Zavarovalnica Triglav

Regulatory Filings • Apr 1, 2025

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice Triglav, d.d., za leto 2024

Predsednik Uprave: Andrej Slapar
Clani Uprave:	Uroš Ivanc
	Tadej Coroli
	Marica Makoter

Povzetek	7
A. Poslovanje in rezultati	11
A.1 Poslovanje11
A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj 14
A.3 Naložbeni rezultati17
A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih 19
A.5 Druge informacije20
B. Sistem upravljanja	22
B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja 22
B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti29
B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti31
B.4 Sistem notranjega nadzora 39
B.5 Funkcija notranje revizije40
B.6 Aktuarska funkcija41
B.7 Zunanje izvajanje41
B.8 Druge informacije43
C. Profil tveganja	45
C.1 Zavarovalno tveganje 46
C.2 Tržno tveganje52
C.3 Kreditno tveganje 57
C.4 Likvidnostno tveganje60
C.5 Operativno tveganje 63
C.6 Druga pomembna tveganja 67
C.7 Druge informacije69
D. Vrednotenje za namene solventnosti	73
D.1 Sredstva 74
D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije85

D.3 Druge obveznosti93
D.4 Alternativne metode vrednotenja97
D.5 Druge informacije97
E. Upravljanje kapitala	99
E.1 Lastna sredstva	100
E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital	103
E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala	106
E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom	107
E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom	107
E.6 Druge informacije	107
Priloge	109

Povzetek

avarovalnica Triglav (v nadaljnjem besedilu: Zavarovalnica) je delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, kjer zaseda vodilni položaj z 39,4-odstotnim tržnim deležem (31,6 odstotka leto prej) na slovenskem zavarovalnem trgu. Začetki njenega delovanja segajo 125 let nazaj, danes pa je Zavarovalnica matična družba Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Skupina), ki je ob koncu leta 2024 poleg Zavarovalnice vključevala še 31 odvisnih, 12 pridruženih in 10 družb v skupnem podvigu. Skupina posluje v šestih državah širše Adria regije. Skupino – in s tem njeno matično družbo Zavarovalnico ter odvisno družbo Pozavarovalnico Triglav Re, d.d. (v nadaljnjem besedilu Pozavarovalnica Triglav Re) – ocenjujeta dve priznani bonitetni agenciji, S&P Global Ratings in AM Best. Obe agenciji sta v letu 2024 Skupini ponovno podelili samostojno bonitetno oceno »A« s stabilno srednjeročno napovedjo, decembra 2024 je agencija S&P Global Ratings svojo napoved ocene še izboljšala in sicer iz stabilne v pozitivno, kar potrjuje finančno stabilnost, visoko kapitalsko ustreznost in dobičkonosnost poslovanja Skupine. Z

Strateški dejavnosti Zavarovalnice sta zavarovalništvo in upravljanje premoženja. V okviru zavarovalne dejavnosti Zavarovalnica izvaja zavarovalno in pozavarovalno dejavnost, znotraj katerih sklepa premoženjska, zdravstvena in življenjska zavarovanja. Zavarovalnica deluje predvsem na slovenskem trgu, v okviru Skupine pa tudi izven Slovenije. Njeno poslovanje nadzira slovenski regulator Agencija za zavarovalni nadzor, njen zunanji revizor za poslovno leto 2024 pa je revizijska družba Deloitte revizija d.o.o.

Upravljanje Zavarovalnice se izvaja po dvotirnem sistemu, pri čemer so njeni organi upravljanja Skupščina delničarjev Zavarovalnice, Nadzorni svet in Uprava. Slednjo je konec leta 2024 sestavljalo pet članov. Nadzorni svet je bil konec leta 2024 osemčlanski, pri čemer sta bila dva njegova člana predstavnika delavcev. Sistem upravljanja Zavarovalnice vključuje tudi štiri ključne funkcije, ki so neposredno podrejene Upravi (funkcija upravljanja s tveganji, skladnosti poslovanja, notranje revizije in aktuarska funkcija) ter devet odborov v sistemu upravljanja s tveganji, ki jih imenuje Uprava. Njihovo delovanje je umeščeno v drugo obrambno linijo trinivojskega modela obrambnih linij sistema upravljanja s tveganji. Delovanje odborov Zavarovalnice je podrobneje opisano v poglavju B.3.4 tega poročila.

