko funkcijo ali naloge pooblaščenega aktuarja na primerljivem portfelju;
Nosilec funkcije upravljanja s tveganji in njegov namestnik morata imeti znanje o uporabi modelov in metod upravljanja s tveganji ter najmanj petletne delovne izkušnje;
Nosilec funkcije skladnosti poslovanja in njegov namestnik morata imeti najmanj petletne delovne izkušnje;
Nosilec funkcije notranje revizije in njegov namestnik morata imeti najmanj petletne izkušnje pri delu v reviziji ali deset let v sorodni dejavnosti ter naziv preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali da sta na dan 1. 1. 2016 imela naziv revizor ali pooblaščeni revizor in pet let delovnih izkušenj iz opravljanja nalog notranje revizije v zavarovalnici.
B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti
B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji
Sistem upravljanja s tveganji vključuje vsa področja, ki vplivajo na poslovanje in zastavljene poslovne cilje Skupine. Matična družba je sistem upravljanja s tveganji vzpostavila na ravni celotne Skupine kot skupek usklajenih pravil, pristojnosti, odgovornosti in aktivnosti, katerih namen je, da se na vseh ravneh prevzemajo tveganja v skladu s postavljenimi strateškimi cilji in da so ključna tveganja ustrezno prepoznana, ocenjena, spremljana in upravljana. Sistem je vzpostavljen tako, da omogoča neprestano nadgrajevanje ter prilagajanje notranjim in zunanjim dogodkom ter spremembam pri prevzemanju tveganj iz poslovanja družb v Skupini.
Za učinkovito izvajanje sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine ima vsaka družba potrjena interna pravila sistema upravljanja s tveganji, usklajena s standardi matične družbe, ki zagotavljajo jasna notranja razmerja glede odgovornosti in pristojnosti področij pri procesih upravljanja s tveganji in opredeljujejo metode pri obravnavi tveganj, ukrepe ter sistem poročanja. Pri tem se zasleduje usklajenost pri določanju ustrezne ravni izpostavljenosti tveganjem za posamezno odvisno družbo in ažurnost poročanja, kar omogoča pravočasno spremljavo tveganj na ravni Skupine.
Zelo pomembno je tudi grajenje ustrezne kulture, predvsem pri poznavanju, sodelovanju in odprtem komuniciranju o tveganjih. Pri tem imata ključno vlogo Uprava matične družbe in vodstva družb Skupine.
V sistemu upravljanja s tveganji imajo pomembno vlogo štiri ključne funkcije v matični družbi, ki aktivno skrbijo za usklajeno upravljanje s tveganji na ravni Skupine ter za prenos znanj in dobrih praks med družbami Skupine. Ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, potrebne za usklajeno delovanje. Vsaka ključna funkcija ima znotraj sistema upravljanja opredeljene odgovornosti za izvajanje nalog, procesov in obveznosti poročanja.
Glavna gradnika procesa celovitega upravljanja s tveganji Skupine sta Strategija Skupine in Poslovni načrt Zavarovalnice. Sistem upravljanja s tveganji je za Skupino vzpostavljen v skladu z načeli matične družbe tako, da je zasnovan na trinivojskem modelu obrambnih linij. Delovanje sistema upravljanja s tveganji na ravni matične družbe se na raven Skupine prenaša prek minimalnih standardov poslovnih funkcij, upoštevaje velikost, kompleksnost in poslovni profil posamezne družbe.
Slika 4: Sistem upravljanja s tveganji na ravni Skupine
Prva obrambna linija je sestavljena iz poslovnih funkcij, ki so v okviru svojih poslovnih odločitev odgovorne za prepoznavanje in prevzemanje tveganj v skladu z usmeritvami Uprave matične družbe in vodstev odvisnih družb Skupine na svojem poslovnem področju dela ter za aktivno operativno upravljanje konkretnih poslovnih tveganj.
Druga obrambna linija predstavlja ključne funkcije in organe odločanja, ki opredeljujejo sistem upravljanja s tveganji. Ta vključuje postopke prepoznavanja, ocenjevanja oziroma merjenja in spremljanja izpostavljenosti ter sistem limitov izpostavljenosti tveganjem, vključno s poročanjem. V drugi obrambni liniji delujejo tri ključne funkcije (funkcija upravljanja s tveganji, aktuarska funkcija in funkcija skladnosti poslovanja). Poleg njih so vanjo vključeni še pristojni odbori s področja upravljanja s tveganji.
Tretja obrambna linija obsega ključno funkcijo notranje revizije, ki izvaja nadzor nad poslovanjem posameznih družb in na ravni Skupine ter sistematično in metodično pregleduje in ocenjuje primernost in učinkovitost upravljanja odvisnih družb in Skupine, njenega upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov. Funkcija notranje revizije podaja tudi priporočila za izboljšave.
Primarna deležnika sistema treh obrambnih linij sta Uprava in Nadzorni svet matične družbe, ki sta obenem odgovorna za delovanje sistema upravljanja s tveganji in kontrolnih procesov na ravni Skupine. Tako kot Uprava je tudi Nadzorni svet primaren deležnik, kateremu odgovarjajo vse tri linije, obenem pa je Nadzorni svet posredno odgovoren za delovanje sistema treh obrambnih linij znotraj sistema upravljanja s tveganji in kontrolnih procesov. V okviru nadziranja se redno seznanja z učinkovitostjo in uspešnostjo delovanja sistema upravljanja s tveganji.
Nadzorni svet matične družbe daje soglasja Upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja s tveganji ter redno spremlja profil tveganj in kapitalsko ustreznost. V okviru svojih pristojnosti in odgovornosti se seznanja s poročili ključnih funkcij ter izsledki procesa lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljnjem besedilu: ORSA) na ravni Skupine in daje Upravi soglasje k Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Zavarovalnice) in Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Skupine).
Komisija za tveganja spremlja delovanje in primernost sistema upravljanja tveganj, svetuje Nadzornemu organu glede nagnjenosti matične družbe k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj, obravnava ključne interne akte sistema upravljanja s tveganji, letna poročila o izračunu kapitalske ustreznosti, poročila SFCR za Zavarovalnico in Skupino, poročila ORSA ter druga morebitna poročila povezana z upravljanjem s tveganji. Prav tako nadzira razkritja in obravnava poročila bonitetnih agencij za posamezno leto.
Uprava matične družbe oblikuje poslovne cilje in apetit po tveganjih ter sprejema strategijo in politike njihovega upravljanja. Pristojna je za zagotavljanje učinkovitosti sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine. Potrjuje načrte dela posameznih ključnih funkcij, redno se seznanja s kapitalsko ustreznostjo matične družbe in Skupine ter potrjuje najpomembnejša poročila ključnih funkcij, vključno z Rednim poročilom nadzorniku Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Skupine), Rednim poročilom nadzorniku Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Zavarovalnice), Poročilom ORSA in Poročiloma SFCR.
Uprava matične družbe samostojno in v okviru odborov aktivno sodeluje v procesih upravljanja s tveganji, usmerja proces ORSA ter skrbi za njegovo usklajenost in povezanost s procesoma načrtovanja ter upravljanja kapitala na ravni Skupine. Matična družba in posamezne odvisne družbe se skladno z usklajenimi in potrjenimi cilji v strategiji odločajo o prevzemanju poslovnih priložnosti, pri čemer ima pomembno vlogo obravnava prevzetih tveganj, s katerimi se upravlja v okviru dovoljenih limitov izpostavljenosti ter s tem zasleduje strategijo Skupine.
Procesi upravljanja s tveganji na ravni Skupine primarno potekajo na ravni posameznih odvisnih družb ter sekundarno na ravni Skupine. Na ravni posameznih odvisnih družb so za vzpostavitev in delovanje sistema upravljanja s tveganji odgovorna vodstva odvisnih družb ter z njihove strani imenovane odgovorne osebe. Za vsebinsko pripravo in prenos minimalnih standardov za upravljanje s tveganji je zadolžena Služba za upravljanje s tveganji v matični družbi v sodelovanju s področjem Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav. Tako je zagotovljen učinkovit ter pregleden sistem upravljanja s tveganji na ravni Skupine. Pri tem so pri izvajanju upravljanja s tveganji izjemno pomembni učinkovito komuniciranje, kakovostna izmenjava podatkov in informacij ter dokumentiranost.
Sistem upravljanja s tveganji na ravni Skupine je na vseh področjih in po vseh kategorijah tveganj sestavljen iz naslednjih dejavnosti:
- prepoznavanje tveganj,
- ocenjevanje zaznanih tveganj z opredelitvijo pomembnosti tveganj,
- jasna opredelitev ciljev in omejitev glede prevzetih tveganj in vzpostavitev sistema ukrepov ob večjih odstopanjih,
- spremljanje in upravljanje prevzetih in novo nastajajočih tveganj, ki izhajajo iz poslovanja, tako, da se zagotavlja skladnost poslovanja s strategijo upravljanja s tveganji,
- poročanje o tveganjih in obveščanje vseh ključnih deležnikov,
- definiranje postopkov ukrepanja in ukrepanje v primeru ugotovljenih odstopanj in zaostrenih okoliščinah poslovanja.
Opredeljene dejavnosti so prilagojene poslovnim procesom glede na izvor in posledično kategorijo tveganj.
Sistem upravljanja v matični družbi in odvisnih družbah vključuje vzpostavitev in usklajeno, redno prilagajanje notranjih pravil upravljanja s tveganji, prepoznavanje, merjenje, spremljanje in poročanje o tveganjih. Dodatno se redno poroča o profilu tveganj pri vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti ali katerikoli pomembni vrsti tveganja, ki bi lahko vplivala na kapitalsko ali likvidnostno pozicijo družbe. Na rednih sestankih funkcij upravljanja s tveganji Skupine se redno spremljajo tematike notranjega in zunanjega okolja, ki so aktualne z vidika tveganj, s čimer se izmenjujejo informacije in zagotavlja prenos dobrih praks. Vsaka družba pripravlja standardizirana poročila, kjer so vključeni kazalniki tveganj za vse segmente tveganj in poslovanja, ki so pomembni za celovito oceno tveganj ter pregled nad pomembnimi tveganji posamezne družbe. Upravljanje s tveganji na ravni Skupine se izvaja v matični družbi Skupine, kjer se z rednim poročanjem ključni funkciji upravljanja s tveganji in delovanjem odborov sistema upravljanja s tveganji izvaja celosten pregled nad prevzetimi tveganji v Skupini, njihovim upravljanjem in primerno razpršenostjo s spremljanjem koncentracij na ravni Skupine.
Matična družba in odvisne družbe Skupine pri upravljanju s tveganji delujejo preventivno, pri čemer uporabljajo pristopa razgradnje (na primer produktne) in razpršitve (na primer naložbene) posameznih vrst tveganj. Primerna razpršenost tveganj se zagotavlja z vzpostavitvijo limitnega sistema izpostavljenosti, ki zagotavlja, da je raven tveganj vedno primerna. Ob prekoračitvi limitov so vzpostavljeni različni ukrepi, ki so postavljeni tako, da se zagotavlja ustrezna in obvladujoča raven tveganj.
B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih
Sistem upravljanja s tveganji v matični družbi in odvisnih družbah Skupine je opredeljen s krovnima aktoma glede strategije prevzemanja in upravljanja s tveganji ter apetita po tveganjih, ki predstavljata podlago in usmeritev za vse ostale interne akte upravljanja s tveganji v posamezni družbi. Strategija upravljanja s tveganji jasno opredeljuje načela, cilje sistema upravljanja s tveganji in proces celovitega upravljanja s tveganji (vključno z razmejitvijo pristojnosti in odgovornosti) ter podaja usmeritve za prevzemanje posameznih vrst tveganj (apetit in toleranca). Apetit po tveganjih je eden izmed osrednjih gradnikov sistema upravljanja s tveganji, ki predstavlja maksimalno raven tveganj, merjeno z ravnjo potencialnih izgub, ki jo je posamezna družba še pripravljena sprejeti tekom poslovanja, z namenom doseganja zastavljenih poslovnih in strateških ciljev.
B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji
Vsaka odvisna družba v Skupini ima vzpostavljeno funkcijo upravljanja s tveganji. V vsaki odvisni družbi Skupine je imenovana odgovorna oseba za izvajanje funkcije upravljanja s tveganji, ki je odgovorna za prepoznavanje, merjenje, spremljanje in poročanje o tveganjih v odvisni družbi, v skladu z minimalnimi standardi na področju upravljanja s tveganji na ravni Skupine.
Funkcija upravljanja s tveganji v matični družbi deluje v okviru štabne službe, neposredno podrejene Upravi. Je samostojna in neodvisna od drugih poslovnih funkcij in je ena od ključnih funkcij v sistemu upravljanja s tveganji v matični družbi in na ravni Skupine. Funkcija upravljanja s tveganji je del druge obrambne linije v trinivojskem sistemu upravljanja s tveganji in spremlja poslovanje matične družbe z vidika pregleda tveganj, skrbi za optimalno poslovanje matične družbe in Skupine z regulatornega vidika upravljanja s tveganji ter ocenjuje mogoče vplive sprememb na profil tveganj. Funkcija upravljanja s tveganji spremlja delovanje odborov sistema upravljanja s tveganji, koordinira izračun kapitalske ustreznosti, koordinira in izvaja proces ORSA ter pripravlja vsa ostala regulatorno zahtevana in interna poročila, ki se navezujejo na upravljanje s tveganji.
Funkcija upravljanja s tveganji na ravni matične družbe skrbi za razvoj in učinkovito delovanje sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine. V ta namen pripravlja usmeritve in minimalne standarde upravljanja s tveganji za odvisne družbe v Skupini, spremlja njihovo izvedbo, svetuje pri implementaciji in skrbi za enotno poslovno prakso. Vzpostavljen ima sistem rednega in izrednega poročanja o sistemu upravljanja s tveganji odvisnih družb Skupine. O profilu tveganj Skupine redno seznanja Upravo in pristojne odbore sistema upravljanja s tveganji, Nadzorni svet in Komisijo za tveganja matične družbe.
Nosilec funkcije upravljanja s tveganji matične družbe je umeščen v organizacijsko strukturo tako, da mu je omogočeno nadzorovanje in nepristransko poročanje o izvajanju sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine.
B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji
V okviru sistema upravljanja s tveganji v drugi obrambni liniji delujejo odbori, ki jih imenuje Uprava matične družbe. Njihova vloga je posvetovalna ali pa jim Uprava dodeli določene odločevalne pravice. Njihov namen je podpora Upravi pri rednem spremljanju, usklajevanju in informiranju o upravljanju s tveganji v Skupini prek zadolžitev področjem, spremljave realizacije ter odločanja o limitih. Ob pomembnejših spremembah profila tveganj zaznana tveganja obravnavata tudi Odbor za upravljanje s tveganji ali Uprava.
Slika 5: Organigram odborov sistema upravljanja s tveganji v matični družbi in na ravni Skupine na dan 31. 12. 2024
Odbor za upravljanje s tveganji (RMC) je odbor Uprave, ki je zadolžen za preverjanje učinkovitosti funkcij, ki izvajajo upravljanje s tveganji, in skrbi za to, da je v matični družbi in Skupini vzpostavljena primerna infrastruktura ter primerni viri in sistemi, ki omogočajo ustrezno raven upravljanja s poslovnimi tveganji. S svojim delovanjem pripomore k prepoznavi in upravljanju s tveganji ter širjenju kulture o tveganjih po posameznih področjih znotraj matične družbe in Skupine. Temeljni cilji ter vloga odbora so pomoč Upravi pri ugotavljanju ter nadzoru izpostavljenosti vsem materialnim tveganjem (posebej kapitalskemu, strateškemu in nefinančnemu tveganju, ki ga ne spremlja Odbor za skladnost in trajnostni razvoj), ugotavljanju pomanjkljivosti v notranje-kontrolnem okolju, ki velja na ravni Skupine, pri potrjevanju in pregledu metodologij vrednotenja vseh kategorij tveganj in določanju limitov za posamezne vrste tveganj ter pri preverjanju, ali je izpostavljenost tveganjem skladna z apetitom po tveganjih.
Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO) je odbor, ki je zadolžen za upravljanje tržnega, likvidnostnega in kreditnega tveganja na segmentu naložbenih portfeljev ter zavarovalnega tveganja življenjskih in pokojninskih zavarovanj na ravni matične družbe in Skupine. Pomembna naloga odbora je tudi oblikovanje strategije upravljanja usklajenosti sredstev in obveznosti, ki zagotavlja doseganje strateških ciljev, ob upoštevanju apetita po tveganjih, limitov izpostavljenosti do posameznih tveganj ter drugih omejitev, ki vplivajo na proces upravljanja s sredstvi in obveznostmi matične družbe in na ravni Skupine.
Zavarovalni odbor premoženjskih zavarovanj (UWC) je sestavni del sistema upravljanja s tveganji v matični družbi in na ravni Skupine, katerega temeljni cilj je spremljanje ter optimiziranje višine in koncentracije prevzetega zavarovalnega tveganja premoženjskih zavarovanj in predlaganje omejitev oziroma optimalen prenos prevzetega zavarovalnega tveganja v pozavarovanje glede na postavljen apetit po tveganjih matične družbe in Skupine ob upoštevanju kreditnega tveganja, ki izvira iz izpostavljenosti do pozavarovateljev. Odbor se ukvarja s prepoznavanjem, spremljanjem, upravljanjem ter poročanjem zavarovalnega tveganja premoženjskih zavarovanj in razvojem upravljanja tega tveganja.
Odbor za operativna tveganja (ORC) je usmerjen v zagotavljanje matični družbi in na ravni Skupine primernega in integriranega sistema upravljanja z operativnim tveganjem, ki vključuje tudi optimalno alokacijo apetita po operativnem tveganju in nadzor nad delovanjem sistema upravljanja z operativnim tveganjem matične družbe in na ravni Skupine, vključno s pregledom in potrjevanjem ukrepov za njegovo izboljševanje. Odbor deluje na področju vseh skupin operativnega tveganja. Kot posebne skupine operativnega tveganja se spremljajo projektno tveganje, tveganje zunanjega izvajanja in tveganje informacijske varnosti, ki vključuje kibernetsko tveganje in sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Odbor za operativno tveganje spremlja tudi priporočila Službe notranje revizije, ki se nanašajo na strukturo in izvajanje sistema upravljanja z operativnim tveganjem.
Odbor za skladnost in trajnostni razvoj (OSTR) je zadolžen za obravnavanje pomembnejših ali kompleksnejših vprašanj, povezanih z zagotavljanjem skladnosti poslovanja Skupine s predpisi, internimi pravili in drugimi sprejetimi zavezami ter stališči nadzornih ali drugih državnih organov ter obravnavanje vprašanj in sprejemanje odločitev, ki vključujejo etične dileme, ki se nanašajo na spoštovanje določil Kodeksa Skupine Triglav5 (v nadaljnjem besedilu: Kodeks Skupine), Zavarovalnega kodeksa ali drugih sprejetih etičnih standardov družbe. Odbor je prav tako zadolžen za spremljavo in upravljanje s tveganjem ugleda ter za spremljavo trajnostnega tveganja in za spremljanje ter usmerjanje aktivnosti matične družbe in Skupine za doseganje strateških ambicij in zakonodajnih zahtev trajnostnega razvoja z okoljskega, družbenega in upravljavskega vidika poslovanja (ESG). Zadolžitve odbora so tudi obravnavanje in potrjevanje predlogov sprememb in novih notranjih aktov, ki se nanašajo na ali so del sistema upravljanja s tveganji za skladnost poslovanja, spremljavo izpostavljenosti matične družbe tveganju za skladnost poslovanja in obravnavanje ocene tveganja za skladnost poslovanja, obravnavanje dogodkov, ki pomenijo kršitev varstva osebnih podatkov, spremljanje realizacije priporočil Službe za skladnost poslovanja in obravnavanje vseh zadev ali vprašanj, ki jih v obravnavo predložijo posamezni člani odbora.
Produktni forumi premoženjskih, osebnih in zdravstvenih zavarovanj (PF PZ, PF OZ in PF ZZ) imajo za temeljni cilj zagotavljanje kontinuiranega razvoja in spreminjanja zavarovalnih produktov/storitev za slovenski trg in druge trge, na katerih družbe v Skupini tržijo svoje produkte. Pri razvoju novih in pomembnih sprememb obstoječih zavarovalnih produktov/storitev je potrebno zagotavljati skladnost s strategijo matične družbe in Skupine ter se prilagajati potrebam trga, ob hkratnem upoštevanju zakonskih okvirov, standardov in dobre prakse zavarovalne in finančne stroke, politike upravljanja in nadzora ter distribucije zavarovalnih produktov/storitev ter usmeritev glede apetita po tveganjih za zagotavljanja primernega profila zavarovalnega tveganja in ostalih tveganj.
Projektno usmerjevalni odbor (PUO) je odločevalni organ, ki omogoča celovito upravljanje portfelja projektov, zagotavlja temelje za transparentno in sledljivo izvajanje projektov ter prepoznavo in upravljanje s projektnim tveganjem, kar vključuje zagotavljanje usklajenega in učinkovitega poteka dela na projektih ter vzpostavitev primernih in med seboj usklajenih projektov v matični družbi in Skupini.
B.3.5 Sistem poročanja o tveganjih
Matična družba in odvisne družbe v Skupini redno izvajajo spremljavo tveganj in o njih poročajo v sklopu standardiziranih poročil o tveganjih, ki vključujejo regulatorne in interne kazalnike za vse segmente tveganj in poslovanja. Pri pripravi poročil o tveganjih sodelujejo različna področja v posamezni družbi. Poročila poleg priporočil lokalnih služb za upravljanje s tveganji vsebujejo tudi pojasnila o trendih in vrednostih kazalnikov za spremljavo tveganj glede na postavljene limite in ciljne vrednosti. Poročila odvisnih družb v okviru svojih pristojnosti obravnavajo vodstva družb, poročila o tveganjih matične družbe pa v okviru svojih pristojnosti obravnavajo odbori
5 Kodeks Skupine je objavljen na spletni strani matične družbe: http://www.triglav.eu
sistema upravljanja s tveganji, Uprava in Nadzorni svet. Služba za upravljanje s tveganji matične družbe na podlagi informacij iz poročil o tveganjih odvisnih družb pripravi tudi poročila o tveganjih na ravni Skupine. Poleg poročil o tveganjih se v sistem poročanja o tveganjih uvrščajo tudi: poročila ORSA, letna poročila, poročila SFCR (po)zavarovalnih odvisnih družb, Poročili SFCR Zavarovalnice in Skupine, poročila RSR (po)zavarovalnih odvisnih družb, Poročili RSR Zavarovalnice in Skupine ter poročanja zunanjim deležnikom.
B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti
Glavni namen procesa ORSA je, da matična družba oceni prihodnja tveganja, ki izhajajo iz strateškega poslovnega načrta in s tem preveri morebitne potrebe po kapitalu na ravni Skupine za doseganje opredeljenih omejitev glede apetita po tveganjih. Dodatno se preverja vpliv izjemnih razmer na kapitalsko ustreznost z za ta namen definiranimi scenarijskimi stresnimi testi. V okviru procesa ORSA se preveri tudi primernost regulatornega merjenja tveganj.
Proces ORSA gradi na temeljnih elementih sistema upravljanja s tveganji ter upošteva profil tveganj, potrjene limite in je tesno povezan s procesom strateškega poslovnega načrtovanja. Izvedba stresnih testov omogoča bolj poglobljen pogled na profil tveganj in trdnost kapitalske ustreznosti, kot tudi na sistem upravljanja s tveganji v matični družbi in na ravni Skupine.
Proces ORSA Skupine je časovno in vsebinsko usklajen s procesi ORSA v matični družbi in odvisnih družbah, pri čemer se pri slednjih za njegovo izvedbo uporablja princip materialnosti. Navedena usklajenost omogoča, da se v skupni rezultat ORSA vključijo tudi zaključki in rezultati iz lastnih ocen tveganj odvisnih družb, pri čemer so ti upoštevani glede na njihov profil tveganj in kriterij materialnosti, prav tako se upošteva princip proporcionalnosti na ravni Skupine.
V procesu ORSA se obravnava ustreznost lastnih sredstev ob upoštevanju ocene razpoložljivosti, prenosljivosti in zamenljivosti le-teh ter morebitne potrebe po dodatnem kapitalu. Pri tem se upoštevajo informacije o načrtovanih prenosih lastnih sredstev znotraj Skupine, ki lahko pomembno vplivajo na katerikoli subjekt v Skupini, usklajenost strategij družb v Skupini s strategijo Skupine in na vsa pomembna tveganja, ki jim je Skupina izpostavljena.
Proces ORSA se izvaja hkrati s procesom strateškega načrtovanja poslovanja matične družbe in Skupine, saj se na podlagi finančnega načrta pripravi tudi izračun planirane kapitalske ustreznosti, ob upoštevanju vseh relevantnih izhodišč poslovnega načrta. Proces ORSA se začne s strateškimi cilji in definiranjem osnovnih predpostavk za pripravo strateškega poslovnega načrta. Na podlagi aktualnih tveganj se pripravijo in potrdijo stresni scenarijski testi za matično družbo in na ravni Skupine. Testiranje primernosti standardne formule se v okrnjenem obsegu izvaja redno tekom leta, v procesu ORSA pa se naredijo podrobnejše analize. V koraku preverjanja in testiranja bodočih solventnostnih potreb se obravnavajo tudi potrebni ukrepi za ohranjanje optimalne kapitalske ustreznosti. Če se v procesu ORSA izkaže, da bi uresničitev določenega stresnega scenarijskega testa pomenila kapitalsko neustreznost katere koli družbe v Skupini, mora ta družba opisati potencialne ukrepe za povečanje kapitalske ustreznosti nad minimalno vrednostjo. Ob koncu procesa ORSA se poskrbi za njegovo ustrezno dokumentiranje in pripravo končnega poročila ter za poročanja rezultatov vsem notranjim in zunanjim deležnikom (AZN). S tem se zagotovita prenos in integracija procesa ORSA v poslovanje Skupine. Matična družba dodatno poskrbi za primerno seznanitev Nadzornega sveta o poteku in pomembnejših izsledkih procesa ORSA na ravni Skupine.
Proces ORSA se v matični družbi in na ravni Skupine izvaja redno, najmanj enkrat letno. Izredno se proces izvede v primeru vsake večje spremembe v trenutnem profilu tveganj ali ob prepoznavi potencialnih bodočih dogodkov ali scenarijev na trgih, kjer posluje Skupina, ki bi lahko pomembno vplivali na doseganje strateških ciljev, kapitalske ustreznosti ali likvidnosti.
V letu 2024 se je izvedel redni proces ORSA tako v matični družbi kot tudi v vseh ostalih odvisnih družbah Skupine. V izvedbo rednega procesa ORSA so bila vključena vsa prepoznana pomembna tveganja družb Skupine do dneva izračuna, kakor tudi vsa prepoznana potencialna tveganja, ki bi lahko vplivala na njihovo prihodnje poslovanje. Redni proces ORSA je potrdil, da Skupina ostaja likvidnostno in solventnostno močna, da je njena kapitalska pozicija močna ter da se lahko na celotnem geografskem območju poslovanja še naprej uspešno sooča s prihodnjimi tveganji in izzivi.
B.4 Sistem notranjega nadzora
Sistem notranjega nadzora v Skupini se zagotavlja s preudarnim vodenjem in vzpostavljanjem poslovnih procesov ob upoštevanju vseh obveznosti in izhajajočih tveganj, z zagotavljanjem sistema upravljanja s tveganji, z notranjim in zunanjim poročanjem, z zagotavljanjem skladnosti poslovanja s predpisi in zahtevami regulatorja in drugimi sprejetimi zavezami ter sprejetega Kodeksa Skupine. Vključuje jasno organizacijsko strukturo z jasno razdelitvijo pristojnosti in odgovornosti, učinkovitimi politikami in postopki ter spremljanjem, izboljševanjem in dokumentiranjem poslovnih procesov. Notranje kontrolno okolje se z matične družbe smiselno prenaša v odvisne družbe Skupine, upoštevaje organizacijske posebnosti posameznih družb in regulatorni okvir, v katerem delujejo.
B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja
Funkcija skladnosti poslovanja je vzpostavljena v vseh (po)zavarovalnih in finančnih družbah Skupine kot samostojna funkcija, neodvisna od drugih poslovnih funkcij in je ena od ključnih funkcij v sistemu upravljanja posameznih družb Skupine. Je del druge obrambne linije v trinivojskem sistemu notranjega nadzora in spremlja skladnost poslovanja družbe s predpisi ter drugimi zavezami, v okviru katerih ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja, izobražuje, svetuje ter ocenjuje mogoče vplive sprememb v pravnem okolju in povezanih okoliščin na poslovanje. Za razvoj in delovanje skladnosti poslovanja v Skupini krovno skrbi funkcija skladnosti poslovanja v matični družbi, ki deluje v okviru štabne službe, neposredno podrejene Upravi. O skladnosti poslovanja s predpisi in drugimi zavezami seznanja Upravo in Nadzorni svet oziroma njegovo Revizijsko komisijo. Funkcija skladnosti poslovanja aktivnosti skladno s sprejeto politiko usmerja na posamezna zaključena področja tveganj (na primer varstvo osebnih podatkov, preprečevanje nasprotij interesov, korupcije, obvladovanje notranjih prevar in kršitev Kodeksa Skupine), ocenjuje tveganja za skladnost poslovanja, izvaja usmerjene preglede, spremlja indikatorje za skladnost poslovanja, vodi delo Odbora za skladnost in trajnostni razvoj, izvaja svetovalne aktivnosti, izdaja mnenja glede skladnosti poslovanja, izobražuje ter skrbi za razvoj sistema zagotavljanja skladnosti ter etične kulture Skupine. Za spremljanje in zagotavljanje skladnosti poslovanja odvisnih družb Skupine so v družbah imenovani koordinatorji, ki poročajo matični družbi ter skrbijo za prenos minimalnih standardov za skladnost poslovanja v lokalno okolje.