Zavarovalnica je v letu 2024 poslovala uspešno in dobičkonosno v vseh poslovnih segmentih. Zavarovalnica je v letu 2024 optimizirala svoje poslovanje v segmentu Zdravje s pripojitvijo odvisne družbe Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d. (v nadaljnjem besedilu Triglav, Zdravstvena zavarovalnica). Pripojitev je bila izvedena predvsem zaradi zakonodajnih sprememb in posledične ukinitve dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, ki so predstavljala glavno dejavnost prevzete družbe. V nadaljnjih prikazih tega poročila, se podatki za leto 2023 lahko razlikujejo s podatki, predstavljenimi v Letnem poročilu Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., za leto 2024 (v nadaljnjem besedilu: Letno poročilo). Slednje za leto 2023 že vključuje pripojitev Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, za namen tega poročila pa se pripojitve ne upošteva. V sklopu rednih aktivnosti upravljanja kapitala, je Zavarovalnica julija 2024 izdala 20,5-letno podrejeno obveznico, skupna velikost izdaje pa je znašala 100,0 milijona evrov. Uspešna izdaja obveznice dodatno potrjuje visoko raven zaupanja, ki ga institucionalni vlagatelji izkazujejo Skupini.

Z vidika tveganj Zavarovalnica zaključuje leto 2024 v zastavljenih okvirih, kapitalska ustreznost Zavarovalnice pa je znotraj ciljnega razpona. Zavarovalnica redno spremlja profil tveganj in aktivno nadgrajuje sistem upravljanja s tveganji, predvsem tam, kjer so zaznana povečana tveganja ali večje izpostavljenosti.

Profil tveganj Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 se glede na preteklo leto ni bistveno spremenil. Nekoliko se je povečalo zavarovalno tveganje, medtem ko se je kreditno tveganje nekoliko znižalo, tržno tveganje pa je ostalo na podobni ravni kot v lanskem letu. Po obsegu se je zahtevani solventnostni kapital v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 19,7 milijona evrov. Glavni razlog za povečanje zavarovalnega tveganja je predvsem rast portfelja premoženjskih zavarovanj ob nespremenjeni pozavarovalni zaščiti. Dodatne informacije o oceni tveganj so predstavljene v sklopu C tega poročila.

Graf 1: Profil tveganj Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024

Kapitalska ustreznost oziroma količnik kapitalske ustreznosti se po standardni formuli izračuna kot razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom. Zavarovalnica je bila na dan 31. 12. 2024 ustrezno kapitalizirana. Imela je dovolj primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (271 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (786 odstotkov). Zavarovalnica pri določanju kapitalske ustreznosti ne upošteva nikakršnih prilagoditev in poenostavitev.

Primerna lastna sredstva se izračunajo kot razlika med sredstvi in obveznostmi, pri čemer je celotna bilanca vrednotena po pošteni vrednosti. Razliko med sredstvi in obveznostmi sestavljajo osnovni kapital Zavarovalnice (73,7 milijona evrov), uskladitvena rezerva (903,3 milijona evrov), podrejene obveznosti kot osnovna lastna sredstva stopnje 2 (151,2 milijona evrov) in neto odložene terjatve za davek kot osnovna lastna sredstva stopnje 3 (2,1 milijona evrov). Izračun primernih lastnih sredstev ustrezno upošteva usmeritve dividendne politike. Zavarovalnica razpolaga z najkakovostnejšimi primernimi lastnimi sredstvi in tako celoten osnovni kapital in uskladitveno rezervo razvršča v sredstva stopnje 1, podrejeni obveznici v sredstva stopnje 2, neto odložene terjatve za davek pa v sredstva stopnje 3.

Zahtevani solventnostni kapital je za Zavarovalnico izračunan po standardni formuli, brez kakršne koli poenostavitve. Predstavlja vsoto kapitalskih zahtev njenih temeljnih tveganj, pri čemer se upošteva še razpršitev med njimi.

Zavarovalnica ima oblikovana dva omejena sklada, PDPZ1 in PDPZ renta² , za katera tveganja izračunava ločeno za vsako vrsto tveganj standardne formule, kar je podrobneje predstavljeno v sklopu E tega poročila.

Graf 3: Struktura zahtevanega solventnostnega kapitala Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024

V letu 2024 izhaja iz zavarovalnega in tržnega tveganja 89,5 odstotkov nerazpršenega zahtevanega solventnostnega kapitala Zavarovalnice. Večina njenih lastnih sredstev se po kvaliteti uvršča v najvišjo stopnjo 1.

V letu 2024 je Zavarovalnica poslovala uspešno, ohranila svojo kapitalsko moč in pri svojem delovanju skrbno sledila začrtanim strateškim usmeritvam in ciljem.

¹ Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

² Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v izplačevanju.