Funkcija skladnosti poslovanja ima vzpostavljen sistem rednega in izrednega poročanja matični družbi Skupine o skladnosti poslovanja oziroma tveganjih za skladnost poslovanja odvisnih družb ter dogovorjeno razmejitev pristojnosti in pooblastil za zagotavljanje skladnosti poslovanja med matično družbo in odvisnimi družbami Skupine. Nosilec funkcije skladnosti poslovanja matične družbe je umeščen v organizacijsko strukturo tako, da mu je omogočeno nadzorovanje in nepristransko poročanje o izvajanju sistema upravljanja s tveganji in skladnosti poslovanja na ravni Skupine, skrbi pa tudi za razvoj standardov skladnosti, korporativne etike in spoštovanja človekovih pravic.
V preostalih družbah Skupine je funkcija skladnosti organizirana v odvisnosti od velikosti oziroma organizacijske strukture ter sistema korporativnega upravljanja posamezne družbe. Funkcija je organizirana v okviru samostojne službe ali pa jo opravlja posamezna, s strani poslovodstva pooblaščena oseba, v obeh primerih neposredno podrejena upravi družbe. Ne glede na organizacijsko umestitev se nosilcu funkcije skladnosti poslovanja dosledno zagotavlja samostojnost in neodvisnost od drugih poslovnih funkcij v družbi.
B.5 Funkcija notranje revizije
Funkcija notranje revizije v Skupini je vzpostavljena v matični družbi ter v zavarovalnih in drugih finančnih družbah Skupine. Funkcija izvaja na oceni tveganj zasnovan nadzor poslovanja družb v Skupini, s sistematičnim in metodičnim pregledovanjem in ocenjevanjem primernosti in učinkovitosti upravljanja družb in Skupine, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov ter dajanjem priporočil za njihovo izboljšanje. Izvaja tudi svetovalne storitve, sodeluje z zunanjimi revizorji in drugimi nadzornimi organi ter spremlja uresničevanje priporočil notranjih in zunanjih revizorjev.
Funkcijo v posamezni družbi izvaja organizacijska enota znotraj družbe ali oseba, zaposlena v družbi ali zunaj nje (zunanji izvajalec notranjerevizijskih storitev), ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih delov družbe. Svoje naloge izvaja v skladu z zakonskimi predpisi ter strokovnimi in etičnimi pravili notranjega revidiranja, ki veljajo za posamezno družbo. Pri določanju področij, ciljev in obsega notranjega revidiranja, opravljanju dela in poročanju o notranjem revidiranju je neodvisna. Ima neomejen dostop do vseh oseb v družbi (vključno s člani organov vodenja in nadzora družbe), dokumentov, podatkov, evidenc in drugih sredstev, potrebnih za uspešno in učinkovito izvajanje svojih nalog. Za svoje delo odgovarja neposredno organom vodenja in nadzora družbe. Organizacijska umeščenost, vloga, pooblastila in odgovornosti ter druga pravila delovanja funkcije, vključno z obveznostmi in linijami poročanja, so ustrezno opredeljena v notranjih aktih posameznih družb.
Notranji revizorji so pri svojem delu nepristranski in se izogibajo nasprotju interesov. Skladno s tem ne opravljajo nobenih drugih ključnih funkcij ter razvojnih in operativnih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov in oslabile njihovo nepristranskost, prav tako pa ne odločajo o dejavnostih na področjih, ki so predmet notranjega revidiranja. O nastanku kakršnih koli okoliščin, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov in s tem oslabile njihovo nepristranskost pri opravljanju nalog notranjega revidiranja, so dolžni seznaniti nosilca funkcije, ta pa organe vodenja in nadzora družbe. Nosilec funkcije je dolžan organe vodenja in nadzora družbe seznaniti tudi o morebitnem omejevanju področij in obsega sredstev za izvajanje na tveganjih zasnovanega načrta notranjega revidiranja.
Za izvajanje funkcije notranje revizije na ravni Skupine je zadolžena funkcija notranje revizije matične družbe. Ta izvaja stalen in celovit nadzor nad poslovanjem matične družbe, aktivno pa spremlja tudi področja tveganja, ki so pomembna na ravni Skupine. Skrbi za razvoj in vzdrževanje primerne ravni kakovosti notranjega revidiranja v Skupini ter v ta namen pripravlja minimalne standarde in podrobnejše metodološke smernice za delovanje funkcije notranje revizije v Skupini, ki so oblikovane ob upoštevanju Mednarodnih standardov strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, etičnih pravil in dobre prakse notranjega revidiranja. Odvisnim družbam svetuje pri implementaciji teh standardov in smernic, spremlja njihovo implementacijo, po potrebi pa v odvisnih družbah izvaja tudi notranjerevizijske preglede. Funkcija notranje revizije odvisne družbe je dolžna funkciji notranje revizije matične družbe predložiti sprejete načrte dela, obdobna poročila o notranjem revidiranju ter jo obveščati o vseh zadevah, ki bi lahko pomembno vplivale na skladnost, uspešnost in učinkovitost njenega delovanja. Nosilec funkcije notranje revizije matične družbe redno komunicira z nosilci funkcije v odvisnih družbah, sodeluje pri pripravi letnih načrtov dela funkcije in spremlja delovanje funkcije v teh družbah, po potrebi pa nudi dodatne usmeritve in pomoč.
Funkcija notranje revizije matične družbe poroča Upravi, Revizijski komisiji in Nadzornemu svetu matične družbe o svojem delovanju in delovanju funkcije na ravni Skupine ter ključnih izsledkih opravljenih notranjerevizijskih pregledov.
B.6 Aktuarska funkcija
Za (po)zavarovalne družbe v Skupini se aktuarska funkcija izvaja v vsaki posamezni družbi v okviru organizacijskih enot, zadolženih za področje aktuarstva. Vsaka (po)zavarovalna in pokojninska družba v Skupini ima imenovanega nosilca aktuarske funkcije. Ti so zadolženi za zagotavljanje ustreznih izračunov v skladu s predpisano metodologijo in roki.
Tako na ravni matične družbe kot na ravni Skupine je organizirana aktuarska funkcija, ki je ločena za premoženjska zavarovanja in življenjska zavarovanja. Aktuarski funkciji na ravni Skupine in na ravni posamezne (po)zavarovalne družbe delujeta samostojno, neodvisno od drugih poslovnih funkcij ter imata za opravljanje svojih nalog poln, prost in neomejen dostop do vseh podatkov, informacij, dejavnosti in osebja posamezne družbe.
Med ključne naloge obeh aktuarskih funkcij na ravni Skupine se štejejo spremljanje ustreznosti višine zavarovalno-tehničnih rezervacij na ravni Skupine, spremljanje ustreznosti splošne politike prevzemanja zavarovalnega tveganja ter preverjanje ustreznosti pozavarovanja na ravni Skupine. Dodatno sta aktuarski funkciji zadolženi tudi za določanje minimalnih standardov za pripravo pravilnikov, politik in procesov za področje aktuarstva. Skrbita za njihov prenos v odvisne družbe, prenašata ustrezno znanje in dobre prakse, po potrebi nudita strokovno pomoč pri implementaciji dogovorjenih minimalnih standardov in zagotavljata pomoč pri razvoju in nadgradnji produktov. Aktuarski funkciji na ravni Skupine skrbita tudi za razvoj, uporabo in spremljanje ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev in izvedbo procesa ORSA ter sodelujeta in koordinirata aktivnosti aktuarske funkcije pri implementaciji in izvajanju sistema za upravljanje s tveganji v odvisnih družbah.
Nosilca aktuarske funkcije za matično družbo sta pooblaščena s strani Uprave in Nadzornega sveta matične družbe ter opravljata naloge nosilca aktuarske funkcije na ravni Skupine. Skrbita za minimalne standarde in nosita odgovornost za izvajanje nalog aktuarske funkcije na ravni Skupine. To jima omogoča umeščenost v organizacijski strukturi. Ta je urejena tako, da jima je zagotovljen nadzor ter nepristransko in neodvisno poročanje o izvajanju aktuarskih nalog. Sodelujeta v odborih RMC, ALCO in UWC, ki jih redno seznanjata s pomembnimi ugotovitvami in izvajata naloge, za katere jih ti odbori zadolžujejo. Po potrebi sodelujeta tudi z drugimi odbori, ki so del sistema upravljanja s tveganji matične družbe. Redno poročata Upravi in Nadzornemu svetu matične družbe o pomembnejših ugotovitvah, ki se nanašajo na zanesljivost in ustreznost uporabljenih metod, modelov in predpostavk, uporabljenih v izračunu konsolidiranih zavarovalno-tehničnih rezervacij, na politiko prevzemanja zavarovalnega tveganja in ustreznost pozavarovanja na ravni Skupine.
B.7 Zunanje izvajanje
Na ravni Skupine je upravljanje poslov zunanjega izvajanja urejeno v skladu z zakonodajo, ki zavezuje matično družbo, ter lokalno zakonodajo, ki zavezuje posamezno družbo Skupine. V letu 2024 se je izvedla implementacija Uredbe EU o digitalni operativni odpornosti6 (v nadaljnjem besedilu: Uredba DORA). Zajema tako posle, dane v zunanje izvajanje tretjim osebam (tudi zunanjim izvajalcem storitev informacijsko-komunikacijskih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: IKT)), kot posle, ki se izločajo družbam v Skupini. Vsi izvajalci poslov zunanjega izvajanja so zavezani k enaki stopnji nadzora in so dolžni upoštevati opredeljene standarde, katerim je pri svojem poslovanju zavezana družba, ki posel izloča oziroma uporablja zunanjo storitev. Na podlagi interne politike se posli zunanjega izvajanja delijo na tri kategorije, in sicer na: izločene posle, storitve IKT, ki podpirajo kritične ali pomembne funkcije in druge pomembne zunanje storitve.
Posebna pozornost pri poslih zunanjega izvajanja se posveča tveganjem, ki izhajajo iz posla oziroma iz sfere zunanjega izvajalca posla ter tveganjem, ki jih glede IKT storitev opredeljuje Uredba DORA. Ta tveganja se upoštevajo že pri sprejemanju odločitve o izločitvi posla oziroma pred uporabo storitve zunanjega izvajanja, ter v zvezi s pogodbeno vsebino, s tem pa se zagotavlja, da se, kljub izločitvi izvajanja določene storitve v zunanje izvajanje ali uporabi zunanje storitve, ohranja enaka raven storitev za stranke in ustrezna raven stabilnosti poslovanja matične družbe.
Za redno spremljanje in upravljanje s storitvami zunanjega izvajanja so primarno odgovorni njihovi nosilci, ki so sicer odgovorni za delovanje tega dela poslovnega procesa. Nadzor se izvaja tudi z oceno sposobnosti ponudnika in rednimi analizami tveganj, ki izvirajo iz izločenega procesa. Nosilec izločene storitve glede uporabe zunanjih storitev IKT, v kolikor le-te podpirajo kritične ali pomembne funkcije, o izvajanju posla in ocenjenem tveganju periodično obvešča pristojni organ za upravljanje s tveganji v družbi, ki odloči o predlogu ukrepov za upravljanje tega tveganja.
Nadzor nad zunanjim izvajanjem se v družbah Skupine izvaja tudi z letnimi sistemskimi nadzori posameznih zunanjih izvajalcev (vključno v okviru načrtovanih revizijskih pregledov), v kolikor so
6 Uredba (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011
v zvezi z njimi prepoznana povečana tveganja in so vključeni v načrte izvajanja nadzora nad zunanjimi izvajalci ali v načrte revizijskih pregledov v posameznem letu.
Matična družba vodi ažurno evidenco vseh poslov oziroma sklenjenih dogovorov, s katerimi posamezne družbe Skupine na drugega ponudnika (zunanjega ponudnika ali drugo družbo v Skupini) prenašajo izvajanje določenega poslovnega procesa ali storitve, ki velja za ključno funkcijo ali pomembno operativno funkcijo v družbi. Znotraj Skupine si družbe izločajo posle na podlagi sklenjenih medsebojnih dogovorov o ravni izvajanja storitve. Pri tem se upošteva potrebe posamezne družbe, ki posel daje v zunanje izvajanje, in potrebe družbe, ki posel nudi, tako, da s tem ni ogroženo poslovanje nobene posamezne družbe ali Skupine kot celote. Matična družba je z namenom izboljšanja upravljanja zunanjega izvajanja sprejela tudi pravila o izvajanju minimalnih standardov na področju zunanjega izvajanja v Skupini, pri čemer je določila enotna načela v povezavi z zunanjim izvajanjem, kakor tudi standarde, ki jih morajo družbe glede na svojo velikost in organizacijski ustroj upoštevati na tem področju. Družbe v Skupini si medsebojno izločajo več materialno pomembnih poslov, ki se po vsebini nanašajo predvsem na upravljanje lastnega in kritnega premoženja posameznih družb v Skupini, izvajanje pretežnega dela procesa prodaje zavarovanj in reševanja škod, vzdrževanje sistemov informacijske podpore ključnim procesom v posameznih družbah. V dveh družbah Skupine in v matično družbo se izloča tudi izvajanje ključnih funkcij, in sicer funkcije notranje revizije, aktuarske funkcije in funkcije upravljanja s tveganji. Ostali pomembnejši posli zunanjega izvajanja, ki jih za družbe Skupine izvajajo zunanji izvajalci, se nanašajo predvsem na posle vzdrževanja informacijskih sistemov, upravljanje dokumentarnega gradiva, izvajanje zavarovalnih pogodb, upravljanje premoženja in distribucijo zavarovanj prek pogodbenih prodajnih mest, računovodskih storitev in drugo.
B.8 Druge informacije
OCENA PRIMERNOSTI SISTEMA UPRAVLJANJA
Matična družba je vzpostavila primeren sistem upravljanja Skupine, ki je sorazmeren naravi in obsegu poslovanja Skupine ter kompleksnosti tveganj pri poslovanju. Navedeno potrjujejo rezultati rednih notranjih pregledov tega sistema, ki jih letno izvajajo pristojne službe v matični družbi.
DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE
Skupina je vse druge informacije o sistemu upravljanja razkrila v poglavjih od B.1 do B.7.
-
-
-
C. Profil tveganja
Zavarovalne družbe v Skupini so s svojim delovanjem izpostavljene zavarovalnemu, tržnemu, kreditnemu, likvidnostnemu, operativnemu in drugim tveganjem. Matična družba skupaj z odvisnimi družbami spremlja in upravlja tveganja na ravni Skupine skladno s procesi, opisanimi v sklopu B tega poročila.
Za celovito poznavanje tveganj so za vsako kategorijo tveganj vzpostavljeni procesi in definirane izpostavljenosti ter mere tveganj, s katerimi se presoja velikost tveganj in na podlagi katerih je omogočena njihova primerjava. V kolikor se ugotovi potreba, se določijo tudi omejitve izpostavljenosti, ki preprečujejo prekomeren prevzem tveganj in zagotavljajo primerno razpršenost portfelja. Matična družba spremlja in uravnava profil tveganj na ravni Skupine tako, da ima na podlagi opredeljenega apetita po tveganjih vzpostavljene limitne višine posameznim tveganjem na Skupini, prek katerih se dodelijo kapacitete za posamezne družbe Skupine. Matična družba spremlja izkoriščenost izpostavljenosti posameznim tveganjem po družbah in na ravni Skupine,ter glede na okoliščine po potrebi ustrezno razporeja kapacitete med družbami Skupine. Pomemben element upravljanja s tveganji so tudi tehnike zmanjševanja tveganj, ki so pomembno orodje za zmanjševanje koncentracije posamezne vrste tveganja.
Na Skupini se tveganja meri s standardno formulo, definirano v Delegirani uredbi Komisije EU7 (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba), ki meri tveganja kot tvegano vrednost osnovnih lastnih sredstev Skupine s stopnjo zaupanja 99,5 odstotka v obdobju enega leta.
Ob koncu leta 2024 znaša skupna ocena tveganj Skupine, brez upoštevanja medsebojnih učinkov tveganj (t. i. razpršenost), 675,5 milijona evrov. Razpršenost tveganj med moduli zmanjša skupno vrednost tveganj za 201,1 milijona evrov. Ob upoštevanju zahtevanega solventnostnega kapitala odvisnih družb iz drugih finančnih sektorjev ter preostalih nefinančnih družb znaša nerazpršena skupna ocena tveganj portfelja Skupine 712,4 milijona evrov.
Graf 6: Profil tveganj Skupine na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
7 Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)
Skupina ima oblikovana dva omejena sklada, PDPZ in PDPZ renta, za katera se tveganja izračunavajo ločeno, za vsako od vrst tveganj standardne formule. V zgornjem grafu so po metodi poenostavitve na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level) upoštevana tudi tveganja omejenih skladov. Metoda je predstavljena v poglavju E.1 tega poročila.
C.1 Zavarovalno tveganje
Zavarovalno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustrezne višine premij in predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zavarovalne družbe v Skupini prevzemajo zavarovalno tveganje s sklepanjem zavarovalnih poslov.
Temeljni cilj upravljanja z zavarovalnim tveganjem je doseganje oziroma ohranjanje takšne kakovosti portfelja, ki zagotavlja stabilno in varno poslovanje. Vsaka oblika zavarovanja prinaša specifično zavarovalno tveganje, ki ga družbe v Skupini ustrezno prepoznavajo in obvladujejo. Za izpolnitev temeljnega cilja so v Skupini vzpostavljeni postopki za spremljavo in ukrepanje, ki zagotavljajo ustrezno raven izpostavljanja zavarovalnemu tveganju na ravni Skupine.
Zavarovalno tveganje na dan 31. 12. 2024 predstavlja 57 odstotkov skupne ocene tveganj portfelja Skupine, brez upoštevanja razpršitve, kar sta dve odstotni točki več kot preteklo leto.
Skupina po standardni formuli za zavarovalno tveganje glede na svoj portfelj zaznava:
- − tveganje neživljenjskih zavarovanj,
- − tveganje zdravstvenih zavarovanj,
- − tveganje življenjskih zavarovanj.
C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja
Posamezne zavarovalne in pozavarovalne družbe Skupine prevzemajo iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj tveganje premije in rezervacij, tveganje predčasnih prekinitev in tveganje katastrofe.
Ocena tveganja neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj na dan 31. 12. 2024 predstavlja 46 odstotkov skupne ocene tveganja Skupine, brez upoštevanja razpršitve.
Tabela 10: Ocena zavarovalnega tveganja neživljenjskih zavarovanj Skupine na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
| v 000 evrih | ||
|---|---|---|
| 2024 | 2023 | |
| Tveganje premije in rezervacij | 238.552 | 215.458 |
| Tveganje predčasnih prekinitev | 53.858 | 46.287 |
| Tveganje katastrofe | 99.913 | 71.515 |
| Razpršenost | -106.477 | -85.504 |
| Zavarovalno tveganje neživljenjskih zavarovanj | 285.845 | 247.756 |
| v 000 evrih | ||
|---|---|---|
| 2024 | 2023 | |
| Tveganje zdravstvenih zavarovanj, ki se vrednotijo kot življenjska | 9 | 9 |
| Tveganje premije in rezervacij | 41.733 | 39.505 |
| Tveganje predčasnih prekinitev | 12.556 | 12.215 |
| Tveganje katastrofe | 4.791 | 5.891 |
| Razpršenost | -3.358 | -4.045 |
| Zavarovalno tveganje zdravstvenih zavarovanj | 45.022 | 43.206 |
Tabela 11: Ocena zavarovalnega tveganja zdravstvenih zavarovanj Skupine na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
Ocena zavarovalnega tveganja neživljenjskih zavarovanj se je v letu 2024 povečala predvsem zaradi rasti izpostavljenosti do tveganja katastrofe. Ocena tveganja katastrofe iz naslova neživljenjskih zavarovanj je v primerjavi z lanskim letom narasla predvsem zaradi rasti kapitalske zahteve podmodula tveganja naravnih katastrof ter katastrofe neproporcionalnega premoženjskega pozavarovanja. Kapitalska zahteva podmodula tveganja naravnih katastrof je narastla zaradi rasti portfelja in spremembe pozavarovalne zaščite na ravni Skupine. Kapitalska zahteva podmodula katastrofe neproporcionalnega premoženjskega pozavarovanja je narasla kot posledica rasti plana premije na tem segmentu za leto 2025. Naraščanje tveganja premije in rezervacij izhaja iz rasti zavarovalnega portfelja.
Ocena zavarovalnega tveganja zdravstvenih zavarovanj se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala skladno z rastjo portfelja.
IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU
Na ravni Skupine zavarovalno tveganje neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj vključuje prenizko obračunano premijo glede na prevzeto tveganje, previsoke realizirane škode glede na oblikovane rezervacije, več odstopov od dobičkonosnih sklenjenih pogodb, kot je pričakovano in večje ali več (katastrofalnih) dogodkov.
Skupina je tveganju premije najbolj izpostavljena na segmentu Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7). Izpostavljenost mere obsega za tveganje premije se giblje skladno s čisto zasluženo premijo, ki se je v Skupini glede na preteklo obdobje povečala za 12,5 milijona evrov. Pomembno izpostavljenost tveganju premije ima Skupina tudi na zavarovalnem segmentu Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) ter Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5). Podrobnosti o čisti zasluženi premiji Skupine na dan 31. 12. 2024 so prikazane na obrazcu S.05.01.02, ki je priloga tega poročila.
Tabela 12: Izpostavljenost za tveganje premije na ravni Skupine, merjena kot letni obseg čiste zaslužene premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
| v 000 evrih | ||
|---|---|---|
| 2024 | 2023 | |
| Čista zaslužena premija | 958.217 | 1.049.763 |
| -- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) | 246.016 | 233.539 |
| -- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) | 222.481 | 181.147 |
| -- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5) | 204.263 | 171.824 |
| -- Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2) | 80.358 | 77.737 |
| -- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi | 205.098 | 385.515 |
Skupina je tveganju rezervacij najbolj izpostavljena na segmentu Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Celotna izpostavljenost Skupine se meri z mero obsega za tveganje rezervacij, ki se izračuna na podlagi višine škodnih rezervacij po upoštevanju pozavarovanja oziroma na podlagi čistih škodnih rezervacij. Na ravni Skupine se ta določi kot vsota mer obsega za tveganje rezervacij vseh zavarovalnih družb in se je glede na preteklo obdobje povečala za 41,4 milijona evrov.
Tabela 13: Izpostavljenost mere obsega za tveganje rezervacij na ravni Skupine za zavarovalno tveganje neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
| v 000 evrih | ||
|---|---|---|
| 2024 | 2023 | |
| Čiste škodne rezervacije | 520.005 | 477.881 |
| -- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) | 144.215 | 135.710 |
| -- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) | 135.637 | 119.065 |
| -- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8) | 54.330 | 54.290 |
| -- Drugo zavarovanje motornih vozil (LoB 5) | 47.862 | 35.046 |
| -- Ostali segmenti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj | 137.961 | 133.770 |
Na ravni Skupine se po standardni formuli katastrofalne dogodke deli na naravne katastrofe, na katastrofe zaradi človeškega ravnanja, na katastrofe iz neproporcionalnega pozavarovanja in na druge katastrofe. Skupna kapitalska zahteva iz tega naslova v največji meri izvira iz izpostavljenosti do nevarnosti poplave, toče in viharja, ter izpostavljenosti iz neproporcionalnih pozavarovanj.
TVEGANJE KONCENTRACIJE
Posamezna zavarovalna ali pozavarovalna družba v Skupini obvladuje koncentracijo zavarovalnega tveganja z ustrezno obliko pozavarovanja. Ta temelji na tablicah maksimalnih lastnih deležev posamezne družbe in ne sme presegati maksimalnih lastnih deležev, določenih na ravni Skupine. S spremljanjem in poročanjem o tveganju koncentracije posamezne družbe v Skupini se stremi k vzpostavitvi delujočih postopkov za omejevanje in zmanjšanje verjetnosti nastanka izgube zaradi koncentracije zavarovalnega tveganja.
Zavarovalni segmenti Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7), Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) in Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5) predstavljajo koncentracijo obračunane kosmate zavarovalne in sozavarovalne premije na ravni Skupine.
Največ zavarovalnega tveganja neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je prevzetega na območju Slovenije, zato le-to najbolj vpliva na poslovanje Skupine.
Prav tako je na ravni Skupine največja koncentracija med naravnimi katastrofami nevarnost toče v Sloveniji, ki ji sledita izpostavljenost viharju in poplavi, prav tako v Sloveniji.
TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA
Posamezne zavarovalne družbe v Skupini zmanjšujejo tveganja predvsem z različnimi vrstami pozavarovalne zaščite. Za nekatere vrste zavarovalnih nevarnosti je pozavarovalna zaščita na ravni Skupine urejena tudi prek pozavarovalnice v Skupini, če lokalna zakonodaja to omogoča.
Pri večjih zavarovalnih poslih se tveganje prevzema s posamično obravnavo. Za take posle posamezne družbe Skupine del nevarnosti prenesejo na pozavarovalne partnerje izven Skupine z nakupom fakultativne pozavarovalne zaščite, pri čemer upoštevajo tako maksimalne lastne deleže, kot najvišjo možno izgubo, ki je skladna z apetitom po tveganjih.
Za preostanek portfelja je tveganje v pozavarovanje preneseno z nakupom različnih oblik proporcionalnega in neproporcionalnega pozavarovanja. Zmanjševanje tveganja se na ravni Skupine upravlja tudi s prenosom tveganja na pozavarovalnice z dobro bonitetno oceno. Skupina redno spremlja učinkovitost tehnik zmanjševanja tveganja in višino prenesenega tveganja ter vsaj enkrat letno preverja skladnost z apetitom po tveganjih.
OBČUTLJIVOST
Za primerno upravljanje s tveganji matična družba redno izvaja teste občutljivosti tudi na ravni Skupine. V grafu so prikazani učinki šoka premije na solventnostni količnik, pri čemer se upoštevajo učinki na lastna sredstva in na zahtevani solventnostni kapital. Šok premije tako za portfelj neživljenjskih zavarovanj kot tudi zdravstvenih zavarovanj zajema 10-odstotno znižanje mere obsega za tveganje premije. Podobno tudi šok rezervacij zajema 10-odstotno zvišanje mere obsega za tveganje rezervacij, tako na portfelju neživljenjskih kot tudi zdravstvenih zavarovanj.
Graf 7: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2024
C.1.2 Življenjska zavarovanja
Na ravni Skupine se iz naslova življenjskih zavarovanj prevzema tveganje umrljivosti, dolgoživosti, invalidnosti in obolevnosti, stroškov, predčasne prekinitve, revizije pogojev in katastrofe življenjskega zavarovanja.
Izpostavljenost posameznemu tveganju življenjskih zavarovanj se meri na podlagi najboljše ocene rezervacij pri tistih policah, ki so posameznemu tveganju izpostavljene.
Na ravni Skupine se tveganja meri po treh ločenih portfeljih življenjskih zavarovanj – portfelj prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj (PDPZ) v fazi varčevanja, portfelj pokojnin PDPZ v izplačevanju in preostanek portfelja življenjskih zavarovanj Skupine, sestavljen iz portfeljev življenjskih zavarovanj zavarovalnih družb v Skupini. Vrednotenje teh tveganj je brez upoštevanja učinka razpršitve med preostankom portfelja in prej navedenima portfeljema.
Ocena tveganja življenjskih zavarovanj na dan 31. 12. 2024 predstavlja 10 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| 2024 | 2023 | ||
| Tveganje umrljivosti | 11.385 | 12.059 | |
| Tveganje dolgoživosti | 9.497 | 10.400 | |
| Tveganje invalidnosti in obolevnosti | 264 | 351 | |
| Tveganje predčasne prekinitve | 35.100 | 35.825 | |
| Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj | 19.417 | 18.422 | |
| Tveganje revizije | 1.407 | 1.194 | |
| Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja | 7.532 | 7.144 | |
| Razpršenost | -11.339 | -12.521 | |
| Zavarovalno tveganje življenjskih zavarovanj | 73.264 | 72.874 |
Tabela 14: Ocena zavarovalnega tveganja življenjskih zavarovanj Skupine na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
Ocena tveganja za leto 2024 se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 0,4 milijona evrov. V absolutnem smislu se je najbolj povečalo tveganje stroškov zaradi uvedbe modeliranja stroškov delnih odkupov na segmentu naložbenih zavarovanj, najbolj pa se je zmanjšalo tveganje dolgoživosti zaradi uvedbe modeliranja izplačila enkratnega zneska (poleg običajnega izplačevanja rent) ob doživetju pri klasičnih rentah.
Na dan 31. 12. 2024 je ocena tveganja življenjskih zavarovanj obeh omejenih skladov znašala 16,9 milijona evrov.
IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU
Spodaj prikazana izpostavljenost tveganjem je predstavljena kot razlika med najboljšo oceno obveznosti iz naslova življenjskih zavarovanj in sredstvi, ki so občutljiva na posamezno tveganje. Izpostavljenost vsebuje tudi neto obveznosti iz naslova škod neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente.
Tabela 15: Izpostavljenost Skupine zavarovalnemu tveganju življenjskih zavarovanj (najboljša ocena) na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| 2024 | 2023 | ||
| Tveganje umrljivosti | 1.251.975 | 1.176.393 | |
| Tveganje dolgoživosti | 1.302.702 | 1.220.199 | |
| Tveganje invalidnosti in obolevnosti | 18.808 | 19.657 | |
| Tveganje predčasne prekinitve | 1.153.698 | 1.079.633 | |
| Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj | 1.306.827 | 1.225.360 | |
| Tveganje revizije | 51.483 | 45.289 | |
| Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja | 1.154.718 | 1.081.579 |
V letu 2024 se je izpostavljenost zavarovalnemu tveganju življenjskih zavarovanj,razen tveganju invalidnosti in obolevnosti, na ravni Skupine zvišala, predvsem zaradi zvišanja zavarovalnotehničnih rezervacij, kar je v večji meri posledica znižanja krivulje netvegane obrestne mere.
Tveganju umrljivosti je Skupina izpostavljena pri policah, ki krijejo nevarnost smrti, in je v trenutku smrti zavarovanca kritje večje od oblikovanih rezervacij. Največjo izpostavljenost imajo police življenjskih zavarovanj za primer smrti in življenjskih zavarovanj kreditojemalcev, saj so zavarovalne vsote za smrt visoke, zavarovalno-tehnične rezervacije iz tega naslova pa razmeroma nizke.
Tveganje dolgoživosti na ravni Skupine predstavljajo predvsem izpostavljenosti do polic rentnih in pokojninskih zavarovanj. Pri teh policah je višina osnovne rente določena vnaprej in je nespremenljiva ter izračunana na podlagi vplačanih sredstev in predpostavk, predvsem o predvidenem trajanju preostanka življenja upravičencev. Če pride do občutnega podaljšanja splošne življenjske dobe zavarovane populacije, se verjetnost smrti zniža in s tem narastejo obveznosti na izpostavljenih policah.
Tveganju invalidnosti in obolevnosti so izpostavljene police s kritjem kritičnih in hudih bolezni ter invalidnosti, ki jih sklepajo zavarovalne družbe v Skupini. Problem izpostavljenosti teh polic obravnavanemu tveganju je po vsebini podoben prej opisani izpostavljenosti polic, ki krijejo nevarnost smrti, tveganju smrti.
Tveganju predčasne prekinitve so izpostavljene vse police, kjer pogodbena določila dovoljujejo zavarovalcu, da spremeni polico: izvede delni ali celotni odkup police, kapitalizacijo, se odloči, s kolikšnim deležem privarčevanih sredstev bo kupil rento in podobno. Interes Skupine je, da sklenjene police ostanejo po dogovorjenih pogojih v portfelju do izteka ali morebitne realizacije tveganja, ki ga polica krije, medtem ko predčasne prekinitve za Skupino praviloma predstavljajo (razen v izjemnih primerih) poslovno škodljiv dogodek.
Tveganju stroškov je Skupina izpostavljena pri vseh policah življenjskih zavarovanj ter s škodami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente. Predstavlja tveganje morebitnega povečanja vseh tipov dejanskih stroškov glede na vračunane stroške ob sklenitvi, kar ima negativen vpliv na dobičkonosnost portfelja življenjskih zavarovanj Skupine.
Tveganju revizije so izpostavljene škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent. Obdobno izplačilo rente se lahko poviša (največkrat zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja upravičenca rente), s čimer se zviša nominalna vrednost obveznosti Skupine.
Tveganju katastrofe življenjskega zavarovanja so izpostavljene vse police, ki krijejo tveganje umrljivosti. To tveganje je podobno tveganju umrljivosti, z razliko, da gre v tem primeru za enoletno povečanje umrljivosti, in ne za njen trajni sistemski dvig.
TVEGANJE KONCENTRACIJE
Skupina povečuje obseg življenjskih zavarovanj, vključno s pokojninskimi, tudi zunaj Slovenije, kljub temu pa je še vedno največja izpostavljenost Skupine do teh zavarovanj v Sloveniji. Velik in razpršen obseg sprejetih tveganj povzroča ugodno izravnavo rizikov.
S širokim naborom produktov življenjskih zavarovanj je zagotovljeno pokritje večine potreb strank in razpršenost med različnimi tipi tveganj, saj stranke pripadajo različnim razredom glede starosti in drugih dejavnikov tveganj.
Koncentracija tveganj se v Skupini upravlja tudi s pozavarovalno zaščito; s pozavarovanjem presežka tveganja se odpravi izpostavljenost posamičnim velikim tveganjem.
TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA
Za produkte življenjskih zavarovanj se najpomembnejše obvladovanje zavarovalnega tveganja opravi v fazi njegovega prevzemanja. Postopek sprejema v zavarovanje zajema zdravstveni vprašalnik, finančni vprašalnik, pregled obstoječe medicinske dokumentacije in medicinske teste. Obseg in globina tega procesa je odvisna od zavarovalne vsote. Za zavarovalne produkte brez prevzemnega procesa so za zaščito pred predpogodbenim oportunizmom (antiselekcijo) predpisane nizke zavarovalne vsote in karenca. Tekom trajanja polic se izvaja redna spremljava portfelja in zagotavljanje ustrezne usklajenosti sredstev z zavarovalnimi obveznostmi.
Drugi del obvladovanja tveganj se izvaja pri reševanju škodnega zahtevka, ko se medicinska dokumentacija iz prijave škode navzkrižno preverja s podatki iz sklenjene police.
Spremljanje tveganja poteka redno, in sicer z analizo umrljivosti portfelja, obolevnosti in tržne prakse. Posledica teh analiz je tudi najboljša ocena predpostavk, ki se nato uporabljajo za izračun rezervacij, novo določanje cen produktov in izračun kapitalske ustreznosti. Zavarovalno tveganje se obvladuje tudi z ustrezno pozavarovalno zaščito.
OBČUTLJIVOST
Za primerno upravljanje s tveganji Skupina redno izvaja teste občutljivosti. V spodnjem grafu je predstavljena kapitalska ustreznost Skupine v primeru realizacije posameznega šoka, kot je definiran skladno s standardno formulo.
Graf 8: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2024
Solventnostni količnik
C.2 Tržno tveganje
Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju Skupine zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov. Skupina izvaja naložbenje zbrane premije in lastnih sredstev družb v Skupini. Naložbeni portfelji družb Skupine vsebujejo širok nabor različnih finančnih inštrumentov, katerih vrednost je v pomembni meri odvisna od gibanja finančnih trgov.
| v 000 evrih | ||
|---|---|---|
| 2024 | 2023 | |
| Tveganje spremembe obrestne mere | 11.294 | 5.419 |
| Tveganje lastniških vrednostnih papirjev | 43.834 | 33.664 |
| Tveganje sprememb cen nepremičnin | 54.157 | 52.536 |
| Tveganje razpona | 61.650 | 59.394 |
| Valutno tveganje | 30.882 | 33.438 |
| Tveganje tržne koncentracije | 46.272 | 37.153 |
| Razpršenost | -70.958 | -56.261 |
| Tržno tveganje | 177.130 | 165.342 |
Tabela 16: Ocena tržnega tveganja na ravni Skupine na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
Tržno tveganje na dan 31. 12. 2024 predstavlja 25 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve. Tržno tveganje se je glede na preteklo obdobje povečalo za 11,8 milijona evrov.
Ocena tveganja se izračuna na ravni Skupine, pri čemer se ocena tveganja iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganja preostalega dela. Na dan 31. 12. 2024 je ocena tržnega tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 17,5 milijona evrov.
IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU
Skupina je tržnemu tveganju izpostavljena predvsem v okviru naložbenih portfeljev, ki krijejo zavarovalne obveznosti ter lastnih virov sredstev družb Skupine. Skupina je tržnemu tveganju v okviru naložbenega portfelja lahko izpostavljena prek neposrednih naložb v finančne inštrumente ali pa posredno prek naložb v kolektivne naložbene podjeme. Poglavitna izpostavljenost tržnemu tveganju izhaja iz portfeljev matične družbe. Glede na svojo strukturo naložb je Skupina najbolj izpostavljena obveznicam, iz česar v največji meri izhaja tveganje razpona. V spodnjih tabelah so prikazane izpostavljenosti na strani sredstev in obveznosti, ki vplivajo na tržno tveganje.
Tabela 17: Izpostavljenost sredstev Skupine tržnemu tveganju na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
| v 000 evrih | ||
|---|---|---|
| 2024 | 2023 | |
| Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo | 134.669 | 131.509 |
| Nepremičnine (razen za lastno uporabo) | 89.697 | 86.516 |
| Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami | 161.339 | 135.508 |
| Lastniški vrednostni papirji | 9.969 | 9.547 |
| Obveznice | 2.027.021 | 1.805.589 |
| - Državne obveznice | 1.409.867 | 1.178.073 |
| - Podjetniške obveznice | 616.105 | 626.480 |
| - Strukturirani vrednostni papirji | 1.048 | 1.035 |
| Kolektivni naložbeni podjemi | 153.888 | 118.244 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 20 | 0 |
| Depoziti, ki niso denarni ustrezniki | 58.276 | 62.312 |
| Druge naložbe | 972 | 955 |
| Izpostavljenost sredstev tržnemu tveganju | 3.631.808 | 3.188.062 |
|---|---|---|
| Depoziti pri cedentih | 16.764 | 16.954 |
| Krediti in hipoteke | 6.704 | 6.525 |
| Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja | 972.491 | 814.404 |
Tabela 18: Izpostavljenost obveznosti Skupine tržnemu tveganju na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
| v 000 evrih | ||
|---|---|---|
| 2024 | 2023 | |
| Izpostavljenost tveganju spremembe obrestnih mer | 2.224.816 | 2.211.801 |
| Izpostavljenost tveganju lastniških vrednostnih papirjev | 662.336 | 527.902 |
| Izpostavljenost tveganju sprememb cen nepremičnin | 10.407 | 11.244 |
| Izpostavljenost tveganju razpona | 662.175 | 527.878 |
| Izpostavljenost valutnemu tveganju | 726.576 | 532.240 |
Tveganje spremembe obrestne mere je v veliki meri odvisno od usklajenosti sredstev in obveznosti. Obrestnemu tveganju so izpostavljena vsa sredstva in obveznosti, katerih vrednost je odvisna od spremembe tržne netvegane obrestne mere (na primer obveznice, posojila, depoziti, denarni tokovi obveznosti izhajajoči iz zavarovalnih polic). Obrestno tveganje se na ravni Skupine uravnava z upravljanjem sredstev v odnosu do obveznosti na ravni posamezne družbe oziroma portfelja.
V letu 2024 se je krivulja netveganih evrskih obrestnih mer večinoma gibala okoli ravni s konca leta 2023, zaznano pa je bilo pomembnejše znižanje na kratkoročnejšem delu krivulje, kar krivuljo netveganih evrskih obrestnih mer počasi premika proti značilnejši naraščajoči obliki.
Skupina zasleduje cilj optimalne usklajenosti sredstev in obveznosti. Trajanje obrestno občutljivega naložbenega portfelja Skupine se je skupno znižalo za 0,2 leta. Pri tem se je trajanje naložbenih portfeljev, ki krijejo dolgoročne zavarovalne obveznosti, povečalo za 0,2 leta, kar je izboljšalo usklajenost sredstev in obveznosti v tem delu. Trajanje naložbenih portfeljev, ki krijejo zavarovalne obveznosti krajših ročnosti, se je znižalo. Podobno velja tudi za trajanje presežnih oziroma lastnih sredstev. S tem se je Skupina prilagajala tržnim razmeram, z najbolj dolgoročnimi naložbami pa v večji meri zaprla obrestno vrzel, ki jo je beležila v predhodnem letu. Obseg obrestno občutljivih sredstev se je glede na preteklo leto povečal precej bolj kot obseg obveznosti, kar je v največji meri vplivalo na povečanje kapitalske zahteve za tveganje spremembe obrestnih mer glede na predhodno leto. Kapitalska zahteva za tveganje spremembe obrestne mere sicer še vedno ostaja zelo nizka.
Tveganju lastniških vrednostnih papirjev so izpostavljene naložbe, katerih vrednost je občutljiva na spremembe ravni oziroma nestanovitnosti tržnih cen lastniških vrednostnih papirjev. To so predvsem delnice in kolektivni naložbeni podjemi usmerjeni v delniške naložbe. Delniške naložbe Skupina drži z namenom doseganja višjih dolgoročnih donosov in z namenom razpršitve. Ocena delniškega tveganja se je glede na predhodno leto povečala. Povečanje je predvsem posledica povečanja izpostavljenosti alternativnim skladom z delniško izpostavljenostjo. Matična družba na ravni Skupine zagotovi popolno izvedbo pristopa metode vpogleda na celotnem portfelju kolektivnih naložbenih podjemov.
Izpostavljenost v segmentu povezanih družb, ki se ne konsolidirajo polno, ne vpliva na oceno tveganj lastniških vrednostnih papirjev. Ocena tveganja teh družb se brez pozitivnih učinkov razpršitve doda k skupni kapitalski zahtevi Skupine. Izpostavljenost do povezanih družb, ki se ne konsolidirajo polno, se je glede na predhodno leto zvišala za 25,8 milijona evrov.
Zvišanje vrednosti simetrične prilagoditve za 1,4 odstotne točke ima pozitiven doprinos k povečanju kapitalske zahteve za tveganje lastniških vrednostnih papirjev.
Tveganje sprememb cen nepremičnin izhaja iz naložbenih nepremičnin, nepremičnin za lastno uporabo, ostalih opredmetenih osnovnih sredstev in nepremičnin v najemu, ki jih imajo družbe Skupine za lastno uporabo. Skupina je nepremičninskemu tveganju v manjši meri izpostavljena tudi prek naložb v alternativne investicijske sklade. Del tveganja spremembe cen nepremičnin, ki izhaja iz pravic za uporabo nepremičnin v najemu, je nevtraliziran na strani obveznosti. Skupna vrednost nepremičnin Skupine je v primerjavi s preteklim letom skoraj nespremenjena, posledično pa je nespremenjena tudi kapitalska zahteva za tveganje sprememb cen nepremičnin.
Tveganje razpona je povezano s pomembnim virom donosa, ki ga Skupina ustvari z upravljanjem dolžniškega portfelja. Izpostavljena so mu le sredstva, saj so obveznosti, z izjemo naložb v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, vrednotene po krivulji netveganih obrestnih mer. Tveganju razpona so tako izpostavljena vsa sredstva, katerih vrednost je odvisna od spremembe tistega dela obrestne mere, ki predstavlja kreditni pribitek. To so predvsem obveznice, posojila in depoziti.
Skupina je v letu 2024 povečala izpostavljenost do tveganja razpona, kar izhaja predvsem iz povečanja izpostavljenosti do državnih obveznic, pri čemer so izdajatelji večinoma iz Evropske unije. V nasprotju s tem se je izpostavljenost do podjetniških obveznic glede na predhodno leto nekoliko znižala. Izpostavljenost do podjetniških obveznic v največji meri vpliva na kapitalsko zahtevo za tveganje razpona.
Povprečna kreditna kvaliteta podjetniških obveznic se je glede na predhodno leto nekoliko izboljšala, trajanje tega segmenta pa se je nekoliko zvišalo. Primerljivi obseg izpostavljenosti podjetniškim dolžniškim naložbam, višje trajanje naložb in nekoliko izboljšana kreditna kvaliteta so glavni razlogi, da se višina tveganja razpona glede na predhodno leto ni pomembneje spremenila (zvišanje za 2,2 milijona evrov).
Valutno tveganje na ravni Skupine izhaja iz neusklajene valutne pozicije sredstev in obveznosti. Obveznosti Skupine so večinoma denominirane v valutah držav, kjer Skupina posluje, največji del tega pa je v evru. Skupina zasleduje politiko valutne usklajenosti in večino svojih sredstev plasira skladno z valutno strukturo obveznosti. Ocena valutnega tveganja izhaja predvsem iz dolge pozicije v valutah držav, kjer deluje Skupina, kar v največji meri izhaja iz presežkov sredstev nad obveznostmi odvisnih družb v Skupini, ki delujejo v okolju, katerega lokalna valuta ni evro (bosanske marke, srbski dinarji, makedonski denarji).
Odprte pozicije v drugih valutah so predvsem posledica neevrskih naložb prek kolektivnih naložbenih podjemov z globalno oziroma neevropsko geografsko usmerjenostjo. Skupina za obvladovanje valutnega tveganja uporablja tudi valutne izvedene finančne inštrumente. Valutno tveganje se je glede na predhodno leto znižalo za 2,6 milijona evrov, na kar je vplivala nižja odprta valutna pozicija zaradi aktivnega obvladovanja tega tveganja.
TVEGANJE KONCENTRACIJE
Največji delež sredstev Skupine predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, ki predstavljajo 55,8 odstotka naložbenega portfelja. Obveznice državnega sektorja predstavljajo 69,6 odstotka obvezniškega dela portfelja, znotraj podjetniškega sektorja pa 56,3 odstotka predstavljajo obveznice finančnega sektorja. Glede na preteklo leto se je relativna izpostavljenost sektorju država v obvezniškem delu portfelja povečala za 4,2 odstotne točke, izpostavljenost finančnemu sektorju pa se je v obvezniškem delu portfelja znižala za 0,4 odstotne točke.
Matična družba na ravni Skupine kontinuirano, na ravni izdajatelja oziroma skupine povezanih izdajateljev, spremlja izpostavljenost in skladnost z limitnim sistemom izpostavljenosti do izdajateljev. Osnova limitnega sistema je standardna formula z mejnimi vrednostmi za tveganja koncentracije glede na kreditno kvaliteto.
Tabela 19: Izpostavljenost Skupine po sektorju dejavnosti izdajateljev vrednostnih papirjev
| 2024 | 2023 | |
|---|---|---|
| Finančne in zavarovalniške dejavnosti | 43,6 % | 44,8 % |
| Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti | 31,2 % | 29,8 % |
| Predelovalne dejavnosti | 5,8 % | 6,2 % |
| Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles | 7,0 % | 5,2 % |
| Informacijske in komunikacijske dejavnosti | 1,4 % | 1,6 % |
| Oskrba z električno energijo, plinom in paro | 1,1 % | 1,2 % |
| Ostali sektorji | 9,9 % | 11,1 % |
Tabela 20: Izpostavljenost Skupine po državah izdajateljev vrednostnih papirjev
| 2024 | 2023 | |
|---|---|---|
| Slovenija | 32,2 % | 32,7 % |
| Nemčija | 12,3 % | 10,6 % |
| Francija | 5,2 % | 5,2 % |
| Hrvaška | 4,2 % | 4,9 % |
| Združene države Amerike | 4,3 % | 4,1 % |
| Španija | 3,8 % | 3,8 % |
| Luksemburg | 3,6 % | 3,4 % |
| Italija | 2,8 % | 3,3 % |
| Ostale države | 31,6 % | 32,0 % |
| Skupaj | 100,0 % | 100,0 % |
Največjo izpostavljenost do posameznega izdajatelja predstavlja Zvezna republika Nemčija. Izpostavljenosti, pri katerih je mejna vrednost za tveganje koncentracije po standardni formuli presežena, so predvsem izpostavljenosti do preostalih družb v Skupini, ki se ne konsolidirajo polno. Te izpostavljenosti so se zvišale predvsem zaradi zvišanja vrednosti kapitala odvisne družbe v dejavnosti upravljanja premoženja in pokojninske družbe zaradi dobrega poslovanja, kar posledično zvišuje tveganje koncentracije glede na preteklo leto. Skupina obravnava obveznice, izdane s strani držav iz evropskega gospodarskega prostora, ki niso denominirane v lastni valuti države izdajateljice, za potrebe izračuna ocene tveganj kot navadne podjetniške obveznice.
TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA
Matična družba je vzpostavila metode in procese z jasno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostmi glede upravljanja s tržnim tveganjem. Z njimi sproti prepoznava, meri, obvladuje in spremlja tržno tveganje. Vzpostavljen sistem omogoča matični družbi kakovostno analiziranje in poročanje o tržnem tveganju ter pripravo predlogov in izvajanje ukrepov za preprečitev nenadnega zmanjšanja presežka sredstev nad njenimi obveznostmi zaradi sprememb na finančnih trgih, vključno z nepremičninskim trgom. Tako vzpostavljene dobre prakse se z minimalnimi standardi področja upravljanja s tveganji ustrezno prenašajo na odvisne družbe v Skupini, pri čemer se upoštevata velikost in kompleksnost posamezne družbe.
Matična družba in družbe v Skupini imajo pri spremljanju tržnega tveganja opredeljen limitni sistem, ki definira omejitve glede prevzemanja tveganja na najvišji ravni in opredeljuje želeno strukturo naložbenega portfelja in največjo sprejemljivo izpostavljenost do nasprotnih strank in tako omejujejo možnost izgub iz naslova prevzetega tveganja na raven, ki je še sprejemljiva glede na kompleksnost poslovnega modela, strateške cilje in kapitalsko moč Skupine. Osnovna načela postavitve limitov izhajajo iz prepoznanih tveganj, ki izhajajo iz dejavnosti upravljanja naložbenega portfelja in trgovanja.
Za zmanjševanje tržnega tveganja se uporablja tehniko ustrezne razpršitve naložbenih portfeljev Skupine, ki po različnih lastnostih posnema oziroma nevtralizira tržne lastnosti portfeljev zavarovalnih obveznosti. Za zmanjševanje tržnega tveganja se po potrebi uporabljajo tudi različni izvedeni finančni instrumenti. Slednji se uporabljajo predvsem za namen zmanjševanja tržnega tveganja. Uporaba tovrstnega instrumentarija se presoja z vidika varnosti, ekonomičnosti in porabe kapitala.
OBČUTLJIVOST
Skupina je v letu 2024 izvedla stresni test, ki ga je za zavarovalniški sektor opredelil Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA). Stresni test je zajemal tudi preverjanje občutljivosti za ekstremne spremembe tržnih parametrov. Rezultati navedenega stres testa za Skupino so pokazali, da bi Skupina ostala ustrezno kapitalizirana tudi po stresnih dogodkih.
Graf 9: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2024
Analiza občutljivosti solventnostnega količnika Skupine na dan 31. 12. 2024 pokaže, kako bi se solventnostni količnik spremenil v posameznem izoliranem tržnem scenariju, pri čemer se upošteva le vpliv na primerna lastna sredstva, ne pa tudi vpliv na zahtevani solventnostni kapital. S tem prikazane občutljivosti pomenijo preudarno oceno učinka na kapitalsko ustreznost Skupine.
C.3 Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je opredeljeno kot nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju katerekoli družbe v Skupini, ki je posledica nihanja kreditnega položaja nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, da delno ali v celoti ne izpolnijo svojih finančnih ali pogodbenih obveznosti. Nihanja kreditnega položaja dolžnikov vplivajo na spremembo sredstev Skupine, saj lahko povzročijo znižanje vrednosti ali odpis terjatev, oddanih obveznosti z naslova pozavarovanja oziroma s povečanjem potencialne izpostavljenosti vplivajo na oceno tveganja. Skupina je kreditnemu tveganju izpostavljena v primeru povečane koncentracije do posamezne nasprotne stranke ali skupine povezanih oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganja, kot so bonitetne ocene ali država.
Kreditno tveganje na dan 31. 12. 2024 predstavlja 6 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.
Ocena tveganja se izračuna na ravni Skupine, pri čemer se ocena tveganja iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganja preostalega dela. Na dan 31. 12. 2024 je ocena kreditnega tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 0,4 milijona evrov.
Izpostavljenosti kreditnemu tveganju tipa 1 izhajajo iz izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki ima praviloma bonitetno oceno. Izpostavljenosti kreditnemu tveganju tipa 2 pa izhajajo iz izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki praviloma nima bonitetne ocene.
Tabela 21: Ocena kreditnega tveganja Skupine na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| 2024 | 2023 | ||
| Tip 1 | 25.463 | 31.258 | |
| Tip 2 | 17.798 | 19.445 | |
| Razpršenost | -2.277 | -2.375 | |
| Kreditno tveganje | 40.984 | 48.327 |
Ocena tveganja se je leta 2024 zmanjšala za 7,3 milijona evrov zaradi zmanjšanja kapitalske zahteve tveganja tipa 1. Zmanjšanje je predvsem posledica nadgradnje metode spremljave denarnih sredstev prek skladov. Dodatno se je zmanjšala kapitalska zahteva tipa 2, zaradi zmanjšanja postavk terjatev predvsem na matični družbi in Pozavarovalnici Triglav RE.
V izračunu se za neocenjene evropske pozavarovalne partnerje (skladno z Delegirano uredbo) upošteva njihov solventnostni količnik, kar zmanjšuje faktor tveganja pozavarovalnih partnerjev in s tem tudi višino ocene tveganja.
IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU
Izpostavljenosti Skupine do kreditnega tveganja tipa 1 izvirajo do pozavarovalnic iz naslova terjatev za škode iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja, izterljivih zneskov iz pozavarovanja ter učinka dogovora o pozavarovanju na zmanjševanje zavarovalnega tveganja. Prav tako je v tip 1 vključena tudi izpostavljenost do bank iz naslova denarja in denarnih ustreznikov ter izvedenih finančnih instrumentov kot učinek na zmanjševanje tržnega tveganja. Izpostavljenosti do kreditnega tveganja tipa 2 na ravni Skupine predstavljajo depoziti do cedentov, zapadle terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov, terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter druge zapadle terjatve. Poleg tega Skupina v zapadlih terjatvah iz zavarovalnih
Struktura izpostavljenosti kreditnemu
poslov dodatno upošteva tudi tržno vrednost zavarovalnih regresov matične družbe.
Na ravni Skupine se je glede na preteklo leto zmanjšala izpostavljenost do pozavarovateljev, pri čemer ima na zmanjšanje izpostavljenosti največji vpliv ugodnejše škodno dogajanje kot v letu 2023, katerega so najbolj zaznamovale ujme in poplave v Sloveniji.
Tekom leta 2024 se na ravni Skupine ni opazilo poslabšanja plačilne discipline fizičnih oseb. Prav tako ni prišlo do materialnega vpliva sprememb kreditnih kvalitet nasprotnih strank na portfelj Skupine.
TVEGANJE KONCENTRACIJE
Matična družba na ravni Skupine upravlja tveganje koncentracije izpostavljenosti po posameznemu segmentu poslovanja, nasprotni stranki in njeni bonitetni oceni ali državi. Tveganje koncentracije iz naslova kreditnega tveganja se na ravni Skupine ustrezno uravnava s primerno razpršitvijo pozavarovalnih partnerjev, glede na izpostavljenost, obvladujočo družbo partnerja in bonitetno oceno. Podobno se na ravni Skupine uravnava tudi koncentracije do partnerjev iz naslova finančnih naložb.
V spodnji tabeli je prikazana izpostavljenost Skupine po državah.
Tabela 22: Izpostavljenost Skupine do pozavarovalnih in finančnih partnerjev po državah
| 2024 | 2023 | |
|---|---|---|
| Slovenija | 16,6 % | 19,9 % |
| Nemčija | 16,4 % | 15,0 % |
| Luksemburg | 7,7 % | 8,5 % |
| Velika Britanija | 6,9 % | 6,6 % |
| Kazahstan | 6,3 % | 5,6 % |
| Ostale države | 46,2 % | 44,4 % |
| Skupaj | 100,0 % | 100,0 % |
Na izpostavljenost do kreditnega tveganja praviloma najbolj vpliva sprememba prijavljenih zavarovalnih škod in potencialnih škod iz naslova katastrof. V letu 2024 ni prišlo do pomembnejšega prestrukturiranja izpostavljenosti Skupine po državah.
TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA
Usmeritev prevzemanja kreditnega tveganja je na ravni Skupine preudarna in temelji na vnaprej definirani pripravljenosti za prevzemanje tveganja, presoji prevzetega tveganja, zagotavljanju kreditne kvalitete in razpršenosti naložbenega portfelja ter upravljanju z izpostavljenostmi iz naslova pozavarovanja, neplačil premij in regresov.
Upravljanje kreditnega tveganja poteka na ravni Skupine po vzpostavljenem procesu, katerega osnova so dobro definiran apetit po tveganjih, krovni kazalniki kreditnega tveganja, limiti, metodologija merjenja tveganja in učinkovit prenos informacij vseh udeležencev, predvsem prevzemnikov tveganja. To omogoča optimalno odločanje in posredno tudi ustrezno upravljanje s kreditnim tveganjem.
Kreditno tveganje naložbenega portfelja se uravnava z nalaganjem denarja, depozitov ter izvedenih finančnih instrumentov v banke in ostale finančne institucije z ustrezno bonitetno oceno, pri čemer se za vsako banko naredi strokovna analiza kreditnega tveganja in se zahteva zadostna stopnja razpršenosti portfelja. Skupina ima s tem namenom vzpostavljen limitni sistem, ki upošteva tako interno kot eksterno oceno bank, na podlagi katere se opredeli največje dovoljene izpostavljenosti do posamezne banke. Ustreznost bank in bančnih skupin se prav tako redno spremlja na podlagi različnih javno objavljenih informacij na trgu. Tako je na ravni vsake odvisne družbe vzpostavljen proces spremljanja in poročanja izpostavljenosti matični družbi, na podlagi katere se ugotavlja njihova izpostavljenost do bank, in posledično tudi na ravni Skupine.
Na ravni Skupine se prevzemanje kreditnega tveganja iz naslova pozavarovanj upravlja s skrbno presojo primernosti poslovnih partnerjev za pozavarovanje in redno spremljanje njihove primernosti (bonitetna ocena, največje dovoljene izpostavljenosti, razpršenost, solventnostni količnik). Pri upravljanju kreditnega tveganja je pomembna ustrezna opredelitev kreditne sposobnosti nasprotne stranke, pri kateri se presoja naslanja na robustno vzpostavljen proces, temelječ na bonitetnih ocenah priznanih bonitetnih agencij ter javno objavljenih solventnostnih količnikov tistih evropskih pozavarovalnic, ki nimajo bonitetne ocene. Za zagotavljanje ustreznosti bonitetnih ocen pozavarovalnih partnerjev, je na Skupini vzpostavljen celovit sistem, v katerem so natančno določena pravila poimenovanja partnerjev, določanje njihovih osnovnih podatkov in natančen postopek določanja bonitetne ocene partnerjev, ki je enoten za vse partnerje. Tako so vse družbe v Skupini usklajene pri poimenovanju in določanju bonitetnih ocen pozavarovalnih partnerjev, kar omogoča učinkovito konsolidacijo izpostavljenosti na ravni Skupine. Prav tako je v Skupini vzpostavljen kolegij, ki je sestavljen iz članov različnih strokovnih področij, ki redno spremljajo in pregledujejo usklajenost novih potencialnih pozavarovalnih pogodb z usmeritvami družbe. Vzpostavljen je tudi proces in smernice za sklepanje pozavarovanj po družbah, da se že v prvi obrambni liniji sistema upravljanja s tveganji naredi ustrezen pregled pozavarovalnih partnerjev pred sklepanjem posla.