A.1	Poslovanje
A.2	Rezultati pri sklepanju zavarovanj
A.3	Naložbeni rezultati
A.4	Rezultati pri drugih dejavnostih
A.5	Druge informacije

A. Poslovanje in rezultati

A.1 Poslovanje

A.1.1 Predstavitev Zavarovalnice

Zavarovalnica Triglav, d.d. s sedežem v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, je matična družba Skupine, v katero je poleg matične družbe vključenih 31 odvisnih, 12 pridruženih in 10 družb v skupnem podvigu.

V nadaljevanju je predstavljen shematski prikaz odvisnih in pridruženih družb Skupine in delež v kapitalu na dan 31. 12. 2024.

		Slika 1: Shematski prikaz odvisnih in pridruženih družb v Skupini in delež v kapitalu na dan 31. 12. 2024

Zavarovalnica izvaja zavarovalno in pozavarovalno dejavnost ter dejavnost upravljanja premoženja. V okviru zavarovalne dejavnosti sklepa premoženjska, zdravstvena in življenjska zavarovanja. Zavarovalnica deluje predvsem na slovenskem trgu, posluje pa tudi v širšem mednarodnem okolju, kjer nastopa prek partnerskega povezovanja s tujimi družbami za zavarovalno posredovanje, zastopanje in pozavarovanje. Na slovenskem zavarovalnem trgu je imela Zavarovalnica ob koncu leta 2024 vodilni položaj z 39,4-odstotnim tržnim deležem (31,6 odstotka leto prej).

Slika 2: Strateški dejavnosti Zavarovalnice

Zavarovalnica poleg zavarovalne in pozavarovalne dejavnosti opravlja tudi dejavnost upravljanja premoženja. Upravljanje premoženja obsega upravljanje zavarovalnih portfeljev (kritno premoženje in kritni skladi), varčevanje strank prek zavarovalnih storitev in vlaganje v vzajemne sklade Zavarovalnice. Upravljanje premoženja omogoča zagotavljanje ustreznih sredstev za izplačilo pogodbenih obveznosti ter ohranjanje kapitalske ustreznosti.

A.1.2 Nadzorni organ

Nadzorni organ Zavarovalnice je:

Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: AZN), Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.3 Zunanja revizija

Zunanji revizor Zavarovalnice za poslovno leto 2024 je na podlagi sklepa Skupščine delničarjev Zavarovalnice (v nadaljnjem besedilu: Skupščina delničarjev) imenovana revizijska družba:

Deloitte revizija d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.4 Lastniška struktura Zavarovalnice

V lastniški sestavi Zavarovalnice v letu 2024 ni bilo bistvenih sprememb. Največja delničarja, sklada v lasti Republike Slovenije (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) – 34,47-odstotni lastniški delež ter Slovenski državni holding, d.d. (SDH) – 28,09-odstotni lastniški delež), sta ohranila nespremenjena lastniška deleža, medtem ko je tretji največji delničar, hrvaški pokojninski sklad, ki je v delniški knjigi Zavarovalnice viden na fiduciarnem računu svoje skrbniške banke, svojo naložbo povečal za 0,1 odstotne točke na 6,79 odstotka. Po znanih podatkih so navedeni trije delničarji edini imetniki kvalificiranih lastniških deležev v Zavarovalnici na dan 31. 12. 2024.

Graf 4: Lastniška sestava Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024

Ob koncu leta je imela Zavarovalnica 8.218 imetnikov delnic, med katerimi je bilo okoli 40 mednarodnih bank s fiduciarnimi računi svojih strank in mednarodnih institucionalnih investitorjev, večinoma iz Evrope in ZDA. Delež mednarodnih delničarjev je znašal 15,9 odstotka (0,3 odstotne točke več kot leto prej), delež slovenskih institucionalnih delničarjev pa 7,8 odstotka (0,5 odstotne točke manj). V zadnjih letih opažamo postopno rast lastništva slovenskih fizičnih oseb, ki se je nadaljevala tudi v letu 2024, saj se je njihov delež povečal za 0,2 odstotne točke na 13,7 odstotka.

A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 2024

• Uspešno poslovanje: Skupina je že ob polletju izboljšala oceno načrtovanega letnega poslovnega izida, do konca leta pa jo je še presegla, tudi zaradi enkratnih dogodkov. Poslovala je uspešno in dobičkonosno v vseh poslovnih segmentih. Podrobneje je poslovanje Zavarovalnice predstavljeno v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 8.
• Izplačilo dividende: Delničarji so na majski Skupščini delničarjev sprejeli predlagan sklep Uprave in Nadzornega sveta za izplačilo dividend v skupni vrednosti 39,8 milijona evrov oziroma 1,75 evra bruto na delnico. V času izplačila je to pomenilo 5-odstotni dividendni donos. Podrobneje je predstavljeno v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.4.
• Potrjena visoka bonitetna ocena »A«: Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Skupini (in s tem Zavarovalnici ter Pozavarovalnici Triglav Re) ponovno podelili visoko bonitetno oceno »A« s stabilno srednjeročno napovedjo. S&P Global Ratings je decembra svojo napoved ocene izboljšala v pozitivno. Podrobneje je predstavljeno v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.6.
• Korporativno upravljanje: Skupščina delničarjev je za nova člana Nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, imenovala Barbaro Nose in Roka Ponikvarja. Predsedniku Uprave