Na ravni Skupine se posebej spremlja in omejuje izpostavljenost do nasprotnih strank brez bonitetne ocene ter tistih partnerjev, ki jih Skupina za namen solventnosti ne sme uporabljati kot tehniko zmanjševanja zavarovalnega tveganja.
OBČUTLJIVOST
Matična družba redno analizira občutljivost kreditnega tveganja. Občutljivost kreditnega tveganja iz naslova pozavarovanj se meri prek spremembe bonitetne ocene glavnega pozavarovatelja, pri čemer se ostali parametri izračuna ocene tveganja ne spremenijo. Podobno se meri tudi občutljivost kreditnega tveganja do banke, do katere je Skupina najbolj izpostavljena.
Graf 10: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2024
Solventnostni količnik
C.4 Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje izgube, če družba ni sposobna izpolniti svojih obveznosti, ki nastanejo zaradi časovne neusklajenosti prilivov in odlivov, ali pa jih lahko izpolni le s povečanimi stroški. Znotraj likvidnostnega tveganja se spremlja tveganje poravnave dospelih in potencialnih obveznosti, in tržno likvidnostno tveganje.
Tveganje poravnave dospelih in potencialnih obveznosti je tveganje nesposobnosti družbe, da razpolaga z likvidnostno pozicijo, ki ob dospetju omogoča poravnavo njenih obveznosti (vključno z nastalimi nepričakovanimi obveznostmi). Tržno likvidnostno tveganje je tveganje izgube zaradi nezmožnosti prodaje sredstva brez večjega vpliva na tržno ceno zaradi neustrezne globine trga ali tržnih motenj.
Družbe v Skupini s sredstvi in obveznostmi upravljajo s ciljem, da so sposobne pravočasno in brez pomembnejšega povečanja stroškov likvidacije izpolniti vse zapadle obveznosti. Družbe tako skrbijo za ustrezno sestavo sredstev, pri čemer svoja sredstva nalagajo na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost celotnega portfelja. Dodatno se pri nalaganju sredstev upošteva tudi naravo in trajanje obveznosti. Za zagotavljanje ustrezne ravni likvidnostnega tveganja družbe v Skupini praviloma spremljajo tako svoje trenutne kot tudi prihodnje pričakovane denarne tokove sredstev in obveznosti, pri čemer razpolagajo s primerno višino in strukturo likvidnih naložb ter ohranjajo presežek unovčljivih sredstev.
Družbe v Skupini pri upravljanju z likvidnostnim tveganjem upoštevajo lokalno regulativo in minimalne standarde upravljanja s tveganji, ki veljajo na ravni Skupine in s katerimi se vpeljuje usklajen sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Poleg internih kazalnikov in kazalnikov, ki izhajajo iz lokalnih regulativ, zavarovalne družbe in pokojninska družba v Skupini spremljajo tudi kazalnike, ki so skupni vsem zavarovalnim družbam v Skupini.
V letu 2024 so vse zavarovalne družbe v Skupini v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti izvedle scenarije likvidnosti, ki so potrdili njihovo likvidnostno moč in ustrezno pripravljenost na stresne scenarije.
IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU
Največje izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju (po)zavarovalnic v Skupini so primeri katastrofalnih škodnih dogodkov, ki imajo lahko za posledico večja izplačila zavarovalnin, povečanja stopenj predčasnih prekinitev zavarovanj ter nestabilnosti na finančnih trgih. Likvidnostno tveganje se tako lahko odrazi s povečanjem izplačil zavarovalnin, zmanjšanjem prihodkov iz obračunane zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije, zmanjšanjem vrednosti dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev, depozitov in denarnih sredstev na tekočih računih pri bankah. Na likvidnostno tveganje ostalih družb v Skupini vplivajo predvsem nestabilnosti na finančnih trgih ter drugi za njih specifični dogodki. V letu 2024 je Skupina vseskozi zagotavljala, da se je likvidnostno tveganje nahajalo na nizki ravni.
Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se spremlja na ravni posamezne družbe v Skupini, na tej osnovi se tudi upravlja z likvidnostjo. To omogoča celosten pregled nad likvidnostnim tveganjem, ki upošteva vire likvidnosti in likvidnostne potrebe. Matična družba je sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem v letu 2024 nadgradila predvsem na področju stresnih scenarijev, posledično je bila spremenjena tudi metodologija za izračun presežne likvidnosti. Dodatno so bile aktivnosti osredotočene tudi na prenos nadgradenj metodologije in dobrih praks z matične družbe na odvisne družbe v Skupini.
TVEGANJE KONCENTRACIJE
Tveganje koncentracije za likvidnostno tveganje izhaja iz potencialnih, posredno ali neposredno, povezanih dogodkov, ki povzročijo, da se likvidnostno tveganje poveča. Koncentracija likvidnostnega tveganja je na ravni Skupine najbolj izrazita v primeru povečanega likvidnostnega tveganja v matični družbi, vendar ima ta vzpostavljene redne kontrolne procese, ki omogočajo pravočasno zaznavo povečevanja tovrstnega tveganja in ukrepanje.
TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA
Z namenom zmanjševanja likvidnostnega tveganja so vzpostavljeni redni procesi upravljanja naložb v skladu z opredeljenimi naložbenimi politikami. Te zagotavljajo vzdrževanje optimalne likvidnosti in redno spremljavo tveganja že ob njegovem prevzemanju, pri čemer se predvsem v zavarovalnih družbah posebna pozornost namenja usklajevanju denarnih tokov naložb z denarnimi tokovi obveznosti, tako po naravi, trajanju kot likvidnosti. Sredstva, ki so namenjena pokritju teh obveznosti, se prilagaja tako, da jih skladno z naložbeno politiko pokrivajo v običajnih razmerah (proces ALM), hkrati pa se ohranja presežek unovčljivih sredstev, ki omogoča poplačilo obveznosti tudi v izjemnih situacijah, ko so potrebe po likvidnosti večje.
Likvidnostno tveganje se redno spremlja na ravni druge obrambne linije v okviru procesa spremljave tveganj, pri čemer se uporablja enotne metode merjenja tega tveganja tako v običajnih kot izjemnih razmerah.
Matična družba ima vzpostavljen načrt za zagotavljanje likvidnosti, v okviru katerega so vnaprej opredeljene pristojnosti in aktivnosti v primeru nastanka likvidnostnih kriz, ter sklenjene repo linije s komercialnimi bankami, kreditne linije in limite na transakcijskih računih, ki predstavljajo enega izmed mehanizmov za varovanje pred likvidnostnim tveganjem v primeru nepričakovanih dogodkov. Dodatno ima matična družba pri večini večjih zavarovalnih poslov sklenjene pozavarovalne pogodbe, ki vključujejo različne klavzule, ki zmanjšujejo likvidnostno tveganje tovrstnih poslov. Z zgoraj navedenim se tudi v primeru izjemnih dogodkov zmanjšuje likvidnostno tveganje.
Posredno zmanjševanje likvidnostnega tveganja vključuje upravljanje s tržnim in kreditnim tveganjem. Prvo zajema predvsem pregled nad limiti s področja omejevanja tržnega tveganja ter pregled ustrezne strukture sredstev in obveznosti, drugo pa zajema pregled in nadzor nad limiti do bančnih depozitov in denarnih sredstev na tekočih računih ter nadzor nad kreditno kvaliteto pozavarovalnih partnerjev.
OBČUTLJIVOST
V vseh družbah Skupine se občutljivost likvidnostnega tveganja spremlja z internimi kazalniki likvidnosti, s pomočjo katerih posamezna družba meri, ali ima v primeru običajnih in izjemnih razmer dovolj likvidnih sredstev za kritje zapadlih obveznosti v določenem obdobju. Kazalniki, ki merijo občutljivost likvidnostnega tveganja, se med seboj razlikujejo predvsem po vsebini stresnega scenarija in dolžini stresnega obdobja, v nekaterih primerih pa tudi po višini upoštevanih odbitkov v finančnih naložbah. Razlikujejo se tudi pravila, ki so postavljena s strani lokalnih regulatorjev. Kazalniki likvidnosti se redno izračunavajo in poročajo v okviru četrtletnih poročil o tveganjih ter lastne ocene tveganj in solventnosti.
ZNESEK PRIČAKOVANEGA DOBIČKA V PRIHODNJIH PREMIJAH
Del lastnih sredstev Skupine predstavljajo pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije obstoječih zavarovalnih pogodb. Ti so na ravni Skupine ocenjeni v višini 142,4 milijona evrov. Enaki so seštevku ocen pričakovanih dobičkov, vključenih v prihodnje premije obstoječih zavarovalnih pogodb posameznih družb Skupine. Pričakovani dobiček v prihodnjih premijah posamezne družbe se izračuna na način, da se najboljša ocena denarnih tokov izračuna z in brez upoštevanja pričakovanih premij sklenjenih zavarovanj, pri čemer druge predpostavke ostanejo nespremenjene.
| Tabela 23: Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah, Skupine na dan 31. 12. 2024 | |
|---|---|
| in 31. 12. 2023 |
| v 000 evrih | ||||
|---|---|---|---|---|
| 2024 | 2023 | |||
| Življenjska zavarovanja | 79.711 | 92.351 | ||
| Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja | 62.713 | 69.119 | ||
| Skupaj | 142.424 | 161.470 |
V primerjavi s preteklim letom se je znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah zmanjšal, pri čemer večina gibanja izhaja iz matične družbe.
C.5 Operativno tveganje
Operativno tveganje je tveganja nastanka izgube, ki jo lahko povzročijo neustrezno ali neuspešno izvajanje notranjih procesov, ravnanje zaposlenih, delovanje sistemov ali obvladovanje zunanjih dogodkov in njihovih vplivov, tako v okviru matične družbe, kot drugih družb v Skupini. Vključuje tveganje s področja informacijske varnosti, s posebnim poudarkom na kibernetskem tveganju in večjih prekinitvah poslovanja, procesno pravno tveganje, modelsko tveganje in tveganje za neskladnost poslovanja, ravnanja, projektov in izločenih poslov.
Operativno tveganje na dan 31. 12. 2024 predstavlja 7 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve, in znaša 53,3 milijona evrov.
Ocena tveganja se izračuna na ravni Skupine, pri čemer se ocena tveganja iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganja preostalega dela. Na dan 31. 12. 2024 je ocena operativnega tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 0,7 milijona evrov.
IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU
Na ravni Skupine se aktivno upravlja operativno tveganje in pri tem sproti prepoznava pomanjkljivosti, spremembe in gibanja v notranjem in zunanjem okolju, ki lahko potencialno vplivajo na njegovo povečanje ali realizacijo.
Skupina zaradi kibernetskih dogodkov še ni doživela izgube, se pa zaveda njihove vse večje aktualnosti. Ključno za njihovo obvladovanje je redno vzdrževanje, testiranje ter dodatno nadgrajevanje sistema upravljanja informacijske varnosti, uspešnost nadgradenj pa se spremlja prek vzpostavljenega nabora kazalnikov s tega področja. Za učinkovitejše prepoznavanje ranljivosti in boljšo pripravljenost na tovrstne dogodke so bili v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti v letu 2024 ponovno podrobneje proučene največje grožnje s področja informacijske varnosti in poslovna področja Skupine, ki bi jih te najbolj prizadele. Na podlagi ugotovitev so bili oblikovani ukrepi za nadaljnje izboljšanje varnosti, ki se redno spremljajo.
Skupina prepoznava povišano izpostavljenost tveganju vseobsežnejših regulatornih sprememb. Eden od vzrokov so že dalj časa aktualne razširitve in dodatni omejevalni ukrepi na ravni EU, OFAC (ZDA) in Združenega Kraljestva, ki so posledica vojne v Ukrajini. Prav tako je izpostavljena tudi tveganju, povezanim z opravljanjem poslov, danih v zunanje izvajanje (tudi v povezavi z oblačnimi storitvami), ki se mu namenja velik poudarek, s ciljem boljšega upravljanja zunanjega izvajanja ob sočasnem upoštevanju čedalje večjih regulatornih zahtev na tem področju, v zadnjem obdobju zlasti Uredbe DORA. Skupina sledi trendom razvoja tudi na področju umetne inteligence, pri čemer se v večini družb, razen matične, ta orodja še preučujejo in vzpostavljajo. Hkrati bo zagotovljen ustrezen nadzor nad njimi, vključno z zagotovitvijo skladnosti implementacije in uporabe orodij umetne inteligence z vidika varstva osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti, notranjih informacij in informacijske varnosti. Skupina je sledila tudi regulatornim zahtevam direktive poročanja podjetij o trajnosti8 Tako je regulatorno tveganje prepoznano kot pomembnejše operativno tveganje, pri čemer se to tveganje na ravni Skupine ustrezno obvladuje.
Spreminjajoče se okoliščine na trgu dela, in sicer tako demografske spremembe, kot prihod novih generacij, postavljajo pred družbe Skupine izzive tudi z vidika kadrovskega tveganja. Družbe zaznavajo povečanje konkurence med podjetji za pridobitev in zadržanje vrhunskih talentov, s hitrimi spremembami v tehnologiji in poslovnem okolju pa se povečuje potreba po zaposlenih z določenimi specializiranimi znanji in veščinami, ki jih na trgu dela primanjkuje. Nove generacije soočajo vse družbe Skupine s potrebo po prilagajanju delovnih modelov bodisi z večjo fleksibilnostjo glede načinov dela bodisi s spodbujanjem hibridnih modelov dela, ki so v skladu z
8 Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti.
željami in potrebami zaposlenih. Skupina se prilagaja razmeram na trgu dela in izvaja številne ukrepe, s katerimi se zagotavlja ustrezno obvladovanje kadrovskega tveganja.
TVEGANJE KONCENTRACIJE
Skupina se zaveda, da se z vidika koncentracije in pomembnosti operativnega tveganja v dobi informatizacije in digitalizacije povečuje vpliv IKT na poslovanje. Skupina in njeno poslovanje je zelo odvisno od ustreznega delovanja IKT, saj lahko večji kibernetski ali drug informacijski incident ali prekinitev poslovanja močno vplivata na njeno poslovanje. Zato Skupina posebno pozornost namenja nadgradnji ter rednemu vzdrževanju sistema upravljanja informacijske varnosti, s poudarkom na kibernetskem tveganju, ter motnjam in prekinitvam poslovanja, ki jih upravlja prek sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP). Ta vključuje ustrezno preventivno in naknadno ukrepanje v primeru različnih dogodkov, kot so kibernetski incidenti, naravne nesreče (potres, poplava, in podobno) in pandemije. Njegov del so načrti neprekinjenega poslovanja za ključne poslovne procese, katerih prekinitev izvajanja bi pomenila največje posledice za Skupino, in načrt okrevanja za informacijsko tehnologijo. Prav tako je v načrtih neprekinjenega poslovanja vključeno kadrovsko tveganje iz naslova sočasne odpovedi večjega števila zaposlenih ali odpovedi ključnih zaposlenih ter motnje v zagotavljanju storitev s strani zunanjih izvajalcev kot zelo aktualno tveganje, ki lahko v izrednih situacijah povzroči veliko koncentracijo tveganja. Kadrovsko tveganje, zaradi možne odsotnosti ključnih zaposlenih ali sočasne odsotnosti večjega števila zaposlenih, je bilo zmanjšano v času pandemije, ki je zahtevala vzpostavitev pogojev za delo od doma, ta rešitev pa je zmanjšala tudi tveganje iz naslova nedostopnosti lokacij dela na primer zaradi naravnih nesreč. Koncentracija tveganja je bila v letu 2024 s strani družb ponovno podrobneje analizirana z vidika nemotenega oziroma neprekinjenega izvajanja ključnih procesov. Slednje narekuje zadostno število razpoložljivih zaposlenih in zunanjih izvajalcev, sredstev, med katerimi so ključna IKT sredstva, ter lokacij za izvajanje aktivnosti. Za prepoznavanje tovrstnega tveganja so družbe pripravile pregled povezav med ključnimi procesi, zaposlenimi, zunanjimi izvajalci IKT (tudi oblačnih) in preostalih storitev ter IKT sredstev, ki podpirajo delovanje dela ali celotnega procesa oziroma več procesov, ter lokacije. V okviru tega je bila prepoznana odvisnost odvisnih družb od ključnih zaposlenih in ključnih zunanjih izvajalcev, ki podpirajo ključne procese. Z namenom zmanjševanja tveganja je ključna priprava večdobaviteljske strategije, ki prikazuje ključne odvisnosti od tretjih ponudnikov storitev IKT in pojasnjuje razloge za uporabo različnih tretjih ponudnikov storitev. V letu 2024 so bile dodatne aktivnosti usmerjene v centralizacijo informacijske tehnologije ter pripravo dodatnih načrtov okrevanja za posamezne družbe v Skupini. S temi aktivnostmi bodo družbe nadaljevale tudi v prihodnje. Izvedlo se je tudi poglobljeno testiranje omenjenih načrtov, prav tako pa se je izvedlo nekaj varnostnih testiranj.
TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA
V družbah Skupine je vzpostavljen sistem notranjih kontrol, s pomočjo katerega se zagotavlja zmanjševanje izpostavljenosti operativnemu tveganju. Prek minimalnih standardov s področja tveganja se v družbah postopoma vpeljuje učinkovit sistem upravljanja z operativnim tveganjem, kot je vzpostavljen v matični družbi, s čimer se zagotavlja njegovo upravljanje tudi na ravni Skupine. Skupina redno spremlja izpostavljenost operativnemu tveganju, predvsem na podlagi rednega poročanja realiziranih operativnih škodnih dogodkov in delno tudi prek ključnih kazalnikov operativnega tveganja. V primeru nastanka pomembnih (velikih) ali ponavljajočih se operativnih škodnih dogodkov ter preseganja apetita po operativnem tveganju se pristopi k pripravi preventivnih in naknadnih ukrepov oziroma nadgradnji notranjih kontrol ali uvedbi dodatnih kontrol za zmanjševanje tveganja. Dodatni ukrepi oziroma notranje kontrole imajo vpliv na zmanjšanje izpostavljenosti potencialnemu operativnemu tveganju, ki jih nekatere družbe periodično ocenjujejo. V kolikor se tveganje zniža na ustrezno raven, torej se pomembno tveganje ne ponovi oziroma se zmanjša pogostost ponavljanja istovrstnih manjših škodnih dogodkov, se ukrepe oceni kot uspešne. Tako se na ravni Skupine preverja uspešnost izvajanja ukrepov za zmanjševanje tveganja, s čimer se neprestano zagotavlja zmanjševanje izpostavljenosti operativnemu tveganju. Glavni namen upravljanja z operativnim tveganjem ni njegovo izničenje, temveč njegovo pravočasno prepoznavanje in stroškovno učinkovito zniževanje glede na opredeljeno toleranco.
OBČUTLJIVOST
Na operativno tveganje vpliva zelo veliko dejavnikov, tako notranjih (zaposleni, procesi, interni sistemi), kot zunanjih (zunanji sistemi, zunanji izvajalci in drugi deležniki, zunanji dejavniki in dogodki). Medtem, ko se lahko na notranje dejavnike vpliva z izboljševanjem procesov in notranjih kontrol, se na zunanje dejavnike ne da bistveno vplivati in so tudi težje predvidljivi. Zato Skupina svojo občutljivost na operativno tveganje dodatno testira prek opredelitve in izvajanja stresnih scenarijev, kot so redni testi prenosa informacijskega poslovanja s primarne strežniške lokacije na rezervno lokacijo, vdorni testi, kibernetski scenariji (vdor v informacijski sistem in kraja visoko občutljivih poslovnih informacij in osebnih podatkov, napad z izsiljevalsko programsko kodo »ransomware«, »phishing« vdor) in scenariji iz naslova neprekinjenega poslovanja (scenarij potresa, analiza največjih ranljivosti z vidika koncentracij tveganja po kritičnih procesih z vidika njihovega nemotenega izvajanja, prekinitev delovanja ene ali več storitev največjega ponudnika oblačnih storitev Skupine). Na podlagi rezultatov testiranj se izvaja stalna nadgradnja sistema upravljanja informacijske varnosti. Z rednim izvajanjem in testiranjem vzpostavljenih sistemov varovanja se krepi zavedanje o ranljivostih in s tem zagotavlja boljša pripravljenost družb v Skupini.
C.6 Druga pomembna tveganja
NEFINANČNO TVEGANJE
Med nefinančnim tveganjem je za poslovanje Skupine pomembno strateško tveganje, tveganje ugleda, tveganje Skupine in trajnostno tveganje. Nefinančno tveganje praviloma izhaja iz zunanjega okolja in je tesno povezano z drugimi tveganji, predvsem z operativnim tveganjem. Običajno izhaja iz več realiziranih dejavnikov znotraj in zunaj Skupine.
Strateško tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neustreznih strateških odločitev, upravljalnega organa, neustrezne implementacije oziroma izvajanja strateških odločitev upravljalnega organa ter premajhne odzivnosti (neustrezne prilagodljivosti) na ključne spremembe poslovnega okolja. Vključuje del pravnega in regulatornega tveganja, ki izhaja iz ključnih sprememb v okolju poslovanja Skupine.
Tveganje ugleda je tveganje izgube obstoječega ali prihodnjega obsega poslovanja ali izgube dobrega imena zaradi negativne podobe o Skupini pri njenih strankah, poslovnih partnerjih, zaposlenih, lastnikih in drugih vlagateljih, nadzornih in drugih državnih organih ter drugi zainteresirani ali splošni javnosti.
Negativen vpliv na ugled je lahko notranji ali zunanji. Z delujočim notranjim kontrolnim sistemom Skupina skrbi, da je njeno poslovanje zakonito, strokovno in etično. Zagotavlja ustrezno kakovost storitev in produktov, dosega finančne cilje, primerno upravlja odnose s ključnimi deležniki ter uresničuje trajnostne zaveze oziroma trajnostne vidike poslovanja. Spoštuje zastavljene okoljske cilje in si prizadeva za spoštovanje neomejene, zdrave konkurence na trgu. Učinkovito upravljanje tveganja ugleda omogoča ohranjanje vodilnega položaja na trgu, ohranjanje oziroma dvig tržne kapitalizacije, lažje reševanje morebitnih kriz in odpornost v negotovih razmerah. Zagotavlja tudi zaupanje, zvestobo in zadovoljstvo deležnikov. Zato je nadaljnje ohranjanje nizke ocene tveganja ugleda za Skupino ključno in ima na tem področju zastavljene visoke cilje.
Tveganje Skupine izhaja iz poslovnega modela matične družbe, ki deluje kot obvladujoča družba oziroma skupina povezanih oseb. Zajema nevarnosti, ki lahko ogrozijo doseganje strateških ciljev zaradi neučinkovitega sistema upravljanja in nezadostnega poznavanja poslovnega okolja njenih družb. Na profil tveganja vplivata tudi pregled in obravnava transakcij in drugih medsebojnih povezav med povezanimi družbami in večja kompleksnost pri obvladovanju tveganja koncentracije. Navedeno tveganje se lahko materializira v obliki večjih ali manjših odstopanj od poslovnega in finančnega načrta zaradi nastalih izgub oziroma izgubljenih poslovnih priložnosti.
Trajnostno tveganje (tudi tveganje ESG) predstavlja tveganje matične družbe in družb v Skupini, ki izhaja iz okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov, in lahko ima negativen vpliv na finančni položaj ali solventnost matične družbe in njenih družb.
- Okoljsko tveganje (E) se nanaša na kakovost in delovanje naravnega okolja ter zajema tveganje podnebnih sprememb, pomanjkanja vode, naravnih virov, ogrožanja biotske raznovrstnosti in onesnaženosti. Okoljsko tveganje se deli na fizično tveganje (angl. physical risk) in na tveganje prehoda (angl. transitional risk). Fizično tveganje predstavlja tveganje finančnih izgub zaradi skrajnih vremenskih dogodkov ali drugih vplivov na okolje. Tveganje prehoda je povezano s tveganjem, ki nastane zaradi sprememb pri poslovanju ali v okolju, zaradi ukrepov spodbujanja k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo z namenom zmanjšanja človeškega vpliva na okolje (med tveganje prehoda sodi tveganje politik oziroma zakonodajnih podlag, pravno tveganje, tehnološko tveganje, tveganje tržnega razpoloženja in tveganje ugleda).
- Družbeno tveganje (S) zajema predvsem tveganje, ki izhaja iz načina poslovanja družb v Skupini glede na zahteve širšega družbenega okolja, zlasti zagotavljanje raznolikosti in enakih možnosti različnih deležnikov, varnosti, zdravja in zadovoljstva zaposlenih ter dobre odnose s strankami, dobavitelji in pogodbenimi partnerji, skrb za lokalne skupnosti in družbo, skrb za človekove pravice ter hkrati tudi skrb za varnost in kvaliteto proizvodov.
- Upravljavsko tveganje (G) je tveganje, povezano z neprimerno ali neustrezno vzpostavljenim sistemom upravljanja, predvsem na področju okoljskih in družbenih vidikov. Vključuje zakonitost delovanja, standarde korporativnega upravljanja, vključno s sistemom
upravljanja s tveganji in sistemom notranjih kontrol, področje nagrajevanja vodstva družbe, uporabljene poslovne prakse in politiko odnosov z vlagatelji.
Uspešnost poslovanja celotne Skupine je odvisna tudi od celostnega upravljanja trajnostnega tveganja in krepitve zaupanja vseh ključnih deležnikov. Tako je Skupina v skladu s svojim poslanstvom ustvarjanja varnejše prihodnosti, ki jo udejanja tudi s trajnostno usmerjenostjo na ESG področju, v letu 2024 nadalje nadgrajevala sistem upravljanja trajnostnega tveganja, pri čemer je bil poudarek predvsem na izboljševanju kakovosti podatkov ter opredelitvi metodologij, kazalnikov in poročanja o okoljskem tveganju.
V okviru ORSA procesa v letu 2024 je Skupina zaradi prepoznane aktualnosti teh tveganj posebno pozornost namenila prepoznavi in oceni okoljskega tveganja na ravni Skupine. Za oceno podnebnega tveganja (ki je zajela tako tveganje prehoda, kot fizično tveganje) so bili kvalitativno in kvantitativno ocenjeni učinki podnebnih sprememb na poslovanje Skupine. Na kratek rok je bilo kot pomembno prepoznano predvsem fizično tveganje na zavarovalnem portfelju. Za naložbeni portfelj Skupine pa je bilo ocenjeno, da bo tveganje podnebnih sprememb pomembno kvečjemu srednjeročno in dolgoročno. Poleg tveganja, povezanega s podnebnimi spremembami, je Skupina v okviru okoljskega tveganja podrobneje preučila tudi tveganje, povezano z naravo (biodiverziteta), ki je na eni strani močno prepleteno s tveganjem podnebnih sprememb, vendar ga ni mogoče enačiti z njim, saj je še bolj večdimenzionalno. Gre za tveganje izgube naravnega kapitala, zmanjšanja zalog obnovljivih in neobnovljivih virov, rastlinskih in živalskih vrst ter njihove kolektivne medsebojne škode.
S trajnostnim tveganjem je povezano tudi tveganje ugleda Skupine zaradi prilagajanja poslovanja glede na konkurenco, zlasti ob vse večji ozaveščenosti družbe glede pomena trajnostnega poslovanja. To potencialno tveganje se lahko realizira v daljšem časovnem obdobju in vpliva na vse ključne poslovne procese, pridobivanje in ohranjanje poslov in kadrovskih resursov.
Za Skupino je, poleg že zgoraj izpostavljenega, pomembno tudi Prepoznano prihodnje tveganje. Gre za tveganje, ki se še lahko razvije v prihodnje ali pa že obstaja, vendar še ne sodi med pomembnejše. Zanj je značilno, da se ga težko ovrednoti, a lahko močno vpliva na poslovanje. Na podlagi preteklih izkušenj ga ni mogoče napovedati, saj pogosto ni informacij, s katerimi bi se predvidelo pogostost ali višino povzročene škode. Potencialno ali nastajajoče tveganje se pozorno spremlja in vključuje v sistem upravljanja s tveganji.
C.7 Druge informacije
NAČELO PREUDARNE OSEBE
Družbe Skupine upravljajo sredstva skladno z zakonodajnimi zahtevami, v najboljšem interesu vseh njihovih imetnikov polic in upravičencev ter ostalih deležnikov družb. Premoženje družb Skupine predstavljajo sredstva, ki krijejo zavarovalne obveznosti ter druga presežna sredstva in so razdeljena v različne naložbene portfelje. Pri investiranju sredstev je ključno vodilo razpršitev naložbenega tveganja.
Upravljanje sredstev poteka na način, da se zasledujejo cilji, ki so usklajeni s cilji zavarovancev: čim večja varnost, likvidnost, razpršenost, donosnost in pokritost rezervacij z naložbami ter cilji ostalih deležnikov Skupine. Sredstva družb v Skupini so naložena tako, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.
Za vsak naložbeni portfelj je definirana naložbena politika. Z njimi so v skladu s poslanstvom in toleranco tveganj posameznih portfeljev določeni investicijski cilji, ki zagotavljajo dolgoročno donosnost v skladu s pričakovanim apetitom po tveganjih. Limitni sistem, ki je del naložbenih politik, je zasnovan primarno tako, da hkrati upošteva zahteve in zmožnosti posameznega zavarovalnega portfelja, sekundarno pa tudi družbe in nato Skupine.
Sredstva naložbenih portfeljev povezanih družb se v večjem delu upravljajo centralizirano, v skladu z usmeritvami in omejitvami, opredeljenimi v naložbenih politikah družb v Skupini. Pri upravljanju premoženja se na ravni Skupine zasledujejo dobre prakse upravljanja premoženja.
Posamezna družba Skupine zagotavlja tekočo likvidnost v koordinaciji z upravljavcem. Vrednotenje naložb v portfeljih Skupine je centralizirano, izvajajo ga zadolžene službe matične družbe, in se izvajajo po enakih standardih na ravni celotne Skupine.
Varnost in donosnost naložbenih portfeljev ter njihova skladnost s postavljenimi limiti se spremlja na dnevni, tedenski in mesečni ravni.
Struktura finančnih sredstev Skupine ostaja relativno preudarna s poudarkom na naložbah s fiksnim donosom. Prav taki so tudi posamezni portfelji odvisnih družb.
Vsaka posamezna naložba se obravnava s portfeljskega vidika, ki zahteva, da se naložba prvenstveno ocenjuje z vidika vpliva na obstoječa investirana sredstva, njihovo variabilnost in prispevek k donosnosti. Za vsako posamezno naložbo se pregleda oziroma pripravi analiza, katere poglobljenost je odvisna od kompleksnosti posamezne naložbe in njenega deleža v celotnih sredstvih.
Pri nalaganju sredstev družbe v Skupini se zasleduje načelo usklajenosti trajanja sredstev in obveznosti. Tudi pri potencialnem navzkrižju interesov, ko sredstva ene družbe v Skupini upravlja druga družba, je zagotovljeno upoštevanje interesa vseh imetnikov polic in upravičencev.
STRESNI TESTI
Na ravni Skupine se redno izvaja stresne teste za vse pomembne vrste tveganj ter spremlja in vrednoti potencialen vpliv izjemnih dogodkov na profil tveganj ter na solventnost.
Testiranje izjemnih razmer in analiza scenarijev sta del procesa ORSA Skupine. S stresnimi testi matična družba na ravni Skupine ugotavlja učinek hkratne spremembe več parametrov, kot so istočasne spremembe v različnih vrstah tveganj, ki vplivajo na zavarovalni in naložbeni portfelj. Pri analizi se upošteva dejanska izpostavljenost neugodnim okoliščinam, ki lahko trajajo dlje časa, nenadnim in velikim dogodkom ter kombinaciji prej navedenih okoliščin in dogodkov.
V letu 2024 je matična družba izvedla stresne scenarijske teste, ki so bili zasnovani tako, da v največji meri odražajo trenutna in potencialna tveganja v zunanjem okolju ter poslovanju matične družbe in Skupine.
Scenariji, ki so bili izvedeni na ravni Skupine, zajemajo finančni scenarij, ki upošteva okrepitev geopolitičnih napetosti in ga je za zavarovalniški sektor opredelil Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), scenarij s področja pozavarovanja ter scenarij na področju operativnega tveganja. Scenarij poslabšanja likvidnosti se je izvedel na matični družbi, zavarovalnih družbah in finančnih družbah, ki delujejo v Evropski uniji. Posebna pozornost se je namenila scenariju s področja okoljskega tveganja s poudarkom na analizi vpliva podnebnih sprememb, kar je zajemalo predvsem oceno materialnosti tveganja prehoda in fizičnega tveganja ter kvantitativno oceno tveganja podnebnih sprememb, za katera se je ocenila pomembnost že na kratki rok. Dodatno je bila v okviru procesa ORSA narejena analiza tveganja, povezanega z naravo (biotsko raznovrstnostjo). Na ravni Skupine je bil izveden tudi povratni stresni test, s katerim se je združilo učinke ob nastanku več stresnih testov hkrati.
Poleg matične družbe so redni proces ORSA izvedle tudi vse odvisne družbe Skupine, ki so uspešnost poslovanja in kapitalsko ustreznost ocenjevale tako prek lastnih stresnih testov kot tudi prek stresnih testov, ki jih je za odvisne družbe opredelila matična družba.
DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE
Skupina je vse preostale informacije o profilu tveganja razkrila v poglavjih od C.1 do C.6.
| D.1 | Sredstva |
|---|---|
| D.2 | Zavarovalno-tehnične rezervacije |
| D.3 | Druge obveznosti |
| D.4 | Alternativne metode vrednotenja |
| D.5 | Druge informacije |
D. Vrednotenje za namene solventnosti
Za namen solventnosti se sredstva in obveznosti na ravni Skupine vrednotijo po pošteni vrednosti. Pri vrednotenju sredstev in obveznosti se uporablja krivulja netveganih obrestnih mer, ki jo objavi EIOPA, in se ne uporablja nobenih prilagoditev te krivulje.
V spodnji tabeli je predstavljena bilanca stanja Skupine za namen solventnosti in za namen računovodskih izkazov. Podrobneje je bilanca stanja Skupine prikazana na obrazcu S.02.01.02, v prilogi tega poročila.
v 000 evrih Bilanca stanja Vrednost za namen solventnosti Vrednost za namen računovodskih izkazov Sredstva 4.008.897 4.516.335 Neopredmetena sredstva D.1.1 0 53.362 Odložene terjatve za davek D.1.2 18.304 14.240 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo D.1.3 134.669 115.919 Naložbe D.1.4 2.501.180 2.936.111 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja D.1.5 972.491 972.703 Krediti in hipoteke D.1.6 6.704 6.614 Izterljivi zneski iz pozavarovanj D.1.7 155.490 287.585 Depoziti pri cedentih D.1.8 16.764 16 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov D.1.9 54.587 0 Terjatve iz naslova pozavarovanj D.1.10 46.518 0 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) D.1.11 40.905 44.799 Denar in denarni ustrezniki D.1.12 52.190 74.831 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje D.1.13 9.095 10.156 Obveznosti 2.961.583 3.527.293 Zavarovalno-tehnične rezervacije D.2 2.585.824 3.205.251 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij D.3.1 22.239 25.730 Depoziti pozavarovateljev D.3.2 3.224 16 Odložene obveznosti za davek D.3.3 30.241 2.212 Izvedeni finančni instrumenti D.3.4 47 47 Zneski, dolgovani kreditnim institucijam D.3.5 0 0 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam D.3.6 254 254 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov D.3.7 20.653 0 Obveznosti iz naslova pozavarovanja D.3.8 14.054 0 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) D.3.9 104.433 110.143 Podrejene obveznosti D.3.10 151.238 152.130 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje D.3.11 29.376 31.508 Presežek sredstev nad obveznostmi 1.047.314 989.042
Tabela 24: Bilanca stanja Skupine na dan 31. 12. 2024
V bilanci stanja so prikazane konsolidirane vrednosti postavk, torej so izločene medsebojne transakcije znotraj Skupine. V nadaljevanju so podrobneje opisane metode vrednotenja za namen solventnosti in računovodskih izkazov po posameznih postavkah bilance stanja. Prikazana je tudi primerjava z rezultati iz preteklega obdobja.
D.1 Sredstva
Za vrednotenje sredstev za namen računovodskih izkazov se na ravni Skupine uporablja več metod vrednotenja, ki so skladne z MSRP, kot jih je sprejela Evropska unija (na primer poštena vrednost, odplačna vrednost, nabavna vrednost, itd.), medtem ko se za namen solventnosti sredstva vrednotijo le po metodi, ki je skladna z zahtevami Delegirane uredbe in s smernicami EIOPA.
Sredstva, ki so v računovodskih izkazih prikazana na način, ki ni skladen z zahtevami solventnosti, se za namen solventnosti prevrednotijo na pošteno vrednost. Najboljša ocena poštene vrednosti je aktivna tržna kotacija. Če ta ni na voljo, se poštena vrednost izmeri na podlagi zadnjih transakcijskih cen, če se tržne razmere od zadnjega posla niso pomembno spremenile, ali po modelu vrednotenja diskontiranja pričakovanih denarnih tokov. Kapitalski instrumenti, za katere cena na delujočem trgu ni objavljena in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti.
D.1.1 Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva predstavljajo programsko opremo in premoženjske pravice, ki se zaradi problematike dokazovanja njihove prave vrednosti za namen solventnosti vrednotijo na nič.
Za namen računovodskih izkazov se neopredmetena sredstva vrednotijo po metodi nabavne vrednosti. Na bilančni datum so sredstva izkazana v višini nabavne vrednosti, znižane za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno izgubo zaradi oslabitve. Amortizacijska doba se določi glede na življenjsko dobo sredstva. Poznejše pripoznanje neopredmetenega sredstva je možno, če ustreza opredelitvi neopredmetenega sredstva in kriterijem za pripoznanje. Neopredmetena sredstva za nedoločeno dobo koristnosti in dobro ime se ne amortizirajo. Za ta sredstva se vsako leto opravi test oslabitve.
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Sredstva | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Neopredmetena sredstva | 0 | 0 | 53.362 |
Tabela 25: Neopredmetena sredstva Skupine
D.1.2 Odložene terjatve za davek
Za namen računovodskih izkazov se odložene terjatve za davek obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Izračun odloženih terjatev za davek je narejen po davčni stopnji, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala, ko bo terjatev povrnjena.
Odložene terjatve za davek se za namen solventnosti vrednotijo kot vsota vrednosti odloženih terjatev za davek po družbah v Skupini. Slednja se na ravni posamezne odvisne družbe v Skupini določi kot vsota odloženih terjatev za namen računovodskih izkazov in zmnožka lokalne davčne stopnje v državi poslovanja ter razlike med višino sredstev (brez upoštevanja finančnih naložb v povezane družbe in odloženih terjatev za davek) računovodske in tržne bilance stanja posamezne družbe.
Tabela 26: Odložene terjatve za davek Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Sredstva | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Odložene terjatve za davek | 18.304 | 26.640 | 14.240 |
V primerjavi s preteklim obdobjem se je vrednost odloženih terjatev za davek zmanjšala za 8,3 milijona evrov, predvsem zaradi zmanjšanja na družbi Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, ki se je pripojila matični družbi (5,9 milijona evrov) ter na matični družbi (3,7 milijona evrov).
D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo predstavljajo na ravni Skupine opremo, zemljišča in zgradbe. V tej kategoriji so skladno z MSRP 16 upoštevane tudi pravice do uporabe sredstev. Te postavke se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Za namen solventnosti se opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo vrednoti po pošteni vrednosti, razen pravic do uporabe sredstev, ki sledijo vrednotenju za namen računovodskih izkazov.
Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so za namen računovodskih izkazov polno konsolidirane, za namen solventnosti pa ne. Največji doprinos k razliki iz tega naslova predstavljajo nepremičnine družb Triglav Skladi in Sarajevostan d.d (v nadaljnjem besedilu: Sarajevostan). Dodatno nastane razlika med postavkama zaradi različnega načina vrednotenja.
Matična družba izvaja cenitev nepremičnin prek pooblaščenega cenilca vrednosti nepremičnin Skupine vsako leto. Poštena vrednost nepremičnin je bila določena po stanju na dan 30. 9. 2024. V času od opravljene cenitve do dneva poročanja, ni bilo sprememb, ki bi pomembno vplivale na pošteno vrednost nepremičnin na dan 31. 12. 2024.
| Tabela 27: Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo Skupine | |
|---|---|
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Sredstva | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Opredmetena sredstva za lastno rabo | 134.669 | 131.509 | 115.919 |
Vrednost postavke se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 3,2 milijona evrov. K povečanju največ prispeva investicija v skupne poslovne prostore odvisnih družb Skupine v Makedoniji. Glede na lansko leto je za 2,5 milijona evrov višja postavka drugih opredmetenih sredstev razen zemljišč in zgradb (t.j. oprema), postavka pravic iz najemov pa je nižja za 1,0 milijona evrov. Druge spremembe vključujejo učinek novega vrednotenja kot tudi učinek nakupnih oziroma prodajnih transakcij v obdobju.
D.1.4 Naložbe
Naložbe predstavljajo glavni del sredstev v bilanci stanja. Skladno z določili Delegirane uredbe in relevantnimi smernicami so te naložbe vrednotene po pošteni vrednosti.
Vrednotenje finančnih sredstev se v Skupini opravi z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za isti instrument. Če to ni mogoče, je vrednotenje finančnih sredstev opravljeno z uporabo javno objavljenih podatkov iz aktivnih trgov podobnih instrumentov. Aktivnost trga, to je, ali je trg delujoč ali ne, se za posamezni finančni instrument določa glede na dostopne informacije in okoliščine. Faktorji, ki so pomembni pri oceni aktivnosti trga, so med drugimi nizko število transakcij v določenem časovnem obdobju, velika volatilnost kotirajočih cen v določenem časovnem obdobju ali med različnimi vzdrževalci trga, visoka razlika v ceni med ponudbo in povpraševanjem, nizko število udeležencev na trgu (manj kot 4). Pomembno sodilo, ki vključuje vse prej naštete faktorje, za aktivnost vrednostnih papirjev je »Bloomberg Valuation Service (BVAL) score«. Nizke vrednosti kazalnika (pod 4) nakazujejo, da trg ni delujoč.
Alternativne metode vrednotenja vključujejo vse metode, ki v modelu vrednotenja v precejšnjem delu uporabljajo parametre, ki niso v celoti pridobljeni iz aktivnih trgov in vključujejo subjektivno komponento.
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Vrednost za | Vrednost za | Vrednost za namen | |
| Sredstva | namen | namen | računovodskih |
| solventnosti | solventnosti | izkazov | |
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Naložbe | 2.501.180 | 2.218.670 | 2.936.111 |
| Nepremičnine (razen za lastno uporabo) | 89.697 | 86.516 | 70.411 |
| Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami | 161.339 | 135.508 | 55.721 |
| Lastniški vrednostni papirji | 9.969 | 9.547 | 110.891 |
| Obveznice | 2.027.021 | 1.805.589 | 2.430.712 |
| Kolektivni naložbeni podjemi | 153.888 | 118.244 | 206.542 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 20 | 0 | 20 |
| Depoziti, ki niso denarni ustrezniki | 58.276 | 62.312 | 60.834 |
| Druge naložbe | 972 | 955 | 980 |
Tabela 28: Naložbe Skupine
D.1.4.1 Nepremičnine (razen za lastno uporabo)
Za vrednotenje naložbenih nepremičnin, to je nepremičnin, ki niso za lastno uporabo, veljajo enaka pravila kot za vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev v posesti za lastno uporabo, ki so opisana v poglavju D.1.3. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti nastane zaradi različnega načina vrednotenja.
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Naložbe | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Nepremičnine (razen za lastno rabo) | 89.697 | 86.516 | 70.411 |
Tabela 29: Nepremičnine (razen za lastno uporabo) Skupine
Vrednost nepremičnin (razen za lastno uporabo) se je v letu 2024 povečala za 3,2 milijona evrov. Postavka se je najbolj povečala na račun preklasifikacije poslovnih prostorov družbe v Banjaluki v naložbene nepremičnine. Druge spremembe vrednosti v pretežni meri izhajajo iz prevrednotenja nepremičnin, kot posledica spremembe poštene vrednosti.
D.1.4.2 Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami
Odvisne družbe so v konsolidiranih računovodskih izkazih polno konsolidirane. Pridružene družbe so v konsolidiranih računovodskih izkazih pripoznane po kapitalski metodi. V bilanci stanja so deleži za namen solventnosti v odvisnih zavarovalnicah, pozavarovalnicah, zavarovalnih holdingih in družbah za pomožne storitve polno konsolidirani. Deleži v strateških finančnih družbah, nestrateških odvisnih družbah in pridruženih družbah pa se vrednotijo po naslednji hierarhiji metod vrednotenja:
- po privzeti metodi vrednotenja: privzeta metoda vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: PMV) predpostavlja vrednotenje z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za ista sredstva.
- po prilagojeni kapitalski metodi: s prilagojeno kapitalsko metodo se deleži v povezanih podjetjih vrednotijo glede na delež udeleženega podjetja v presežku sredstev nad obveznostmi povezanega podjetja. Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja se posamezna sredstva in obveznosti podjetij vrednotijo skladno s principi Delegirane uredbe (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S2). Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja, ki niso zavarovalnice ali pozavarovalnice, se lahko uporabi kapitalska metoda, kot je predpisana v skladu z MSRP, pri čemer pa se vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev odšteje od vrednosti povezanega podjetja, (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S1).
- po prilagojenih cenah iz aktivnih trgov za podobna sredstva ali po alternativnih metodah vrednotenja: če uporaba metod vrednotenja iz prvega in drugega odstavka ni mogoča, se deleži v povezanih podjetjih, ki pa ne smejo biti odvisne družbe, ovrednotijo na podlagi alternativne metode vrednotenja (angl. alternative valuation method, v nadaljnjem besedilu: AVM), ki jo Skupina uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov. V takih primerih se od vrednosti povezanega podjetja odšteje vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev.
Deleži v drugih povezanih družbah, ki se ne konsolidirajo polno, so ovrednoteni po prilagojeni kapitalski metodi. Izjema je lastniški delež v družbi Katera, ki je ovrednoten z alternativno metodo vrednotenja. V primeru družbe Katera alternativni model vrednotenja tesno sledi prilagojeni kapitalski metodi z uporabo poštene vrednosti sredstev in obveznosti. V spodnji tabeli so navedene vrednosti kapitalskih deležev Skupine v povezanih družbah po metodah vrednotenja za namen solventnosti.
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Metoda vrednotenja | Vrednost za namen solventnosti |
||
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| PMV | 0 | 0 | 0 |
| AEM S1 | 140.945 | 124.338 | 0 |
| AVM | 20.394 | 11.170 | 37.808 |
| Skupaj | 161.339 | 135.508 | 55.721 |
Tabela 30: Vrednosti kapitalskih deležev Skupine v povezanih družbah po metodah vrednotenja
Največja razlika med vrednostjo postavke za namen solventnosti in za namen računovodskih izkazov je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. V postavki za namen solventnosti so poleg pridruženih družb vključene tudi nestrateške odvisne družbe in strateške finančne družbe - Triglav Skladi, Triglav, pokojninska družba in Triglav penzisko društvo, Skopje. Kapitalska metoda za namen računovodskih izkazov je v zgornji tabeli prikazana z oznako AVM.
Tabela 31: Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami, Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Naložbe | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Deleži v povezanih podjetjih | 161.339 | 135.508 | 55.721 |
Vrednost deležev v povezanih podjetjih se je v letu 2024 povečala za 25,8 milijona evrov. K povečanju največ doprinesejo vložek v družbo Katera, pozitivno prevrednotenje povezano z dobrim poslovanjem družb Triglav Skladi in Triglav, pokojninska družba. Največji nasprotni učinek na višino postavke ima izstop iz družbe Nama.
D.1.4.3 Lastniški vrednostni papirji
Naložbe v lastniške vrednostne papirje (razen povezanih družb) se, če zanje obstaja delujoči trg, vrednotijo po zaključnem tečaju na borzi. V primeru nedelujočega trga vrednost naložbe določa zadnji znani tečaj, če zdrži ocena o nespremenjenosti gospodarskih okoliščin od zadnjega posla, cena z likvidnega sivega trga oziroma model ocenjevanja vrednosti. Ocenjevanje vrednosti po modelu se izvaja interno oziroma prek pooblaščenih cenilcev vrednosti, glede na lastnosti ocenjevane naložbe pa ustrezne metode vrednotenja vključujejo metodo diskontiranih denarnih tokov, metodo primerljivih kazalnikov vrednosti in metodo čiste vrednosti sredstev. Izjemoma, v primerih nematerialnosti posamezne naložbe in skupne vrednosti tako ocenjenih sredstev, so naložbe vrednotene po nabavni vrednosti. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov načeloma ne odstopa od vrednotenja za namen solventnosti.
Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Največji doprinos k razliki predstavlja portfelj družbe Triglav, pokojninska družba.
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Naložbe | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Lastniški vrednostni papirji | 9.969 | 9.547 | 110.891 |
| Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi | 5.073 | 5.130 | 105.987 |
| Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi | 4.895 | 4.417 | 4.904 |
Tabela 32: Naložbe Skupine v lastniške vrednostne papirje
Vrednost lastniških vrednostnih papirjev se je v letu 2024 povečala za 0,4 milijona evrov. Povečanje večinoma izhaja iz segmenta nekotirajočih vrednostnih papirjev in je predvsem posledica prevrednotenja nekaterih naložb.
D.1.4.4 Obveznice
Za namen računovodskih izkazov se obveznice vrednotijo skladno z zahtevami računovodske kategorije, v katero so razvrščene ob pripoznanju (Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, Po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, Po odplačni vrednosti). Naložbe v računovodski kategoriji Po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa oziroma Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida so vrednotene po pošteni vrednosti. Naložbe razporejene v računovodsko kategorijo Po odplačni vrednosti pa so vrednotene po odplačni vrednosti.
Če je naložba tržna (kotira na delujočem trgu), njeno pošteno vrednost predstavlja zaključni tečaj s tega trga (Bloomberg Valuation Service – BVAL, lokalna borza vrednostnih papirjev, tečaj organizatorja trga). Če pa trg ni delujoč – transakcije se ne izvajajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da bi se redno zagotavljale informacije o cenah, se pošteno vrednost določa s tehnikami ocenjevanja vrednosti:
- ceno določa zadnji sklenjen posel, če se gospodarske okoliščine od zadnjega posla niso pomembno spremenile,
- model vrednotenja.
Poglavitni parameter modela vrednotenja naložb iz sklopa monetarnih postavk (sedanja vrednost pogodbenih denarnih tokov) je diskontna krivulja, ki je sestavljena iz netvegane obrestne mere za posamezno valuto, in kreditnega pribitka, ki je lasten izdajatelju oziroma skupini izdajateljev. Pri določitvi posamezne diskontne krivulje se v največji možni meri uporablja nepopravljene podatke s finančnih trgov. Pri kompleksnejših finančnih instrumentih, na primer sestavljenih vrednostnih papirjih oziroma obveznicah z odpoklicnimi opcijami se za vrednotenje uporabljajo specializirani modeli, ki lahko zahtevajo tudi dodatne parametre (volatilnost, korelacije, itd.). Za namen solventnosti se vse obvezniške naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti.
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Naložbe | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Obveznice | 2.027.021 | 1.805.589 | 2.430.712 |
| Državne obveznice | 1.409.867 | 1.178.073 | 1.606.235 |
| Podjetniške obveznice | 616.105 | 626.480 | 823.428 |
| Strukturirani vrednostni papirji | 1.048 | 1.035 | 1.048 |
Tabela 33: Naložbe Skupine v obveznice
Vrednost obveznic se je v letu 2024 povečala za 221,4 milijona evrov. Zvišanje postavke sestavlja 74,6 milijona pozitivnega prevrednotenja ter 146,8 milijona evrov prilivov. Pozitivno prevrednotenje izhaja iz segmenta državnih obveznic (44,5 milijona evrov) in segmenta podjetniških obveznic (30,0 milijona evrov). Državni segment je v obdobju leta beležil za 193,0 milijona evrov prilivov, segment podjetniških obveznic pa za 46,2 milijona evrov odlivov.
Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Največji doprinos k razliki predstavlja pretežno obvezniški portfelj družbe Triglav, pokojninska družba. Dodatno zaradi različnega načina vrednotenja naložb, ki so v računovodskih izkazih razvrščene v kategorijo Po odplačni vrednosti nastane za 5,4 milijona evrov razlike do vrednosti za namen solventnosti.
D.1.4.5 Kolektivni naložbeni podjemi
Kolektivni naložbeni podjemi se za namen računovodskih izkazov kot tudi za namen solventnosti vrednotijo, kot je zapisano v poglavju D.1.4.3. Dodatno nekotirajočim skladom določa ceno zaključni tečaj izdajatelja sklada.
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Naložbe | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Kolektivni naložbeni podjemi | 153.888 | 118.244 | 206.542 |
Tabela 34: Naložbe Skupine v kolektivne naložbene podjeme
Vrednost postavke se je v letu 2024 povečala za 35,6 milijona evrov. Glavnino povečanja postavke predstavljajo nova vlaganja in dodatna vplačila v alternativne investicijske sklade ter njihovo pozitivno prevrednotenje, skupaj v višini skoraj 35,0 milijona evrov. Izpostavljenost različnim oblikam javnih kolektivnih naložbenih podjemov ostaja nizka. Skupina je v letu 2024 beležila odliv v višini 2,9 milijona evrov iz kolektivnih naložbenih podjemov z dolžniško usmeritvijo, nasprotno pa so nekatere družbe Skupine sklade denarnega trga začele izdatneje uporabljati kot donosnejši nadomestek kratkoročnim depozitom. Kolektivni podjemi po MSRP 9 zahtevajo obravnavo, ki z vidika nihajnosti rezultata Skupine ni optimalna.
Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Največji doprinos k razliki predstavljata portfelj družbe Triglav Skladi, ki vsebuje pretežno kolektivne naložbene podjeme, in portfelj družbe Triglav, pokojninska družba.
D.1.4.6 Izvedeni finančni instrumenti
Matična družba uporablja izvedene finančne inštrumente za uravnavanje valutnega tveganja, ki v precejšnji meri izhaja iz posrednih naložb kolektivnih naložbenih podjemov. V letu 2023 Skupina izvedenih finančnih instrumentov ni uporabljala.
Tabela 35: Naložbe Skupine v izvedene finančne instrumente
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Naložbe | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2023 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | 20 | 0 | 20 |
D.1.4.7 Depoziti, ki niso denarni ustrezniki
Za namen računovodskih izkazov se depoziti, ki niso denarni ustrezniki, vrednotijo po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti se te naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je ocenjena z modelom vrednotenja, kot je zapisano v poglavja D.1.4.4.
Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini.
Tabela 36: Depoziti, ki niso denarni ustrezniki, Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Naložbe | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Depoziti, ki niso denarni ustrezniki | 58.276 | 62.312 | 60.834 |
Vrednost postavke se je v letu 2024 glede na predhodno leto zmanjšala za 4,0 milijona evrov. Izpostavljenost naložbenemu razredu se je znižala skoraj v vseh družbah Skupine, najbolj pa v družbah s sedežem v Bosni in Hercegovini, Republiki Hrvaški in Severni Makedoniji.
D.1.4.8 Druge naložbe
Druge naložbe v Skupini predstavljajo sredstva v škodnih skladih in druge finančne naložbe, ki niso razvrščene v katero od preostalih kategorij v prejšnjih poglavjih. Vrednost teh sredstev za namen solventnosti sledi vrednosti za namen računovodskih izkazov.
Tabela 37: Druge naložbe Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Naložbe | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Druge naložbe | 972 | 955 | 980 |
Vrednost postavke je glede na leto 2023 ostala na podobni ravni.
D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, so sredstva iz naslova zavarovalnih ali naložbenih produktov, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Ta sredstva se za namen solventnosti vrednotijo po pošteni vrednosti, za namen računovodskega poročanja pa so možni tudi drugi načini vrednotenja, ki so skladni s posamezno računovodsko kategorijo (na primer vrednotenje po odplačni vrednosti za sredstva razporejena v računovodsko kategorijo Po odplačni vrednosti).
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Sredstva | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja |
972.491 | 814.404 | 972.703 |
Tabela 38: Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja Skupine
Gibanje sredstev v postavki je primarno vezano na gibanje višine zavarovalnih obveznosti. Le-te so lahko volatilne zaradi prilivov oziroma odlivov iz naslova premij in izplačil, deloma pa tudi zaradi gibanja vrednosti obveznosti, pogojenega z gibanjem indeksov oziroma referenčnih vrednosti, na katere je vrednost obveznosti vezana. Povečanje vrednosti naložb je v precejšnjem delu posledica pozitivnega prevrednotenja naložb.
D.1.6 Krediti in hipoteke
Kredite in hipoteke se za namen računovodskih izkazov vrednoti po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti so ta sredstva ovrednotena z modelom vrednotenja, ki temelji predvsem na tržnih predpostavkah o diskontni stopnji. Kreditni pribitek, ki je sestavni del diskontne stopnje, je določen za vsakega izdajatelja posebej.
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Vrednost za namen | Vrednost za namen | ||
| Sredstva | solventnosti | računovodskih izkazov | |
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Krediti in hipoteke | 6.704 | 6.525 | 6.526 |
| Posojila, vezana na police | 5.703 | 5.696 | 5.690 |
| Krediti in hipoteke posameznikom | 1.000 | 830 | 924 |
| Drugi krediti in hipoteke | 0 | 0 | 0 |
Tabela 39: Krediti in hipoteke Skupine
Vrednost vseh kreditov in hipotek je v primerjavi z letom 2023 ostala na podobni ravni.
D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj
Vsaka zavarovalna ali pozavarovalna družba v Skupini skladno z lastno metodologijo določi znesek izterljivih zneskov iz pozavarovanj.
Za namen solventnosti se glede na meje zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb določi izterljive zneske pozavarovalnih pogodb, ki se na njih nanašajo. Izterljivi zneski iz pozavarovanj se pri obveznostih neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj izračunavajo ločeno za obveznosti premijske in škodne rezervacije. Za škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente, so izterljivi zneski iz pozavarovanj v Skupini prikazani na postavki življenjskih zavarovanj.
Tabela 40: Izterljivi zneski iz pozavarovanj Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Sredstva | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Izterljivi zneski iz pozavarovanj | 155.490 | 199.077 | 287.585 |
| Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja | 154.683 | 197.678 | 287.585 |
| Življenjska zavarovanja | 807 | 1.399 | 0 |
V letu 2024 so se izterljivi zneski iz pozavarovanj znižali za 43,6 milijona evrov, predvsem zaradi znižanja prijavljenih škod na segmentu Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) na matični družbi in Pozavarovalnici Triglav Re.
D.1.8 Depoziti pri cedentih
Depoziti pri cedentih v Skupini predstavljajo depozite pozavarovalnic, dane cedentom iz naslova pozavarovalnih pogodb. Za namen računovodskih izkazov se vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti in se deloma netirajo znotraj zavarovalno-tehničnih rezervacij po MSRP 17. Za namen solventnosti se vrednotijo enako in so prikazane kot svoja bilančna postavka.
| Tabela 41: Depoziti pri cedentih Skupine | ||
|---|---|---|
| ------------------------------------------ | -- | -- |
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Sredstva | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Depoziti pri cedentih | 16.764 | 16.954 | 16 |
V letu 2024 so v primerjavi s prejšnjim letom depoziti pri cedentih ostali na podobni ravni.
D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov se za namen računovodskih izkazov ne spremlja več pod svojo postavko. Te terjatve so za namen računovodskih izkazov po MSRP 17 del zavarovalno-tehničnih rezervacij.
Za namen solventnosti se vrednotenje postavke meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. V to postavko se za namen solventnosti zajame le zapadle zavarovalne terjatve, saj so nezapadle terjatve do zavarovalcev za namen solventnosti vključene v izračun najboljše ocene in so ustrezno temu izločene iz te postavke. Dodatno so v to postavko za namen solventnosti vključene tudi zapadle terjatve iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter tržna vrednost zavarovalnih regresov.
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Sredstva | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov | 54.587 | 64.101 | 0 |
Tabela 42: Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov Skupine
Konec leta 2024 se je vrednost te postavke zmanjšala za 9,5 milijona evrov. Zmanjšanje je posledica zmanjšanja postavke pri vseh družbah v Skupini tekom leta 2024.
D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj
Terjatve iz naslova pozavarovanj se za namen solventnosti meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Te terjatve so za namen računovodskih izkazov po MSRP 17 del obveznosti iz zavarovalnih pogodb.
Tabela 43: Terjatve iz naslova pozavarovanj Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Naložbe | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Terjatve iz naslova pozavarovanj | 46.518 | 64.218 | 0 |
V letu 2024 so se sredstva na tej postavki na Skupini zmanjšala za 17,7 milijona evrov, kar v večini izhaja iz zmanjšanja terjatev za škode na Pozavarovalnici Triglav Re. Zmanjšanje je v največji meri posledica prejetih sredstev s strani pozavarovalnic iz naslova ujm v Sloveniji v letu 2023.
D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) zajemajo terjatve iz financiranja, preostali del pa predstavljajo terjatve iz poslovanja (terjatve do kupcev). Za namen računovodskih izkazov se te terjatve praviloma merijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo na enak način. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini.
Tabela 44: Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Sredstva | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) | 40.905 | 42.360 | 40.905 |
V letu 2024 so se terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) na Skupini zmanjšale za 1,5 milijona evrov. Največje zmanjšanje je bilo na matični družbi, v višini 1,4 milijona evrov.
D.1.12 Denar in denarni ustrezniki
Denar in denarni ustrezniki vsebujejo denarna sredstva na računih pri bankah in gotovino v blagajnah. Ta postavka se za oba namena vrednotenja vrednoti po nominalni vrednosti, vrednosti pa se razlikujejo zaradi različnega zajema družb v konsolidacijo.
Tabela 45: Denar in denarni ustrezniki Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Sredstva | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 52.190 | 62.891 | 74.831 |
V letu 2024 so se vrednosti na tej postavki zmanjšale za 10,7 milijona evrov. Zmanjšanje beleži večina družb Skupine.
D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje
Postavka zajema kratkoročne aktivne časovne razmejitve, sredstva vložena v računalniške programe za Skupino, zaloge in druga sredstva. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega se tudi za oba namena vrednotenja uporabi različna klasifikacija postavk bilance stanja.
Tabela 46: Vsa druga sredstva Skupine, ki niso prikazana drugje
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Naložbe | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje | 9.095 | 9.208 | 10.156 |
V letu 2024 se je vrednost vseh drugih sredstev Skupine, ki niso prikazana drugje, zmanjšala za 0,1 milijona evrov.
D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije
Zavarovalno-tehnične rezervacije predstavljajo višino obveznosti Skupine iz naslova zavarovalnih pogodb. Na ravni posamezne zavarovalne družbe je njihova vrednost za namen solventnosti enaka vsoti najboljše ocene in dodatka za tveganje, ki se izračunata ločeno. Najboljša ocena ustreza sedanji vrednosti pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova zavarovalnih pogodb. Za izračun sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov se uporabi ustrezna krivulja netvegane obrestne mere. Družbe v Skupini ločeno izračunavajo zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja ter življenjska zavarovanja, ki jih razporedijo glede na izbrano metodo izračuna.
Na ravni Skupine se zavarovalno-tehnične rezervacije izračuna kot vsoto najboljših ocen zavarovalnih obveznosti posameznih (po)zavarovalnih družb v Skupini, zmanjšano za medsebojne transakcije znotraj Skupine.
Graf 11: Zavarovalno-tehnične rezervacije Skupine na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
ZTR – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)
ZTR – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)
ZTR – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)
- ZTR življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)
- ZTR zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja
MEJE POGODB IN HOMOGENE SKUPINE TVEGANJ
Zavarovalne družbe v Skupini pripoznajo zavarovalno obveznost takoj, ko začne veljati pogodba. Pripoznana zavarovalna obveznost se odpravi, ko je ta izbrisana, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Pri vrednotenju so smiselno uporabljene meje zavarovalne pogodbe.
Zavarovalno-tehnične rezervacije se delijo glede na lastnosti zavarovanj in posledično aktuarskih metod, s katerimi se obveznosti vrednotijo. Obveznosti premoženjskih zavarovanj se tako delijo na obveznosti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, vsebujejo pa tudi segment obveznosti, ki se za namen solventnosti razporedijo med obveznosti življenjskih zavarovanj. Za slednje se pri njihovem vrednotenju uporabljajo aktuarske tehnike življenjskih zavarovanj. Ta del zavarovalnotehničnih rezervacij predstavljajo škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent. Druge obveznosti iz portfelja premoženjskih zavarovanj se delijo najmanj po zavarovalnih segmentih.
Obveznosti portfelja življenjskih zavarovanj se v največjem delu razporedi v segment obveznosti življenjskih zavarovanj, deloma pa tudi v segment zdravstvenih zavarovanj. V slednji segment se uvrščajo dodatna nezgodna zavarovanja, ki se sklepajo k osnovnemu življenjskemu zavarovanju, obveznosti pa se določajo z aktuarskimi tehnikami premoženjskih zavarovanj. Obveznosti življenjskih zavarovanj se razdelijo najmanj na zavarovalne segmente. Celoten portfelj polic življenjskih zavarovanj je razdeljen v homogene skupine tveganj v skladu z naravo tveganj, ki jih krijejo police, aktuarsko presojo in preteklim dogajanjem, ki se empirično analizira.
D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj
Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj na dan 31. 12. 2024 znašajo 860,9 milijona evrov.
Osnova za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so podatki, ki ustrezajo merilom ustreznosti, popolnosti in primernosti, saj je v Skupini vzpostavljen sistem za spremljanje in zagotavljanje kakovosti podatkov.
Za namen izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij posamezna družba v Skupini segmentira svoj portfelj neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj skladno z Delegirano uredbo vsaj na predpisane zavarovalne segmente poslovanja. Nekatere družbe zavarovalne segmente delijo glede na statistične značilnosti portfelja v nadaljnje homogene skupine. Segmentacija je povezana s procesom izračunavanja zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen računovodskih izkazov, upošteva pa tudi homogenost profilov tveganja razpoložljivosti potrebnih podatkov za izračunavanje rezervacij in analize vzorcev denarnih tokov ter nihajnosti skupin zavarovanj.
Vrednost medsebojnih transakcij družb v Skupini za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja na 31. 12. 2024 znaša 91,9 milijona evrov.
| Tabela 47: Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj Skupine za namen |
|---|
| solventnosti na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023 |
| 2024 | v 000 evrih | ||
|---|---|---|---|
| ZTR neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj |
Najboljša ocena | Dodatek za tveganje | Zavarovalno-tehnične rezervacije |
| -- Neživljenjska zavarovanja | 799.509 | 38.077 | 837.586 |
| -- Zdravstvena zavarovanja | 21.469 | 1.842 | 23.311 |
| Skupaj | 820.979 | 39.919 | 860.898 |
| 2023 | v 000 evrih | ||
|---|---|---|---|
| ZTR neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj |
Najboljša ocena | Dodatek za tveganje | Zavarovalno-tehnične rezervacije |
| -- Neživljenjska zavarovanja | 790.225 | 35.177 | 825.402 |
| -- Zdravstvena zavarovanja | 34.693 | 1.845 | 36.537 |
| Skupaj | 824.918 | 37.021 | 861.939 |
Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so na ravni Skupine na podobni ravni kot konec preteklega leta. Zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so se sicer znižale rezervacije za zdravstvena zavarovanja, ob rasti portfelja neživljenjskih zavarovanj pa so narasle rezervacije za te zavarovalne segmente. Rast dodatka za tveganje v letu 2024 v celoti izhaja iz rasti portfelja neživljenjskih zavarovanj.
D.2.1.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj
Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je sestavljena iz škodne rezervacije, premijske rezervacije ter dodatka za tveganje.
Najboljša ocena škodne rezervacije se izračuna na koncu obdobja, pri čemer so škode ločene v dve skupini. V prvi skupini so škode, ki so do zadnjega dne opazovanega obdobja že nastale, vendar še niso bile prijavljene ali dovolj prijavljene ali so bile reaktivirane. V drugo skupino uvrščamo škode, ki so že nastale in so bile tudi prijavljene do zadnjega dne opazovanega obdobja.
Najboljša ocena nastalih prijavljenih škod je enaka diskontirani vrednosti rezerviranih škod iz popisa, ki je rezultat mesečne obdelave in se spremlja na ravni posameznega škodnega spisa. Škodni oddelki so odgovorni za popis ocen posamezne škode, pri čemer se podatki, ki vplivajo na višino ocen, vnašajo sproti. Iz popisa so izvzeti rentni zahtevki, saj se upoštevajo v najboljši oceni rezervacij življenjskih zavarovanj. Najboljša ocena za nastale neprijavljene škode se izračunava na ravni zavarovalnih segmentov, za kar se uporabljajo uveljavljene aktuarske tehnike. V izračunu je ustrezno upoštevana pretekla inflacija. Bodoči denarni tokovi iz naslova nastalih škod upoštevajo oceno pričakovane prihodnje inflacije.
Najboljša ocena premijske rezervacije temelji na projekcijah bodočih denarnih tokov iz naslova premij, škod, regresov, stroškov, bonusov in popustov, prekinitev, provizij in morebitnih drugih denarnih tokov, specifičnih za posamezno družbo v Skupini. Za mero izpostavljenosti se uporablja prenosna premija, ki je izračunana na dan zaključka opazovanega obdobja. Ena izmed ključnih predpostavk modela je, da se vzorec razvoja bodočih denarnih tokov iz premijske rezervacije ujema z vzorcem, ki se izračuna in uporablja pri oblikovanju škodne rezervacije.
Pomembni predpostavki sta tudi bodoča inflacija in krivulja za diskontiranje. Predpostavka bodoče inflacije temelji na ocenah, ki jih za države, kjer poslujejo posamezne družbe Skupine, objavlja Mednarodni denarni sklad (angl. IMF). Za diskontiranje se uporablja krivulja netvegane obrestne mere, ki jo objavlja EIOPA. Metodologija izračuna škodne in premijske rezervacije je usklajena med (po)zavarovalnimi družbami v Skupini, ob upoštevanju velikosti, kompleksnosti in poslovnega profila posamezne družbe.
D.2.1.2 Dodatek za tveganje neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj
Dodatek za tveganje Skupine je na dan 31. 12. 2024 znašal 39,9 milijona evrov. Dodatek za tveganje se na ravni Skupine izračuna kot vsota dodatkov za tveganje po istih zavarovalnih segmentih poslovanja posameznih družb v Skupini. Za izračun se projicirajo prihodnje kapitalske zahteve posameznih tveganj po modulih in podmodulih. Pristop po hierarhiji ustreza prvi metodi, skladno z EIOPA Smernicami o vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij. V izračunu se upošteva 6-odstoten strošek kapitala.
D.2.1.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih
Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen računovodskih izkazov so na dan 31. 12. 2024 znašale 1.048,8 milijona evrov, za namen solventnosti pa 860,9 milijona evrov.
Tabela 48: Razlike med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen solventnosti in za namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2024
| 2024 | v 000 evrih | |
|---|---|---|
| Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| ZTR neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj | 860.898 | 1.048.760 |
Standarda merjenj obveznosti zavarovalno-tehničnih rezervacij se najbolj razlikujeta pri merjenju obveznosti iz preostalega kritja. Osnovna metoda pri računovodskem standardu je bližja izračunu premijske rezervacije, saj temelji na projekciji denarnih tokov, podobno kot premijska rezervacija. Skupina osnovno metodo uporablja praviloma za pogodbe z obdobjem kritja več kot eno leto, ki predstavljajo manjši del portfelja. Družbe v Skupini portfelj neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj večinoma merijo z metodo razporejanja premij, ki je po vsebini bližja uporabi prenosne premije po MSRP 4.
Dodatno računovodski standard predpisuje upoštevanje prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja tako na obveznostih za nastale zahtevke, kot na obveznostih za preostalo kritje glede na izbrano in razkrito stopnjo zaupanja. Prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja za obveznosti za nastale zahtevke temelji na stohastični metodi izračuna škodne rezervacije, medtem ko metoda izračuna prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja pri obveznostih za preostalo kritje izhaja iz nekaterih kapitalskih zahtev posamezne družbe Skupine.
Na razlike pri vrednotenju pomembno vpliva tudi drugačen princip upoštevanja stroškov. Za namene rezervacij po solventnosti se upoštevajo vsi stroški, medtem ko se pri vrednotenju za namen računovodskih izkazov upoštevajo samo stroški, ki jih je mogoče pripisati policam.
D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj
V okviru zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj se na ravni Skupine vrednoti življenjske zavarovalne obveznosti in zavarovalne obveznosti zdravstvenih zavarovanj, ki se vrednotijo na podobni tehnični osnovi kot življenjska zavarovanja. Na ravni Skupine se najboljšo oceno obveznosti računa ločeno za iztekle in neiztekle krite nevarnosti.
Metodologija izračuna je usklajena med (po)zavarovalnimi družbami v Skupini, ki v zavarovalnotehničnih rezervacijah življenjskih zavarovanj nimajo medsebojnih transakcij.
V spodnji tabeli so prikazane zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti.
| Tabela 49: Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti na dan 31. 12. 2024 | |
|---|---|
| in 31. 12. 2023 |
| 2024 | v 000 evrih | ||
|---|---|---|---|
| Najboljša | Dodatek | Zavarovalno | |
| ZTR življenjskih zavarovanj | ocena | za | tehnične |
| obveznosti | tveganje | rezervacije | |
| Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30) | 702.439 | 14.983 | 717.422 |
| Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31) | 899.880 | 21.822 | 921.703 |
| Druga življenjska zavarovanja (LoB 32) | 19.079 | 8.995 | 28.074 |
| Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34) | 57.469 | 258 | 57.727 |
| Skupaj | 1.678.867 | 46.059 | 1.724.926 |
| 2023 | v 000 evrih | ||
|---|---|---|---|
| ZTR življenjskih zavarovanj | Najboljša ocena obveznosti |
Dodatek za tveganje |
Zavarovalno tehnične rezervacije |
| Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30) | 760.797 | 13.990 | 774.787 |
| Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31) | 725.485 | 22.675 | 748.160 |
| Druga življenjska zavarovanja (LoB 32) | 22.362 | 8.532 | 30.894 |
| Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34) | 56.075 | 263 | 56.338 |
| Skupaj | 1.564.719 | 45.460 | 1.610.179 |
D.2.2.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj
Za namene projekcije denarnih tokov se na ravni posamezne zavarovalne družbe uporabi primeren nabor predpostavk na ravni homogenih skupin, v katere so razvrščene police. Za neiztekle nevarnosti se najboljša ocena obveznosti izračuna s projekcijami denarnih tokov, in sicer pod pripadajočimi predpostavkami za vsako polico posebej. Za iztekle nevarnosti se pripozna najboljša ocena obveznosti na naslednji način: v primeru doživetij se najboljša ocena izračuna po policah; v primeru drugih tveganj pa na skupinski ravni homogenih skupin tveganj po tako imenovani metodologiji aktuarskih trikotnikov, ki spada pod tehnike premoženjskih zavarovanj. Teoretični koncept opredeljuje najboljšo oceno obveznosti kot tržno vrednost obveznosti, ki pa je v praksi skoraj nikoli ni mogoče odčitati na trgu. Zato se najboljša ocena obveznosti izračuna kot sedanja vrednost vseh prihodkov in odhodkov, ki so povezani s polico, uteženih z verjetnostjo realizacije. Prihodki obsegajo bruto premije, obračunane stroške in druge dohodke (na primer refundacije), odhodki pa dejanske stroške, provizije, škode in druge morebitne odhodke. Med prihodke se ne štejejo donosi na sredstva. Za diskontiranje denarnih tokov se uporablja ustrezna krivulja netvegane obrestne mere.
Odhodki, ki zadevajo prihodnje dejanske stroške, se izračunajo po stroškovnem modelu, ki vsebuje vse vrste stroškov, potrebne za servisiranje zavarovalnih pogodb: stroške upravljanja zavarovanj, stroške upravljanja naložb, stroške upravljanja škodnih zahtevkov in stroške pridobivanja zavarovanj. Stroški provizij posrednikom se upoštevajo po posamezni zavarovalni polici in tvorijo posebno vrsto denarnega toka.
Vrednost najboljše ocene obveznosti za sklenjena zavarovanja se v Skupini izračuna ločeno za garantirani del upravičenj in za del upravičenj, ki izhaja iz bodočih pripisov dobičkov.
V izračunu denarnih tokov se upoštevajo določeni prihodnji ukrepi upravljanja glede delitve dobička zavarovancem, odvisno od ekonomskih razmer države, v kateri posluje družba, in skladno s pravilniki družbe.
Z uporabo nabora ekonomskih scenarijev, ki so skladni s tržnimi razmerami in nevtralni za tveganja, se izračuna tudi del najboljše ocene obveznosti, ki predstavlja časovno vrednost vgrajenih pogodbenih možnosti in finančnih garancij in s tem oceni sedanjo vrednost negotovosti, ki izhaja iz njih.
Predpostavke o ravnanju zavarovalcev se upoštevajo deterministično, tj. ravnanje ni odvisno od ekonomskega scenarija, temveč je odvisno od drugih dejavnikov tveganja (na primer starost police, vrsta zavarovalnega produkta in podobno).
Najboljša ocena rezervacij za škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente, je vsota najboljših ocen za sedanje in predvidene škode iz tega naslova. Najboljši oceni se izračuna z življenjskimi tehnikami vrednotenja. Pri tem se upoštevajo ustrezne tablice smrtnosti, ki se uporabljajo tudi za vrednotenje kapitaliziranih rent. Tako se izračuna tudi rezervacija za predvidene rente za zavarovalne primere, kjer še ni prišlo do vložitve zahtevka, le-ta pa se upravičeno pričakuje. Gre praviloma za rente mladoletnih oseb, ki že prejemajo rento, ob dopolnitvi določene starosti pa bodo upravičeni tudi do rente zaradi nadomestila izpada dohodka. V izračunu so upoštevani tudi stroški reševanja.
Najboljša ocena obveznosti se je v opazovanem obdobju spremenila na segmentih:
- zavarovanj z udeležbo pri dobičku, kjer se je zmanjšala za 58,4 milijona evrov pretežno zaradi zmanjšanja najboljše ocene obveznosti projiciranih denarnih tokov v letu 2024 za 73,0 milijona evrov in povečanja najboljše ocene obveznosti zaradi obrestovanja in znižanja krivulje netvegane obrestne mere v skupni višini 27,2 milijona evrov;
- zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja, kjer se je povečala za 174,4 milijona evrov, predvsem zaradi dejanskih naložbenih gibanj v obdobju, ki so povečala najboljšo oceno obveznosti za 97,3 milijona evrov, najboljša ocena obveznosti novih sprejetih rizikov in obrestovanja v obdobju pa ima vpliv na povečanje še za 47,5 milijona evrov;
- drugih življenjskih zavarovanjih, kjer se je zmanjšala za 3,3 milijona evrov predvsem zaradi projiciranih denarnih tokov in sprememb v neekonomskih predpostavkah;
- rent neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, kjer se je povečala za 1,4 milijona evrov. Povečanje lahko skoraj v celoti razložimo s povečanjem v matični družbi, ki znaša 1,1 milijona evrov. Ta je posledica vzpostavitve novih rent.
D.2.2.2 Dodatek za tveganje življenjskih zavarovanj
Opredelitev dodatka za tveganje temelji na ocenjeni vrednosti solventnostne kapitalske zahteve za vsa prihodnja obdobja do izteka obstoječega portfelja obveznosti, zato se za njihov izračun v Skupini uporablja poenostavitev, ki temelji na izračunu prihodnjih vrednosti delnih solventnostnih kapitalskih zahtev za posamezne podvrste tveganja (na primer umrljivost, dolgoživost, stroški, itd.) na osnovi vrednosti nadomestkov, ki jih je v praksi mogoče izračunati.
Vsakemu tveganju po standardni formuli se zato določi ustrezen nadomestek, ki se po empiričnih dokazih in aktuarski presoji v prihodnosti giblje približno skladno z gibanjem kapitalske zahteve za to tveganje. Tako se izračuna dodatek za tveganje za celoten portfelj življenjskih zavarovanj znotraj posameznega omejenega sklada oziroma preostanka portfelja. Tak dodatek za tveganje se nato razdeli na posamezne zavarovalne segmente, sorazmerno z njihovimi navideznimi izoliranimi dodatki za tveganje.
D.2.2.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih
Razlogi za razlike med vrednotenji zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti in računovodskih izkazov so razhajanja med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami.
Metodologija in podlage za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen računovodskih izkazov določajo način izračuna sedanje vrednosti realistične ocene vseh relevantnih denarnih tokov, poimenovano s terminom »sedanja vrednost bodočih denarnih tokov«, vključno s prilagoditvijo za tveganje in pogodbeno storitveno maržo.
Metodologija in podlage za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti določajo način izračuna sedanje vrednosti realistične ocene vseh relevantnih denarnih tokov, poimenovano s terminom »najboljša ocena obveznosti«, vključno z dodatkom za tveganje.
Pri obeh vrednotenjih so vse predpostavke tipa najboljše ocene, kar pomeni, da vrednosti niso niti precenjene niti podcenjene, kar omogoči realistično vrednotenje. Pomembno dejstvo je, da regulator predpiše osnovno časovno strukturo netvegane obrestne mere za vsako pomembno valuto in je torej poenotena za vse zavarovalnice v posamezni državi.
Pomembnejše razlike med vrednotenjem obveznosti življenjskih zavarovanj za namen računovodskih izkazov in solventnosti so:
- prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja v fazi varčevanja so za namen računovodskega poročanja klasificirana kot finančne pogodbe in niso predmet MSRP 17, medtem ko se za namen solventnosti vrednotijo v sklopu življenjskih zavarovanj;
- pri izračunu sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov se za namen računovodskih izkazov upoštevajo samo pripisljivi stroški, medtem ko se za namen solventnosti upoštevajo celotni stroški življenjskih zavarovanj;
- v izračunu za namen solventnosti se skladno z Delegirano uredbo v bodočih denarnih tokovih upoštevajo pogodbene meje za dodatna zavarovanja;
- oba namena med zavarovalne obveznosti vključujeta dodatek za negotovosti, ki so jim izpostavljene obveznosti, vendar z različno stopnjo zaupanja: za namen solventnosti je dodatek za tveganje izračunan na podlagi 99,5 odstotka, za namen računovodskih izkazov pa prilagoditev za tveganje na podlagi 95 odstotkov stopnje zaupanja v obdobju enega leta;
- za namen računovodskih izkazov se med zavarovalne obveznosti šteje tudi pogodbeno storitveno maržo, ki zajema pričakovano sedanjo vrednost prihodnjih dobičkov zavarovalnice, medtem ko v ZTR za namen solventnosti postavka z ekvivalentno vsebino ne obstaja.
Tabela 50: Razlike med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami življenjskih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2024
| 2024 | v 000 evrih | |
|---|---|---|
| Bilanca stanja | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
| ZTR življenjskih zavarovanj | 1.724.926 | 2.156.491 |
Razliko med vrednotenjema prispevajo tudi rente neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se za namen solventnosti prikazujejo pod življenjska zavarovanja, v višini 57,5 milijona evrov. Za namen računovodskih izkazov se prikazujejo med obveznosti premoženjskih zavarovanj.
D.3 Druge obveznosti
D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij
Izračun rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlencev, kot so jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, je narejen v skladu z metodologijo aktuarske matematike ob upoštevanju določil MSRP.
Izračun rezervacij se nanaša na dve kategoriji upravičenj zaposlenih:
- odpravnine, ki predstavljajo upravičenja zaposlenih po upokojitvi (angl. postemployment benefit) in predstavljajo obliko izplačila v enkratnem znesku. Višina upravičenja je določena vnaprej, tveganja glede končne višine izplačila so na strani podjetja, zato se shema razvršča pod sistem z določenimi prejemki9 ;
- jubilejne nagrade, ki predstavljajo druga dolgoročna upravičenja zaposlenih v času službovanja (angl. Other long-term employee benefits).
Na celoten strošek vnaprej določenih upravičenj zaposlenega vpliva več spremenljivk, na primer rast plač, inflacija, prekinitve delovnega razmerja in umrljivost zaposlenih. Celoten strošek upravičenja ostaja negotov v celotnem obdobju, zato pri vrednotenju sedanje vrednosti pozaposlitvenih zaslužkov in z njimi povezanih stroškov sprotnega službovanja upošteva:
- aktuarske metode vrednotenja,
- pripise zaslužkov v obdobju službovanja,
- izdelane aktuarske predpostavke.
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so izračunane za vsakega zaposlenega posebej na podlagi opisane metodologije, upoštevanih parametrov in podatkov o zaposlenih.
Rezervacije za jubilejne nagrade ter pokojnine in odpravnine ob upokojitvi se za namen solventnosti ujemajo z rezervacijami, izračunanimi za namen računovodskih izkazov.
V ta razred obveznosti se prištevajo še rezervacije za neizkoriščene dopuste in se za namen solventnosti vrednotijo enako kot za namen računovodskih izkazov. Podobno velja za druge rezervacije, ki so tu zajete – v glavnem rezervacije za sodne spore.
Tabela 51: Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij, Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Obveznosti | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij | 22.239 | 25.083 | 25.730 |
9 Defined Benefit Plan.
V letu 2024 se je vrednost rezervacij, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij, zmanjšala, pri čemer večina zmanjšanja izhaja iz odvisnih družb Skupine.
D.3.2 Depoziti pozavarovateljev
Za namen računovodskih izkazov se depoziti pozavarovateljev vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti in se za namen računovodskih izkazov deloma netirajo. Za namen solventnosti se vrednotijo enako, vendar so pri Pozavarovalnici Triglav Re vključeni v zavarovalno-tehnične rezervacije.
Tabela 52: Depoziti pozavarovateljev
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Obveznosti | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Depoziti pozavarovateljev | 3.224 | 3.447 | 16 |
Vrednost postavke v letu 2024 je v primerjavi z letom 2023 ostala na podobni ravni.
D.3.3 Odložene obveznosti za davek
Za namen računovodskih izkazov se odložene obveznosti za davek obračunavajo za vse obdavčljive začasne razlike med vrednostjo obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Izračun odloženih obveznosti za davek je narejen po davčni stopnji, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala, ko bo obveznost poravnana in je pripoznan glede na jurisdikcijo v posamezni družbi.
Odložene obveznosti za davek se za namene solventnosti vrednotijo kot vsota vrednosti odloženih obveznosti za davek po družbah v Skupini. Slednje se na ravni posamezne odvisne družbe v Skupini določi kot vsota odloženih obveznosti za namen računovodskih izkazov in zmnožka lokalne davčne stopnje v državi poslovanja ter razlike med višino obveznosti (brez upoštevanja odloženih obveznosti za davek) računovodske in tržne bilance stanja posamezne družbe.
Tabela 53: Odložene obveznosti za davek Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Obveznosti | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Odložene obveznosti za davek | 30.241 | 23.318 | 2.212 |
Odložene obveznosti za davek so se povečale za 6,9 milijona evrov, predvsem zaradi povečanja na matični družbi v višini 5,6 milijona evrov.
D.3.4 Izvedeni finančni instrumenti
Matična družba Skupine uporablja izvedene finančne inštrumente za uravnavanje valutnega tveganja, ki v precejšnji meri izhaja iz posrednih naložb kolektivnih naložbenih podjemov. V letu 2023 Skupina izvedenih finančnih instrumentov ni uporabljala.
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Obveznosti | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | 47 | 0 | 47 |
Tabela 54: Obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov
D.3.5 Zneski, dolgovani kreditnim institucijam
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam, so obveznosti iz naslova prejetih bančnih posojil. Za namen računovodskih izkazov in solventnosti so te obveznosti prikazane po nabavni vrednosti, ki pa se razlikujejo zaradi različnega zajema odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini.
Tabela 55: Zneski, dolgovani kreditnim institucijam Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Obveznosti | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Zneski, dolgovani kreditnim institucijam | 0 | 554 | 0 |
V letu 2024 Skupina ni imela dolgov do kreditnih institucij.
D.3.6 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam, vključujejo obveznice, ki jih izda družba v Skupini (v posesti kreditnih institucij ali ne), strukturirane vrednostne papirje, ki jih izda družba v Skupini, ter hipoteke in kredite, dolgovane subjektom, ki niso kreditne institucije. Podrejene obveznosti niso vključene v to kategorijo. Za namen solventnosti in računovodskih izkazov so te obveznosti prikazane po odplačni vrednosti.
Tabela 56: Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Obveznosti | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam |
254 | 536 | 254 |
D.3.7 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov predstavljajo obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov in druge kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov. Za namen solventnosti se vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Te obveznosti so za namen računovodskih izkazov po MSRP 17 del obveznosti iz zavarovalnih pogodb.
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Obveznosti | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov | 20.653 | 32.475 | 0 |
Na Skupini se je ta postavka v letu 2024 zmanjšala za 11,8 milijona evrov, kar je predvsem posledica upoštevanja likvidiranih neizplačanih škodnih rezervacij življenjskih zavarovanj v zavarovalno-tehničnih rezervacijah in ne več v obveznostih iz naslova zavarovanja na matični družbi.
D.3.8 Obveznosti iz naslova pozavarovanja
Obveznosti iz naslova pozavarovanj se za namen solventnosti meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Te obveznosti so za namen računovodskih izkazov po MSRP 17 del obveznosti iz zavarovalnih pogodb.
Tabela 58: Obveznosti iz naslova pozavarovanja Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Obveznosti | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Obveznosti iz naslova pozavarovanja | 14.054 | 15.525 | 0 |
Na Skupini so se obveznosti iz naslova pozavarovanja zmanjšale za 1,5 milijona evrov.
D.3.9 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)
Največja komponenta teh obveznosti so vse ostale obveznosti zajete po MSRP 17. Za namen računovodskih izkazov, kot tudi solventnosti, se te obveznosti vrednoti po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini.
Tabela 59: Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Obveznosti | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2023 | |
| Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) | 104.433 | 83.956 | 110.143 |
V letu 2024 so se obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) na Skupini povečale za 20,5 milijona evrov. Največji del povečanja izhaja iz povečanja na postavkah obveznosti do zaposlenih in ostalih nepripisljivih obveznosti zavarovalnih poslov matične družbe.
D.3.10 Podrejene obveznosti
Podrejene obveznosti so v računovodskih izkazih izkazane po odplačni vrednosti brez natečenih obresti. Za namen solventnosti se za vrednotenje podrejenih obveznosti uporabi vrednotenje po tržni vrednosti, pri čemer ni upoštevana sprememba kreditne sposobnosti izdajatelja.
Tabela 60: Podrejene obveznosti Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Obveznosti | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Podrejene obveznosti | 151.238 | 45.568 | 152.130 |
V letu 2024 so se podrejene obveznosti povečale za 105,7 milijona evrov, saj je matična družba Skupine v letu 2024 izdala novo podrejeno obveznico v nominalni vrednosti 100,0 milijona evrov.
D.3.11 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje, so vse ostale obveznosti Skupine, ki niso zajete v nobeni drugi prejšnji pasivni postavki bilance stanja. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti.
Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega je tudi za oba namena vrednotenja uporabljena različna klasifikacija postavk bilance stanja.
Tabela 61: Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje, Skupine
| v 000 evrih | |||
|---|---|---|---|
| Bilanca stanja | Vrednost za namen solventnosti |
Vrednost za namen računovodskih izkazov |
|
| 2024 | 2023 | 2024 | |
| Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje | 29.376 | 26.440 | 31.508 |
Vrednost drugih obveznosti Skupine, ki niso prikazane drugje, se je tekom leta 2024 povečala za 2,9 milijona evrov. Sprememba postavke izhaja v največji meri iz povečanja na matični družbi.
D.4 Alternativne metode vrednotenja
Skupina v obdobju poročanja za namen solventnosti ni uporabljala alternativnih metod vrednotenja, ki ne bi bile pojasnjene v predhodnih točkah tega poročila.
D.5 Druge informacije
V tem poglavju so, glede na zahtevo iz člena 296 (4) Delegirane uredbe, opisani dodatni podatki o Skupini, ki razkriti v prejšnjih poglavjih.
Družbe v Skupini imajo vzpostavljen sistem rednega, najmanj letnega preverjanja ustreznosti naložbenih politik. Pri tem se upošteva tudi razmere na finančnih trgih ter druge pomembnejše dejavnike z vplivom na naložbenje. Odvisnosti med tveganji različnih razredov sredstev in obveznosti se redno spremlja z uporabo stresnih testov bonitetnih agencij na pobudo regulatorja oziroma s predpisanimi stresnimi testi EIOPA.
Skupina ima največjo zunajbilančno izpostavljenost na postavkah še nevplačanih danih zavezah za vplačila v alternativne naložbe in neuveljavljenih regresnih terjatvah. Podrobneje so zunajbilančne postavke, ki jih Skupina ne poroča, predstavljene v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavju 4.5.
DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE
Skupina je vse druge informacije o vrednotenju za namen solventnosti razkrila v poglavjih od D.1 do D.4.
| E.1 | Lastna sredstva |
|---|---|
| E.2 | Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital |
| E.3 na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala |
|
| E.4 | Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom |
| E.5 | Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim |
| solventnostnim kapitalom | |
| E.6 | Druge informacije |
E. Upravljanje kapitala
Sistem upravljanja kapitala v Skupini temelji na strateških ciljih, regulatornih zahtevah, dobrih praksah in interno vzpostavljenih metodologijah, ki upoštevajo značilnosti in posebnosti poslovanja družbe kot celote ter dodatno upoštevajo lokalne zahteve posamezne družbe Skupine.
Upravljanje kapitala je na ravni Skupine vzpostavljeno s stalnim procesom določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kvalitete kapitala, potrebnega za kritje prevzetih tveganj za učinkovito poslovanje. Sistem upravljanja kapitala obsega tudi obvladovanje regulatornega kapitalskega tveganja, kamor sodi tudi tveganje zakonodajnih sprememb in sprememb v računovodskih standardih z vplivom na kapitalsko ustreznost in posledično tudi na izplačevanje dividend.
Cilj sistema upravljanja kapitala je učinkovita poraba primernih lastnih sredstev, ki zagotavlja:
- visoko stopnjo zaupanja vseh deležnikov,
- stalno izpolnjevanje regulatornih zahtev s področja kapitalske ustreznosti,
- varnost ter dobičkonosnost poslovanja družb Skupine, ob upoštevanju opredeljenega apetita po tveganjih, kar zajema zagotavljanje ustrezne višine kapitala ter njegovo učinkovito porabo,
- zagotavljanje primerne izpostavljenosti kapitalskemu tveganju, z doslednim testiranjem kapitalske ustreznosti v procesu ORSA,
- zagotavljanje dolgoročne in stabilne donosnosti naložbe lastnikov,
- doseganje kriterijev zunanjih bonitetnih agencij za ohranitev bonitetne ocene najmanj »A«.
Za doseganje strateških ciljev matična družba s sistemom upravljanja kapitala vzpostavlja tudi proces transparentne in optimalne ekonomske alokacije kapitala po posameznih poslovnih področjih in posameznih družbah Skupine na podlagi meril dobičkonosnosti, prilagojenih tveganjem.
Matična družba Skupine v okviru sistema upravljanja kapitala izvaja atraktivno in vzdržno dividendno politiko. Delež konsolidiranega čistega dobička preteklega leta, ki je namenjen izplačilu dividend, znaša najmanj 50 odstotkov, pri čemer si matična družba prizadeva izplačati delničarjem dividendo, ki ni nižja od dividende preteklega leta. Izvajanje dividendne politike je podrejeno srednjeročno vzdržnemu doseganju ciljne kapitalske ustreznosti Skupine. Uprava in Nadzorni svet matične družbe podata Skupščini delničarjev vsakoletni predlog delitve bilančnega dobička matične družbe na podlagi uravnoteženega upoštevanja treh ciljev: preudarno upravljanje kapitala Skupine in zagotavljanje njene finančne stabilnosti, reinvestiranje čistih dobičkov v izvajanje strategije rasti in razvoja Skupine ter izplačevanje privlačne dividende delničarjem.
Naslednja slika prikazuje strateške cilje upravljanja kapitala in kriterije dividendne politike.
Slika 6: Strateški cilji upravljanja s kapitalom in kriteriji dividendne politike
Namen procesa upravljanja kapitala je doseganje optimalne donosnosti po kriteriju porabe primernih lastnih sredstev na ravni Skupine in predstavlja kontinuirano izvajanje naslednjih aktivnosti:
- postavljanje ciljev, ki so medsebojno usklajeni in jasno komunicirani ter opredeljujejo dolgoročno poslovno strategijo posameznega poslovnega področja in podrejenih družb,
- sprejemanje poslovnih odločitev, ki so skladne z vidika dobičkonosnosti in prevzetih tveganj ter s strateškimi usmeritvami upravljanja kapitala,
- spremljanje in merjenje vrednosti, dobičkonosnosti in porabe lastnih sredstev posameznih poslovnih področij in podrejenih družb ter analiziranje sprememb v profilu tveganosti,
- vrednotenje rezultatov poslovanja,
- izvajanje ukrepov za optimalno alokacijo lastnih sredstev in nadziranje njihove porabe.
V okviru spremljanja in merjenja vrednosti, dobičkonosnosti in porabe lastnih sredstev posameznih poslovnih področij in analiziranja sprememb v profilu tveganosti je izjemnega pomena redno izvajanje procesa ORSA, v okviru katerega se opredelijo usmeritve in ukrepi za optimizacijo poslovanja v smeri strateških ciljev. Proces ORSA je podrobneje opisan v poglavju B.3.6 tega poročila.
KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE
Skupina je bila na dan 31. 12. 2024 ustrezno kapitalizirana in je imela na razpolago dovolj primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (219 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (446 odstotkov).
Kapitalska ustreznost se določi kot količnik med skupnimi primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom.
Primerna lastna sredstva zajemajo vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 in do regulatorno opredeljene višine postavke lastnih sredstev stopnje 2 in 3.
Za kritje zahtevanega minimalnega kapitala se uporabijo le primerna lastna sredstva, ki so brez omejitev, in sicer vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 ter postavke lastnih sredstev stopnje 2, ki v okviru regulatorno opredeljene meje ne smejo presegati 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.
| v 000 evrih | ||
|---|---|---|
| Kapitalska ustreznost Skupine | 2024 | 2023 |
| Primerna lastna sredstva za pokrivanje SCR | 1.105.458 | 943.212 |
| Primerna lastna sredstva za pokrivanje MCR | 898.561 | 856.996 |
| Zahtevani solventnostni kapital (SCR) | 504.873 | 471.504 |
| Zahtevani minimalni kapital (MCR) | 201.274 | 197.191 |
| Kapitalska ustreznost glede na SCR | 219 % | 200 % |
| Kapitalska ustreznost glede na MCR | 446 % | 435 % |
Tabela 62: Kapitalska ustreznost Skupine na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
Kapitalska ustreznost Skupine se je glede na preteklo leto povečala za 19 odstotnih točk, kar je posledica povečanja primernih lastnih sredstev v višini 162,2 milijona evrov. Zahtevani solventnostni kapital se je v letu 2024 povečal za 33,4 milijona evrov. Podrobnosti o vrednostih za izračun kapitalske ustreznosti Skupine so prikazane na obrazcu S.23.01.01, v prilogi tega poročila.
E.1 Lastna sredstva
Skupina je na dan 31. 12. 2024 razpolagala le z primernimi lastnimi sredstvi, ki so znašala 1.105,5 milijona evrov. Od tega je osnovni kapital Skupine znašal 73,7 milijona evrov, podrejene obveznosti 151,2 milijona evrov, odbitek iz naslova manjšinskih deležev 12,4 milijona evrov, in uskladitvena rezerva 892,9 milijona evrov. Uskladitvena rezerva je presežek sredstev nad obveznostmi v višini 1,047,3 milijona evrov, zmanjšan za vrednost pričakovanih dividend za poslovno leto 2024 v višini 65,7 milijona evrov, osnovnega kapitala v višini 73,7 milijona evrov, ter drugih nerazpoložljivih sredstev v višini 15,0 milijona evrov. V nerazpoložljivih sredstvih je upoštevana prilagoditev vrednosti družb Triglav Skladi in Triglav, pokojninska družba, na sektorsko vrednost njunega razpoložljivega kapitala, primernega za kritje sektorske kapitalske zahteve družbe.
Skupina na dan 31. 12. 2024 ni imela pomožnih lastnih sredstev.
Struktura lastnih sredstev Skupine po stopnjah na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023 je prikazana v spodnji tabeli in na obrazcu S.23.01.22, v prilogi tega poročila.
Tabela 63: Struktura primernih lastnih sredstev za krije zahtevanega solventnostnega in minimalnega kapitala po stopnjah na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
| Primerna lastna sredstva za krije SCR v 000 evrih 2024 |
2023 |
|---|---|
| Stopnja 1 954.219 |
897.644 |
| Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami) 73.701 |
73.701 |
| Uskladitvena rezerva | 892.895 | 825.462 |
|---|---|---|
| Odbitki | 12.377 | 1.519 |
| Stopnja 2 | 151.238 | 45.568 |
| Podrejene obveznosti | 151.238 | 45.568 |
| Odbitki | 0 | 0 |
| Stopnja 3 | 0 | 0 |
| Neto odložene terjatve za davek | 0 | 3.322 |
| Odbitki | 0 | 3.322 |
| Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala | 1.105.458 | 943.212 |
| Primerna lastna sredstva za krije MCR v 000 evrih | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Stopnja 1 | 858.306 | 817.557 |
| Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami) | 73.701 | 73.701 |
| Uskladitvena rezerva | 892.895 | 825.462 |
| Odbitki | 108.290 | 81.606 |
| Stopnja 2 (največ 20 odstotkov MCR) | 40.255 | 39.438 |
| Podrejene obveznosti | 40.255 | 39.438 |
| Odbitki | 0 | 0 |
| Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala | 898.561 | 856.996 |
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine so se v opazovanem obdobju povečala za 162,2 milijona evrov. Povečanje je posledica izdaje podrejenega dolga na matični družbi in povečanja uskladitvene rezerve za 67,4 milijona evrov. V proučevanem obdobju so se podrejene obveznosti povečale za 105,7 milijona evrov.
Znesek skupnih primernih lastnih sredstev Skupine za kritje zahtevanega minimalnega kapitala je na dan 31. 12. 2024 znašal 898,6 milijona evrov, pri čemer so v tej vrednosti že izločena lastna sredstva stopnje 2, ki presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.
*Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.
Lastna sredstva na ravni Skupine so v največji meri najboljše kvalitete in se tako celoten osnovni kapital ter uskladitveno rezervo razvršča v stopnjo 1, podrejeni obveznici pa v stopnjo 2. Skupina nima sredstev, ki bi se razvrščala v razred 3.
* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala
Matična družba je opravila preveritev prenosljivosti lastnih sredstev z namenom ugotavljanja, ali so celotna lastna sredstva posameznih odvisnih družb, ki se polno konsolidirajo, razpoložljiva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni Skupine. Potencialni odbitki iz razpoložljivih lastnih sredstev Skupine se določijo na podlagi omejitev prenosljivosti lastnih sredstev odvisnih družb zaradi zagotavljanja potrebne višine lastnih sredstev za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in likvidnosti v družbi ter drugih zaznanih omejitev. Ti se računajo ločeno za (po)zavarovalne odvisne družbe ter ostale odvisne družbe, ki nimajo zakonskih omejitev. Na podlagi vsote tako določenih potencialnih odbitkov se določi skupni potencialni odbitek za vsako družbo. Slednji se primerja z mejno vrednostjo, ki jo predstavlja proporcionalni zahtevani solventnostni kapital družbe, ki ga ta prispeva k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu Skupine. V kolikor je skupni potencialni odbitek višji od mejne vrednosti, se presežek vsote odbitkov upošteva kot odbitek zaradi omejene prenosljivosti lastnih sredstev, v nasprotnem primeru pa se odbitka ne oblikuje.
Dodaten odbitek se izračuna še za manjšinske deleže, ki se izračuna kot manjšinski delež presežka lastnih sredstev nad proporcionalnim zahtevanim solventnostnim kapitalom po vseh prej določenih odbitkih. Na dan 31. 12. 2024 je Skupina oblikovala odbitke iz naslova manjšinskih deležev, ki so znašali 12,4 milijona evrov, kar je za 10,9 milijona evrov več kot na konec leta 2023.
Lastna sredstva, ki se ne obravnavajo kot dejansko razpoložljiva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala Skupine, so pomožna lastna sredstva, prednostne delnice, sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje in znesek, ki je enak vrednosti neto odloženih terjatev za davek. Skupina konec leta 2024 takšnih sredstev nima.
RAZLIKE V VREDNOTENJU KAPITALA ZA NAMEN RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN PRIMERNIMI LASTNIMI SREDSTVI
Razlike med kapitalom za namen računovodskih izkazov in primernimi lastnimi sredstvi, izračunanimi za namen solventnosti, izhajajo iz razlik v vrednotenju sredstev in obveznosti. Primerna lastna sredstva se namreč izračunavajo kot razlika med sredstvi in obveznostmi, pri čemer sta obe strani bilance vrednoteni po tržni vrednosti. Dodatno se k tej razliki prištejejo še podrejene obveznosti in morebitne odbitne postavke iz lastnih sredstev.
Graf 14: Razlike v vrednotenju kapitala za namen računovodskih izkazov in primernih lastnih sredstev Skupine na dan 31. 12. 2024
* Konsolidacija za namen solventnosti se razlikuje za družbe Triglav Skladi, Triglav pokojninska družba, Sarajevostan, TPD Skopje in Triglav Fondovi.
** Poštena vrednost neopredmetenih sredstev se vrednoti na 0.
*** V tej kategoriji so odbitne postavke za finančne udeležbe, kapitala tretjega razreda in predvidene dividende.
Kapital za namen računovodskih izkazov je na dan 31. 12. 2024 znašal 989,0 milijona evrov, primerna lastna sredstva pa 1.105,5 milijona evrov. Za namen računovodskih izkazov se družbe Triglav Skladi, Sarajevostan, Triglav penzisko društvo, Skopje, in Triglav, pokojninska družba polno konsolidirajo, za namen solventnosti pa so te družbe vključene po kapitalski metodi. Razlika v zajemu omenjenih družb v največji meri vpliva na razliko v finančnih naložbah in zavarovalno-tehničnih rezervacijah, predvsem iz Triglav, pokojninske družbe. Na razliko v vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij pa dodatno vpliva tudi njuno različno vrednotenje (podrobnosti v poglavju D.2 tega poročila).
E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital
Matična družba Skupine računa kapitalsko ustreznost na podlagi standardne formule v skladu z ZZavar-1 in Delegirano uredbo. Matična družba pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala v standardni formuli uporablja predpisane parametre in ne uporablja nobenih poenostavitev ter parametrov, specifičnih za matično družbo oziroma Skupino.
Zahtevani minimalni kapital na ravni Skupine v zakonodaji ni opredeljen. Najnižja dovoljena vrednost za zahtevani solventnostni kapital na ravni Skupine mora biti enaka zahtevanemu minimalnemu kapitalu na ravni Skupine in je seštevek zahtevanega minimalnega kapitala matične družbe in sorazmernega deleža zahtevanega minimalnega kapitala vseh povezanih (po)zavarovalnic. Za zavarovalnice v Skupini, ki niso podvržene Delegirani uredbi, se pri izračunu upoštevajo lokalne minimalne kapitalske zahteve v vrednosti skladno s sorazmernimi deleži.
E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital
Zahtevani solventnostni kapital Skupine je na dan 31. 12. 2024 znašal 504,9 milijona evrov, kar je 33,4 milijona evrov več kot v predhodnem letu. Glavni razlog za povečanje zahtevanega solventnostnega kapitala je povečanje kapitalske zahteve za zavarovalno, tržno in operativno tveganje.
| v 000 evrih | ||
|---|---|---|
| Zahtevani solventnostni kapital Skupine | 2024 | 2023 |
| Zavarovalno tveganje | 404.131 | 363.837 |
| Tržno tveganje | 177.130 | 165.342 |
| Kreditno tveganje | 40.984 | 48.327 |
| Razpršitev | -201.096 | -191.940 |
| Osnovni zahtevani solventnostni kapital | 421.149 | 385.565 |
| Operativno tveganje | 53.275 | 51.904 |
| Absorpcijska kapaciteta zavarovalno-tehničnih rezervacij | -4.643 | 0 |
| Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov | -11.863 | -10.588 |
| Prilagoditev za razpršitev tveganja omejenih skladov | 10.077 | 9.500 |
| Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskih pribitkov | 467.994 | 436.382 |
| Kapitalske zahteve družbe Triglav Skladi | 3.368 | 2.865 |
| Kapitalske zahteve družbe Triglav, pokojninska družba | 14.667 | 13.940 |
| Kapitalska zahteva za preostale družbe | 18.844 | 18.317 |
| Zahtevani solventnostni kapital | 504.873 | 471.504 |
Tabela 64: Zahtevani solventnosti kapital Skupine na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
Povečanje kapitalske zahteve za zavarovalno tveganje za 40,3 milijona evrov glede na preteklo leto je predvsem posledica povečanja kapitalskih zahtev za zavarovalno tveganje neživljenjskih zavarovanj v višini 38,1 milijona evrov, ki so se v največji meri povečala zaradi rasti zavarovalnih portfeljev (po)zavarovalnih družb Skupine. Regulatorna ocena zavarovalnega tveganja zdravstvenih zavarovanj se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 1,8 milijona evrov, skladno s rastjo portfelja. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo manjše povečanje kapitalske zahteve tudi na modulu zavarovalnega tveganja življenjskih zavarovanj v višini 0,4 milijona evrov.
Kapitalska zahteva za tržno tveganje se je glede na preteklo obdobje povečala za 11,8 milijona evrov, kar izhaja predvsem iz večjega tveganja lastniških vrednostnih papirjev v višini 10,2 milijona evrov in tveganja koncentracije v višini 9,1 milijona evrov.
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se je leta 2024 znižala za 7,3 milijona evrov. Na spremembo ima največji vpliv zmanjšanje kapitalske zahteve tipa 1 predvsem zaradi izboljšanja povprečne bonitetne ocene pri izpostavljenostih iz naslova denarnih sredstev. Dodatno je na zmanjšanje vplivalo tudi zmanjšanje izpostavljenosti do terjatev.
Zaradi rasti zavarovalnega portfelja neživljenjskih zavarovanj se je povečala kapitalska zahteva za operativno tveganje.
Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov je konec leta 2023 znašala 10,6 milijona evrov, v letu 2024 pa znaša 11,9 milijona evrov. Povečanje je v največji meri posledica povečanja neto odloženih davkov za obveznosti na Pozavarovalnici Triglav Re. Prilagoditev za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov se preračuna na osnovi neto odloženih obveznosti za davek, uteženimi za posamezne (po)zavarovalne odvisne družbe Skupine, katerih osnovo za vrednotenje predstavlja razlika med vrednotenjem za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti. Pri izračunu prilagoditve za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov se na ravni Skupine ne upošteva verjetnih prihodnjih obdavčljivih dobičkov.
Absorpcijska kapaciteta zavarovalno-tehničnih rezervacij je konec leta 2024 znašala 4,6 milijona evrov, kar je za 4,6 milijona evrov več kot konec leta 2023, ko je absorpcijska kapaciteta zavarovalno-tehničnih rezervacij znašala 0. Celotna vrednost izhaja iz matične družbe.
Podrobneje so vrednosti po posameznih kategorijah tveganj predstavljene v sklopu C tega poročila in prikazane na obrazcu 25.01.22, v prilogi tega poročila.
V spodnjem grafu je prikazana struktura posameznih kapitalskih zahtev po kategorijah tveganj, pri čemer se v prikazu upošteva tudi kapitalska zahteva za operativno tveganje ter kapitalske zahteve družb iz drugih finančnih sektorjev in kapitalske zahteve za preostale družbe, ki niso gradnik osnovnega zahtevanega kapitala.
Graf 15: Prikaz kapitalskih zahtev brez upoštevanja razpršitve Skupine na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
Skupina je pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala, upoštevajoč omejene sklade, uporabila metodo poenostavitve na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level), opredeljeno v Smernicah o omejenih skladih. To pomeni, da se kapitalske zahteve iz naslova omejenih skladov ter preostalega dela portfelja Skupine le seštejejo, učinki razpršitve med skladi se torej ne upoštevajo. Pri samem izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala je potrebno dodatno izračunati še prilagoditev zaradi združevanja teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenih skladov. Podrobnosti samega izračuna so prikazane na obrazcu S.25.01.22, v prilogi tega poročila.
E.2.2 Zahtevani minimalni kapital
Zahtevani minimalni kapital na ravni Skupine je na dan 31. 12. 2024 znašal 201,3 milijona evrov. V spodnji tabeli je predstavljen izračun zahtevanega minimalnega kapitala Skupine na dan 31. 12. 2024 in na dan 31. 12. 2023.
| v 000 evrih | ||
|---|---|---|
| 2024 | 2023 | |
| Zahtevani minimalni kapital Skupine | 201.274 | 197.191 |
| Zavarovalnica Triglav | 127.510 | 123.987 |
| Pozavarovalnica Triglav Re | 31.840 | 27.057 |
| Triglav Zdravstvena zavarovalnica | 0 | 4.005 |
| Triglav Osiguranje, Zagreb | 11.769 | 12.006 |
| Triglav Osiguranje, Sarajevo | 8.181 | 8.181 |
| Lovčen Osiguranje, Podgorica | 3.000 | 3.000 |
| Triglav Osiguranje, Beograd | 6.403 | 6.387 |
| Triglav Osiguranje, Banja Luka | 3.579 | 3.579 |
| Triglav Osiguruvanje, Skopje | 2.996 | 2.994 |
| Lovčen životno osiguranje, Podgorica | 3.000 | 3.000 |
| Triglav Osiguruvanje Život, Skopje | 2.996 | 2.995 |
Tabela 65: Zahtevani minimalni kapital Skupine na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
Zahtevani minimalni kapital Skupine se je v primerjavi s preteklim obdobjem povečal za 4,1 milijona evrov, pri čemer glavnina spremembe izhaja iz matične družbe, kjer je povečanje predvsem posledica rasti premije na neživljenjskem portfelju.
E.2.3 Učinki razpršenosti v Skupini
Pomembni učinki razpršenosti v Skupini izhajajo iz relativne velikosti tveganj in korelacije med njimi. Za izračun učinka razpršenosti se uporabljajo korelacijski faktorji, predpisani s standardno formulo. Ker je zavarovalni portfelj Skupine velik in dobro razpršen med neživljenjska, zdravstvena in življenjska zavarovanja ter pozavarovanje, so učinki razpršenosti večji kot na posamezni družbi. Med družbami, ki niso zajete v polno konsolidacijo, se razpršitve ne upoštevajo.
Razpršitveni faktor je na ravni Skupine v letu 2024 znašal 77,1 odstotka, kar je 2 odstotni točki nižje kot v preteklem letu, ko je znašal 79,1 odstotka. Razpršitev tveganj na ravni Skupine tako ostaja na visoki ravni.
E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala
Skupina za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.
E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom
Skupina za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja notranjih modelov.
E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom
Skupina v obdobju poročanja ni ugotovila neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom in zahtevanim solventnostnim kapitalom.
E.6 Druge informacije
Skupina je vse pomembne informacije o upravljanju kapitala razkrila v poglavjih od E.1 do E.5.
Priloge
Obrazci za poročanje kvantitativnih podatkov (QRT) Skupine na dan 31. 12. 2024:
-
- S.02.01.02 Bilanca stanja za namen solventnosti
-
- S.05.01.02 Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja
-
- S.05.02.02 Premije, škode in stroški po državah poslovanja
-
- S.23.01.22 Lastna sredstva
-
- S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo
-
- S.32.01.22 Podjetja v okviru Skupine
Vse vrednosti v kvantitativnih podatkih so prikazane v tisoč evrih.
Priloga 1: S.02.01.02 - Bilanca stanja za namen solventnosti
| Sredstva | Vrednost za namen solventnosti |
|---|---|
| Neopredmetena sredstva | |
| Odložene terjatve za davek | 18.304 |
| Presežek iz naslova pokojninskih shem | |
| Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo | 134.669 |
| Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali | 2.501.180 |
| enoto premoženja) | |
| Nepremičnine (razen za lastno uporabo) | 89.697 |
| Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami | 161.339 |
| Lastniški vrednostni papirji | 9.969 |
| Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi | 5.073 |
| Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi | 4.895 |
| Obveznice | 2.027.021 |
| Državne obveznice | 1.409.867 |
| Podjetniške obveznice | 616.105 |
| Strukturirani vrednostni papirji | 1.048 |
| Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem | |
| Kolektivni naložbeni podjemi | 153.888 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 20 |
| Depoziti, ki niso denarni ustrezniki | 58.276 |
| Druge naložbe | 972 |
| Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja | 972.491 |
| Krediti in hipoteke | 6.704 |
| Posojila, vezana na police | 5.703 |
| Krediti in hipoteke posameznikom | 1.001 |
| Drugi krediti in hipoteke | 0 |
| Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova: | 155.490 |
| neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim |
154.683 |
| neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj | 154.563 |
| zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim | 121 |
| življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, | |
| razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja |
807 |
| zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim | 2 |
| življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, | 804 |
| vezanih na indeks ali enoto premoženja | |
| življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja | |
| Depoziti pri cedentih | 16.764 |
| Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov | 54.587 |
| Terjatve iz naslova pozavarovanj | 46.518 |
| Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) | 40.905 |
| Lastne delnice (v posesti neposredno) | |
| Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim | |
| kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan | |
| Denar in denarni ustrezniki | 52.190 |
| Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje | 9.095 |
| Sredstva skupaj | 4.008.897 |
| Obveznosti | |
|---|---|
| Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja | 860.898 |
| Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj) |
837.586 |
| Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota | |
| Najboljša ocena | 799.509 |
| Dodatek za tveganje | 38.077 |
| Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna | |
| neživljenjskim) | 23.311 |
| Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota | |
| Najboljša ocena | 21.469 |
| Dodatek za tveganje | 1.842 |
| Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja) |
803.224 |
| Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim) |
147 |
| Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota | |
| Najboljša ocena | 147 |
| Dodatek za tveganje | 0 |
| Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja) |
803.076 |
| Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota | |
| Najboljša ocena | 778.840 |
| Dodatek za tveganje | 24.236 |
| Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja |
921.703 |
| Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota | |
| Najboljša ocena | 899.880 |
| Dodatek za tveganje | 21.822 |
| Pogojne obveznosti | |
| Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij | 22.239 |
| Obveznosti iz naslova pokojninskih shem | |
| Depoziti pozavarovateljev | 3.224 |
| Odložene obveznosti za davek | 30.241 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 47 |
| Zneski, dolgovani kreditnim institucijam | |
| Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam | 254 |
| Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov | 20.653 |
| Obveznosti iz naslova pozavarovanja | 14.054 |
| Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) | 104.433 |
| Podrejene obveznosti | 151.238 |
| Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev | |
| Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev | 151.238 |
| Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje | 29.376 |
| Obveznosti skupaj | 2.961.583 |
Priloga 2: S.05.01.02 - Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja
| pozavarovanje) | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zavarovanje za stroške zdravljenja |
Zavarovanje izpada dohodka |
Nezgodno zavarovanje zaposlenih |
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti |
Druga zavarovanja motornih vozil |
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje |
|
| Obračunane premije | ||||||
| bruto – neposredni posli |
43.454 | 84.913 | 266.566 | 218.777 | 44.136 | |
| bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje |
5.071 | 5.567 | 47.914 | 22.006 | 34.196 | |
| bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje |
||||||
| delež pozavarovateljev | 6.402 | 8.383 | 81.883 | 33.014 | 48.488 | |
| neto | 42.123 | 82.097 | 232.597 | 207.769 | 29.844 | |
| Prihodki od premije | ||||||
| bruto – neposredni posli |
41.000 | 83.326 | 251.447 | 215.217 | 46.635 | |
| bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje |
5.106 | 5.737 | 44.283 | 22.076 | 30.526 | |
| bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje |
||||||
| delež pozavarovateljev | 6.600 | 8.705 | 73.249 | 33.030 | 53.341 | |
| neto | 39.505 | 80.358 | 222.481 | 204.263 | 23.821 | |
| Odhodki za škode | ||||||
| bruto – neposredni posli |
18.806 | 28.749 | 128.664 | 132.633 | 33.041 | |
| bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje |
5.923 | 5.822 | 49.324 | 23.088 | 29.450 | |
| bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje |
||||||
| delež pozavarovateljev | 4.375 | 5.835 | 68.495 | 17.247 | 42.459 | |
| neto | 20.355 | 28.736 | 109.494 | 138.474 | 20.032 | |
| Odhodki | 23.697 | 27.197 | 78.665 | 64.226 | 10.221 | |
| Drugi odhodki | ||||||
| Odhodki skupaj |
| pozavarovanje) | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Požarno in drugo škodno zavarovanje |
Splošno zavarovanje odgovornosti |
Kreditno in kavcijsko zavarovanje |
Zavarovanje stroškov postopka |
Zavarovanje pomoči |
Različne finančne izgube |
||
| Obračunane premije | |||||||
| bruto – neposredni posli |
283.201 | 62.896 | 32.401 | 812 | 38.368 | 11.166 | |
| bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje |
194.673 | 13.466 | 17.426 | 48 | 4.002 | 2.278 | |
| bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje |
|||||||
| delež pozavarovateljev | 213.867 | 32.987 | 24.471 | 118 | 5.978 | 7.719 | |
| neto | 264.007 | 43.375 | 25.357 | 742 | 36.392 | 5.726 | |
| Prihodki od premije | |||||||
| bruto – neposredni posli |
277.024 | 60.980 | 31.239 | 591 | 36.816 | 8.838 | |
| bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje |
182.420 | 12.110 | 18.203 | 49 | 4.101 | 2.649 | |
| bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje |
|||||||
| delež pozavarovateljev | 213.427 | 33.486 | 24.399 | 135 | 6.431 | 7.464 | |
| neto | 246.016 | 39.604 | 25.043 | 504 | 34.486 | 4.023 | |
| Odhodki za škode | |||||||
| bruto – neposredni posli |
104.523 | 16.031 | 7.575 | 44 | 19.504 | -5.185 | |
| bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje |
60.658 | 6.706 | 8.729 | 2 | 3.171 | 2.077 | |
| bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje |
|||||||
| delež pozavarovateljev | 44.245 | 10.332 | 11.472 | 24 | 2.733 | -2.068 | |
| neto | 120.936 | 12.405 | 4.832 | 21 | 19.943 | -1.039 | |
| Odhodki | 114.364 | 17.199 | 10.194 | 463 | 13.631 | 3.003 | |
| Drugi odhodki | |||||||
| Odhodki skupaj |
Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno
| Zdravstveno | Pozavarovanje odgovornosti | Pomorsko, letalsko in transportno | Premoženjsko | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| Obračunane premije | |||||
| bruto – neposredni posli |
1.086.691 | ||||
| bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje |
346.647 | ||||
| bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje |
289 | 7.433 | 3.330 | 121.950 | 133.001 |
| delež pozavarovateljev | 128 | 4.396 | 1.051 | 79.333 | 548.218 |
| neto | 160 | 3.036 | 2.279 | 42.617 | 1.018.121 |
| Prihodki od premije | 0 | ||||
| bruto – neposredni posli |
1.053.113 | ||||
| bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje |
327.259 | ||||
| bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje |
288 | 7.279 | 3.364 | 96.167 | 107.098 |
| delež pozavarovateljev | 125 | 4.318 | 1.051 | 63.493 | 529.254 |
| neto | 163 | 2.961 | 2.313 | 32.674 | 958.217 |
| Odhodki za škode | 0 | ||||
| bruto – neposredni posli |
484.386 | ||||
| bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje |
194.950 | ||||
| bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje |
96 | -230 | 46 | 20.851 | 20.763 |
| delež pozavarovateljev | -4.621 | 4 | -8.807 | 191.724 | |
| neto | 96 | 4.390 | 42 | 29.659 | 508.376 |
| Odhodki | 15 | -130 | 41 | 7.609 | 370.392 |
| Drugi odhodki | 4.799 | ||||
| Odhodki skupaj | 375.191 |
Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)
| Zdravstveno zavarovanje |
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku |
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja |
Druga življenjska zavarovanja |
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj |
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj |
|
|---|---|---|---|---|---|---|
| Obračunane premije | ||||||
| bruto | 50.549 | 136.955 | 32.024 | |||
| delež pozavarovateljev | 30 | 23 | 3.955 | |||
| neto | 50.519 | 136.932 | 28.069 | |||
| Prihodki od premije | ||||||
| bruto | 50.564 | 136.955 | 32.026 | |||
| delež pozavarovateljev | 30 | 23 | 3.955 | |||
| neto | 50.534 | 136.932 | 28.071 | |||
| Odhodki za škode | ||||||
| bruto | 103.445 | 80.929 | 11.117 | 3 | 5.629 | |
| delež pozavarovateljev | 2.378 | |||||
| neto | 103.445 | 80.929 | 8.739 | 3 | 5.629 | |
| Odhodki | 11.255 | 21.778 | 10.445 | 15 | ||
| Drugi odhodki | ||||||
| Odhodki skupaj | ||||||
| Skupni znesek odkupov | 12.442 | 48.913 | 833 |
Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj
| Obveznosti življenjskega pozavarovanja | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Zdravstveno pozavarovanje | Življenjsko pozavarovanje | Skupaj | |||
| Obračunane premije | |||||
| bruto | 1.281 | 220.808 | |||
| delež pozavarovateljev | 1.281 | 5.289 | |||
| neto | 215.520 | ||||
| Prihodki od premije | 0 | ||||
| bruto | 1.281 | 220.826 | |||
| delež pozavarovateljev | 1.281 | 5.289 | |||
| neto | 215.537 | ||||
| Odhodki za škode | 0 | ||||
| bruto | 799 | 201.922 | |||
| delež pozavarovateljev | 2.378 | ||||
| neto | 799 | 199.544 | |||
| Odhodki | -60 | 43.433 | |||
| Drugi odhodki | 1.262 | ||||
| Odhodki skupaj | 44.696 | ||||
| Skupni znesek odkupov | 62.189 |
Priloga 3: S.05.02.02 - Premije, škode in stroški po državah poslovanja
| Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – | obveznosti iz premoženjskih | Najpomembnejših | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Matična država | zavarovanj | 5 in matična | |||||
| RS | HR | PL | ME | BA | država, skupaj | ||
| Obračunane premije | |||||||
| bruto – neposredni posli |
684.567 | 108.770 | 85.708 | 56.282 | 40.085 | 33.924 | 1.009.336 |
| bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje |
142.178 | 27.778 | 19.944 | 572 | 8.861 | 6.349 | 205.682 |
| bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje |
36.831 | 1.331 | 2.156 | 1.251 | 742 | 128 | 42.438 |
| delež pozavarovateljev | 247.442 | 45.815 | 24.698 | 21.093 | 13.046 | 13.419 | 365.512 |
| neto | 616.134 | 92.064 | 83.109 | 37.012 | 36.643 | 26.983 | 891.945 |
| Prihodki od premije | |||||||
| bruto – neposredni posli |
660.655 | 101.545 | 80.202 | 52.670 | 38.642 | 34.102 | 967.816 |
| bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje |
134.218 | 24.526 | 18.481 | 555 | 7.915 | 6.136 | 191.830 |
| bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje |
32.795 | 1.310 | 2.122 | 1.241 | 807 | 127 | 38.403 |
| delež pozavarovateljev | 246.392 | 44.845 | 23.312 | 20.494 | 12.418 | 12.896 | 360.357 |
| neto | 581.276 | 82.536 | 77.493 | 33.973 | 34.947 | 27.468 | 837.692 |
| Odhodki za škode | |||||||
| bruto – neposredni posli |
293.461 | 46.750 | 42.262 | 22.011 | 17.617 | 13.153 | 435.254 |
| bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje |
93.037 | 9.114 | 12.790 | 674 | 3.981 | 573 | 120.169 |
| bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje |
7.422 | 211 | 170 | 216 | 27 | 23 | 8.070 |
| delež pozavarovateljev | 73.731 | 19.559 | 8.716 | 6.876 | 2.624 | 4.281 | 115.787 |
| neto | 320.190 | 36.516 | 46.506 | 16.026 | 19.000 | 9.467 | 447.705 |
| Odhodki | 223.163 | 29.314 | 32.072 | 13.262 | 12.115 | 13.464 | 323.390 |
| Drugi odhodki | 4.427 | ||||||
| Odhodki skupaj | 327.817 |
| Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz življenjskih |
Najpomembnejših | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Matična država zavarovanj |
5 in matična | ||||||
| BA | MK | HR | ME | RS | država, skupaj | ||
| Obračunane premije | |||||||
| bruto | 177.867 | 13.226 | 9.547 | 7.631 | 6.365 | 6.173 | 220.808 |
| delež pozavarovateljev | 763 | 2.843 | 126 | 276 | 4.008 | ||
| neto | 177.105 | 10.383 | 9.547 | 7.505 | 6.365 | 5.897 | 216.801 |
| Prihodki od premije | 0 | ||||||
| bruto | 177.880 | 13.226 | 9.547 | 7.631 | 6.370 | 6.173 | 220.826 |
| delež pozavarovateljev | 763 | 2.843 | 126 | 276 | 4.008 | ||
| neto | 177.117 | 10.383 | 9.547 | 7.505 | 6.370 | 5.897 | 216.818 |
| Odhodki za škode | 0 | ||||||
| bruto | 179.327 | 6.760 | 37 | 8.835 | 4.036 | 2.926 | 201.922 |
| delež pozavarovateljev | 334 | 1.683 | 82 | 278 | 2.378 | ||
| Neto | 178.993 | 5.077 | 37 | 8.752 | 4.036 | 2.648 | 199.544 |
| Odhodki | 30.266 | 4.984 | 3.233 | 2.181 | 730 | 2.039 | 43.433 |
| Drugi odhodki | 1.262 | ||||||
| Odhodki skupaj | 44.696 | ||||||
| Skupni znesek odkupov | 58.299 | 1.265 | 166 | 1.703 | 146 | 609 | 62.189 |
Priloga 4: S.23.01.22 - Lastna sredstva
| Skupaj | Stopnja 1 – neomejene postavke |
Stopnja 1 – omejene postavke |
Stopnja 2 | Stopnja 3 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35 |
|||||
| Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami) | 73.701 | 73.701 | |||
| Nerazpoložljiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine |
|||||
| Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami | |||||
| Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti |
|||||
| Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje | |||||
| Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine |
|||||
| Presežek sredstev | |||||
| Nerazpoložljivi presežek sredstev na ravni skupine | |||||
| Prednostne delnice | |||||
| Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine |
|||||
| Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami | |||||
| Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine |
|||||
| Uskladitvene rezerve | 892.895 | 892.895 | |||
| Podrejene obveznosti | 151.238 | 151.238 | |||
| Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine |
|||||
| Znesek neto odloženih terjatev za davek | |||||
| Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv na ravni skupine | |||||
| Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj |
|||||
| Nerazpoložljiva lastna sredstva, povezana s postavkami drugih lastnih sredstev, ki jih je odobril nadzorni organ |
|||||
| Manjšinski deleži na ravni skupine (če niso sporočeni v okviru druge postavke lastnih sredstev) | |||||
| Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine |
12.377 | 12.377 | |||
| Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II |
0 | ||||
| Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II |
Odbitki
| Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti |
95.913 | 95.913 | |
|---|---|---|---|
| Od tega odbiti v skladu s členom 228 Direktive 2009/138/ES |
|||
| Odbitki za udeležbe, kadar informacije niso razpoložljive (člen 229) |
|||
| Odbitki za udeležbe, vključene z uporabo metode odbitkov in združevanja, kadar se uporabi kombinacija metod |
|||
| Nerazpoložljive postavke lastnih sredstev, skupaj | 12.377 | 12.377 | |
| Odbitki skupaj | 108.290 | 108.290 | |
| Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih | 1.009.545 | 858.306 | 151.238 |
| Odbitki | |||
| Pomožna lastna sredstva | |||
| Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo |
|||
| Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo |
|||
| Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo |
|||
| Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo | |||
| Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES | |||
| Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES | |||
| Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES | |||
| Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES |
|||
| Nerazpoložljiva pomožna lastna sredstva na ravni skupine | |||
| Druga pomožna lastna sredstva | |||
| Skupaj pomožna lastna sredstva | |||
| Lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih |
| Kreditne institucije, investicijska podjetja, finančne institucije, upravitelji alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP |
30.789 | 30.789 | |
|---|---|---|---|
| Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje | 65.124 | 65.124 | |
| Neregulirani subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti | |||
| Skupna lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih | 95.913 | 95.913 | |
| Pomožna lastna sredstva |
| Lastna sredstva ob uporabi metode odbitkov in združevanja (D&A), same ali v kombinaciji z metodo 1 | |||
|---|---|---|---|
| Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod | |||
| Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod, brez transakcij znotraj skupine | |||
| Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega SCR na ravni skupine | 1.009.545 | 858.306 | 151.238 |
| Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine | 1.009.545 | 858.306 | 151.238 |
| Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega SCR na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A) |
1.009.545 | 858.306 | 151.238 |
| Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine | 898.561 | 858.306 | 40.255 |
| Minimalni konsolidirani SCR na ravni skupine | 201.274 | ||
| Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in minimalnim konsolidiranim SCR na ravni skupine | 446% | ||
| Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR na ravni skupine (vključno z lastnimi sredstvi iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A) |
1.105.458 | 954.219 | 151.238 |
| Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine | 504.873 | ||
| Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR na ravni skupine, vključno z drugimi subjekti finančnega sektorja in subjekti, vključenimi prek metode D&A |
219% |
Uskladitvene rezerve
| Presežek sredstev nad obveznostmi | 1.047.314 |
|---|---|
| Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno) | |
| Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve | 65.709 |
| Druge postavke osnovnih lastnih sredstev | 73.701 |
| Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi | |
| Druga nerazpoložljiva lastna sredstva | 15.008 |
| Uskladitvene rezerve | 892.895 |
| Pričakovani dobički | |
| Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja |
79.711 |
| Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi |
62.713 |
| Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) | 142.424 |
Priloga 5: S.25.01.22 - Zahtevani solventnostni kapital - za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo
| Bruto zahtevani solventnostni kapital |
|
|---|---|
| Tržno tveganje | 177.130 |
| Kreditno tveganje | 40.984 |
| Zavarovalno tveganje življenjskih zavarovanj | 73.264 |
| Zavarovalno tveganje zdravstvenih zavarovanj | 45.022 |
| Zavarovalno tveganje neživljenjskih zavarovanj | 285.845 |
| Razpršenost | -201.096 |
| Tveganje neopredmetenih sredstev | |
| Osnovni zahtevani solventnostni kapital | 421.149 |
| Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala | |
| Operativno tveganje | 53.275 |
| Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij | -4.643 |
| Absorpcijske kapacitete odloženih davkov | -11.863 |
| Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES | |
| Prilagoditev za razpršitev tveganj omejenih skladov | 10.077 |
| Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka | 467.994 |
| Že določen kapitalski pribitek | |
| Zahtevani solventnostni kapital | 504.873 |
| Druge informacije o SCR | |
| Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju | |
| Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del | |
| Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade | |
| Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev |
|
| Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304 | |
| Minimalni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine | 201.274 |
| Informacije o drugih subjektih | |
| Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve) | 18.036 |
| Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve) – kreditne institucije, investicijska podjetja in finančne institucije, upravitelji alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP |
3.368 |
| Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve) – institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje |
14.667 |
| Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve) – kapitalske zahteve za neregulirane osebe, ki izvajajo finančne dejavnosti |
|
| Kapitalske zahteve za neobvladovane udeležbe | |
| Kapitalske zahteve za preostala podjetja | 18.844 |
| Skupni SCR | |
| SCR za podjetja, vključena prek metode D&A | |
| Zahtevani solventnostni kapital | 504.873 |
Priloga 6: S.32.01.22 - Podjetja v okviru Skupine
| podjetja ID koda |
Vrsta ID kode podjetja |
Zakonito ime podjetja |
Vrsta podjetja | Pravna oblika | (vzajemno/ne Kategorija vzajemno) |
Nadzorni organ |
% deleža v kapitalu |
% glasovalnih pravic |
Raven vpliva | okvir nadzora Vključeno v Skupine |
Datum odločitve, če se uporablja člen 214 |
Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 549300KGI7 8MKHO38N 42 |
1 - LEI | Zavarovalnica Triglav, d.d. | Kompozitna zavarovalnica |
Delniška družba |
Nevzajemno | Agencija za Zavarovalni Nadzor |
100,00% | Da | konsolidacija | |||
| 549300XGY WQT0XWO 4R05 |
1 - LEI | Pozavarovalnica Triglav RE, d.d., Ljubljana |
Pozavarovalnica | Delniška družba |
Nevzajemno | Agencija za Zavarovalni Nadzor |
100,00% | Da | konsolidacija | |||
| 74780000H 0HHL1OVM 657 |
1 - LEI | Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb | Kompozitna zavarovalnica |
Delniška družba |
Nevzajemno | Croatian Financial Services Supervisory Agency |
100,00% | Da | konsolidacija | |||
| 485100004 VIBWAYZM 123 |
1 - LEI | Triglav BH Osiguranje, d.d., Sarajevo |
Kompozitna zavarovalnica |
Delniška družba |
Nevzajemno | Agencija za nadzor osiguranja |
97,78% | Da | konsolidacija | |||
| 485100004 QGLXDPDPC 92 |
1 - LEI | Lovčen Osiguranje, a.d., Podgorica |
Premoženjska zavarovalnica |
Delniška družba |
Nevzajemno | Agencija za nadzor osiguranja |
99,07% | Da | konsolidacija | |||
| 48510000D 1F47ICK5Q6 8 |
1 - LEI | Triglav Osiguranje, a.d.o, Beograd |
Kompozitna zavarovalnica |
Delniška družba |
Nevzajemno | Narodna Banka Srbije |
100,00% | Da | konsolidacija | |||
| 485100007 Q6XSLF2XO 57 |
1 - LEI | Triglav Osiguranje, a.d., Banjaluka |
Premoženjska zavarovalnica |
Delniška družba |
Nevzajemno | Agencija za nadzor osiguranja |
97,78% | Da | konsolidacija | |||
| 48510000W ZS9RGTJVR8 1 |
1 - LEI | Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje |
Premoženjska zavarovalnica |
Delniška družba |
Nevzajemno | Agencija za nadzor osiguranja |
82,01% | Da | konsolidacija | |||
| OP-39 | 2 – Specific code |
Lovčen životna osiguranja, Podgorica |
Življenjska zavarovalnica |
Delniška družba |
Nevzajemno | Agencija za nadzor osiguranja |
99,07% | Da | konsolidacija | |||
| OP-56 | 2 – Specific code |
Triglav Osiguruvanje Život, Skopje |
Življenjska zavarovalnica |
Delniška družba |
Nevzajemno | Agencija za nadzor osiguranja |
97,43% | Da | konsolidacija | |||
| 100,00% Prevladujoč 100,00% Prevladujoč 100,00% Prevladujoč 98,87% Prevladujoč 99,07% Prevladujoč 100,00% Prevladujoč 98,87% Prevladujoč 82,01% Prevladujoč 99,07% Prevladujoč 97,43% Prevladujoč |
1.01.2016 Polna 1.01.2016 Polna 1.01.2016 Polna 1.01.2016 Polna 1.01.2016 Polna 1.01.2016 Polna 1.01.2016 Polna 1.01.2016 Polna 1.01.2016 Polna 1.01.2016 Polna |
| Država | ID koda podjetja |
Vrsta ID kode podjetja |
Zakonito ime podjetja |
Vrsta podjetja | Pravna oblika | (vzajemno/ne Kategorija vzajemno) |
Nadzorni organ |
% deleža v kapitalu |
% glasovalnih pravic |
Raven vpliva | okvir nadzora Vključeno v Skupine |
Datum odločitve, če se uporablja člen 214 |
Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| SI | OP-64 | 2 - Specific code |
ESKULAP družba za zdravstvene storitve d.o.o. |
Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 31.12.2024 Polna | konsolidacija | ||
| SI | 48510000P UF0PHJMW E31 |
1 - LEI | Triglav, pokojninska družba, d.d., Ljubljana |
Pokojninska družba | Delniška družba | Nevzajemno | Agencija za Zavarovalni Nadzor |
100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 Sektorski predpisi |
||
| BA | PP-90DE | 2 - Specific code |
Društvo za upravljanje EDPF, a.d., Banja Luka |
Pokojninska družba | Delniška družba | Nevzajemno | Agencija za nadzor osiguranja |
34,00% | 34,00% Pomemben | Da | 30.09.2017 | Prilagojena kapitalska metoda |
|
| SI | 48510000N KZ3E6LSZM 73 |
1 - LEI | Triglav Skladi, d.o.o., Ljubljana | Finančne, investicijske in kreditne institucije |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | Agencija za trg vrednostnih papirjev |
100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 Sektorski predpisi |
||
| SI | OP-19 | 2 - Specific code |
Triglav Upravljanje nepremičnin, d.o.o., Ljubljana |
Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Delniška družba | Nevzajemno | 100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 Polna | konsolidacija | ||
| SI | OP-13 | 2 - Specific code |
Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale |
Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 Polna | konsolidacija | ||
| SI | OP-12 | 2 - Specific code |
Triglav Avtoservis, d.o.o., Ljubljana |
Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 Polna | konsolidacija | ||
| SI | PP-90 | 2 - Specific code |
Zavod Vse bo v redu, Ljubljana | Drugo | Zavod za družbeno odgovornost |
Nevzajemno | 100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| SI | 485100000 Z4BS9C24Q 46 |
1 - LEI | Triglav INT, d.d., Ljubljana | Zavarovalni holding iz člena 212 (1) (f) Direktive 2009/138/ES |
Delniška družba | Nevzajemno | 100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 Polna | konsolidacija | ||
| ME | OP-28 | 2 - Specific code |
Lovćen auto, d.o.o., Podgorica | Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 99,07% | 99,07% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 Polna | konsolidacija |
| Država | podjetja ID koda |
Vrsta ID kode podjetja |
Zakonito ime podjetja |
Vrsta podjetja | Pravna oblika | (vzajemno/ne Kategorija vzajemno) |
Nadzorni organ |
% deleža v kapitalu |
% glasovalnih pravic |
Raven vpliva | okvir nadzora Vključeno v Skupine |
Datum odločitve, če se uporablja člen 214 |
Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| BA | OP-24 | 2 - Specific code |
Autocentar BH, d.o.o., Sarajevo | Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 97,78% | 97,87% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 Polna | konsolidacija | ||
| HR | OP-52 | 2 - Specific code |
Triglav Savjetovanje, d.o.o., Zagreb |
Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | Croatian Financial Services Supervisory Agency |
100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 Polna | konsolidacija | |
| BA | OP-22 | 2 - Specific code |
Triglav Savjetovanje, d.o.o., Sarajevo |
Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | Agencija za nadzor osiguranja |
97,78% | 98,87% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 Polna | konsolidacija | |
| RS | OP-53 | 2 - Specific code |
Triglav Savetovanje, d.o.o., Beograd |
Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno Narodna | Banka Srbije | 100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 Polna | konsolidacija | |
| BA | OP-26 | 2 - Specific code |
Triglav Fondovi, d.o.o., Sarajevo | Finančne, investicijske in kreditne institucije |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 61,50% | 62,54% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| BA | PP-13 | 2 - Specific code |
Sarajevostan, d.d., Sarajevo | Drugo | Delniška družba | Nevzajemno | 90,95% | 90,95% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| HR | OP-54 | 2 - Specific code |
Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Zagreb |
Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 Polna | konsolidacija | ||
| ME | OP-55 | 2 - Specific code |
Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Podgorica |
Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 1.01.2016 Polna | konsolidacija | ||
| SI | PP-03 | 2 - Specific code |
Triglavko, d.o.o., Ljubljana | Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 38,47% | 38,47% Pomemben | Da | 1.01.2016 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| SI | 4851006WX 9ON1MWW 9471 |
1 - LEI | TRIGAL, upravljanje naložb in svetovalne storitve, d.o.o., Ljubljana |
Drugo | Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 49,90% | 49,90% Pomemben | Da | 10.01.2018 | Prilagojena kapitalska metoda |
| Država | podjetja ID koda |
Vrsta ID kode podjetja |
Zakonito ime podjetja |
Vrsta podjetja | Pravna oblika | (vzajemno/ne Kategorija vzajemno) |
Nadzorni organ |
% deleža v kapitalu |
% glasovalnih pravic |
Raven vpliva | okvir nadzora Vključeno v Skupine |
Datum odločitve, če se uporablja člen 214 |
Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| SI | Alifenet | 2 - Specific code |
Alifenet, d.o.o., Ljubljana | Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 23,58% | 23,58% Pomemben | Da | 25.09.2018 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| MK | OP-59 | 2 - Specific code |
Triglav, penzisko društvo, a.d., Skopje |
Pokojninska družba | Delniška družba | Nevzajemno | Agencija za nadzor osiguranja |
100,00% | 100,00% Pomemben | Da | 27.03.2019 | Prilagojena kapitalska metoda |
|
| SI | Diagnostični center Bled |
2 - Specific code |
Diagnostični center Bled, d.o.o., Bled |
Drugo | Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 40,10% | 40,10% Pomemben | Da | 31.12.2020 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| SI | MTC Fontana |
2 - Specific code |
MTC Fontana, d.o.o., Maribor | Drugo | Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 40,10% | 50,00% Pomemben | Da | 31.12.2020 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| SI | MEDI CONS | 2 - Specific code |
Medi Cons kardiologija, d.o.o., Novo mesto |
Drugo | Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 33,68% | 42,00% Pomemben | Da | 31.12.2020 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| SI | GASTROME DICA |
2 - Specific code |
Gastromedica, d.o.o., Murska Sobota |
Drugo | Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 40,10% | 50,00% Pomemben | Da | 31.12.2020 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| SI | INTERNISTIČ NA GE AMBULANT A |
2 - Specific code |
Internistična GE ambulanta, d.o.o., Nova Gorica |
Drugo | Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 40,10% | 50,00% Pomemben | Da | 31.12.2020 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| SI | CARDIAL | 2 - Specific code |
Cardial, d.o.o., Ljubljana | Drugo | Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 34,09% | 42,50% Pomemben | Da | 31.12.2020 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| SI | DC NALOŽBE |
2 - Specific code |
DC Naložbe, d.o.o., Bled | Drugo | Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 40,10% | 50,00% Pomemben | Da | 31.12.2020 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| BA | OP-60 | 2 - Specific code |
Triglav, upravljanje nekretninama, d.o.o., Sarajevo |
Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 31.12.2021 Polna | konsolidacija |
| Država | podjetja ID koda |
Vrsta ID kode podjetja |
Zakonito ime podjetja |
Vrsta podjetja | Pravna oblika | (vzajemno/ne Kategorija vzajemno) |
Nadzorni organ |
% deleža v kapitalu |
% glasovalnih pravic |
Raven vpliva | okvir nadzora Vključeno v Skupine |
Datum odločitve, če se uporablja člen 214 |
Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| SI | DC NALOŽBE |
2 - Specific code |
KIRURŠKI SANATORIJ ROŽNA DOLINA d.o.o., Ljubljana |
Drugo | Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 40,10% | 50,00% Pomemben | Da | 31.12.2021 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| SI | DC NALOŽBE |
2 - Specific code |
MDT & T podjetje za medicinsko diagnostiko, terapijo in tehnologijo d.o.o. |
Drugo | Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 19,65% | 24,50% Pomemben | Da | 31.12.2021 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| SI | DC NALOŽBE |
2 - Specific code |
Neuroedina, zdravstvena dejavnost, d.o.o. Bled |
Drugo | Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 40,10% | 50,00% Pomemben | Da | 31.12.2021 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| SI | 747800P0D 13G4YJHYI0 9 |
2 - Specific code |
Nama, upravljanje z nepremičninami, d.d., Ljubljana Drugo |
Delniška družba | Nevzajemno | 24,90% | 24,90% Pomemben | Da | 31.12.2021 | Prilagojena kapitalska metoda |
|||
| SI | OP-61 | 2 - Specific code |
Triglav zdravje asistenca, d.o.o. | Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 31.03.2022 Polna | konsolidacija | ||
| MK | OP-62 | 2 - Specific code |
TRIGLAV upravuvanje so nedvižen imot DOOEL, Skopje |
Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 100,00% | 100,00% Pomemben | Da | 1.12.2023 Polna | konsolidacija | ||
| RS | OP-20 | 2 - Specific code |
Triglav international d.o.o. Beograd |
Zavarovalni holding iz člena 212 (1) (f) Direktive 2009/138/ES |
Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 100,00% | 100,00% Prevladujoč | Da | 31.12.2024 Polna | konsolidacija | ||
| SI | 52990052R A73VV6C4E 04 |
1 - LEI | KATERA Beteiligungs Verwaltungsgesellschaft P11, mbH |
Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU) |
Delniška družba | Nevzajemno | 24,90% | 24,90% Prevladujoč | Da | 31.12.2024 | Prilagojena kapitalska metoda |
||
| SI | DC NALOŽBE |
2 - Specific code |
Šubic-diabetologija d.o.o. | Drugo | Družba z omejeno odgovornostjo |
Nevzajemno | 19,65% | 24,50% Pomemben | Da | 31.12.2024 | Prilagojena kapitalska metoda |