Andreju Slaparju ter članoma Uprave Urošu Ivancu in Tadeju Čoroliju je začel teči nov petletni mandat. Podrobneje je predstavljeno v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.

• Optimizacija poslovanja v segmentu Zdravje: Za poenostavitev in optimizacijo poslovanja v segmentu Zdravje na slovenskem trgu je Zavarovalnica pripojila odvisno družbo Triglav, Zdravstvena zavarovalnica. Pripojitev je bila v sodni register vpisana 1. 10. 2024. Več o tem v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavju 2.7.
• Nadgrajena strategija Skupine: Konec leta 2024 je Skupina sprejela strategijo za obdobje 2025–2030. Začrtana je ambiciozno in v smeri nadaljnjega dobičkonosnega, varnega in trajnostno usmerjenega poslovanja. Več o tem v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 4.
• Izdaja podrejene obveznice: Zavarovalnica je julija 2024 v sklopu rednih aktivnosti upravljanja kapitala Skupine uspešno izdala podrejeno obveznico. Njena nominalna višina znaša 100,0 milijona evrov z rokom dospelosti 20,5 let. Podrobneje je predstavljeno v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.7.

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj

Čisti poslovni izid Zavarovalnice se je v letu 2024 v primerjavi s prejšnjim letom povečal iz 38,7 milijona evrov na 98,2 milijona evrov. Sestavljen je iz življenjskih zavarovanj s pokojninami in iz premoženjskih zavarovanj. Na segmentu premoženjskih zavarovanja je čisti poslovni izidi, glede na preteklo leto, narasel za 58,4 milijona evrov. Slednje je posledica uspešnega poslovanja in tudi enkratnega dogodka, pripojitve Triglav, Zdravstvene zavarovalnice. Pripojitev je bila izvedena predvsem zaradi zakonodajnih sprememb in posledične ukinitve dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, ki so predstavljala glavno dejavnost prevzete družbe. V nadaljnjih prikazih tega poročila, se podatki za leto 2023 lahko razlikujejo s podatki, predstavljenimi v Letnem poročilu. V Letnem poročilu podatki za leto 2023 že vključujejo pripojitev Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, medtem ko se pripojitve v tem poročilu ne upošteva. Čisti poslovni izid na segmentu življenjskih zavarovanj s pokojninami se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 1,2 milijona evrov.

Kombinirani količnik premoženjskih zavarovanj je ob koncu leta 2024 znašal 92,2 odstotka, kar je 7 odstotnih točk manj kot leto prej. Glavni razlog nižjega kombiniranega količnika v primerjavi z letom 2023 je v nižjem škodnem količniku.

	v 000 evrih
	2024	2023
Poslovni izid pred obdavčitvijo	117.584	45.562
Čisti poslovni izid	98.232	38.662
- Premoženjska zavarovanja	77.504	19.147
- Življenjska zavarovanja s pokojninskimi	20.728	19.515
Kombinirani količnik premoženjskih zavarovanj	92,2 %	99,2 %

Čista dobičkonosnost kapitala 13,8 % 5,8 %

Tabela 1: Uspešnost poslovanja Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

V letu 2024 je obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija Zavarovalnice znašala 1.104,8 milijona evrov. V primerjavi z letom 2023 je premija narasla za 122,1 milijona evrov. Po segmentaciji, ki se uporablja za namen solventnosti, je Zavarovalnica obračunala 928,0 milijona evrov kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 176,8 milijona evrov iz naslova življenjskih zavarovanj. Največji del premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj izhaja iz segmenta Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7). Nato sledita segmenta Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5) in Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Največji del premije življenjskih zavarovanj pa izhaja iz segmenta Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31).

Kosmati odhodki za nastale škode so v letu 2024 znašali 558,6 milijona evrov, od tega 379,9 milijona evrov iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 178,7 milijona evrov iz naslova življenjskih zavarovanj. Med neživljenjskimi in zdravstvenimi zavarovanji je bilo največ kosmatih odhodkov za nastale škode na segmentih Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5), Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) in Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7). Med življenjskimi zavarovanji pa je bilo največ kosmatih odhodkov za nastale škode na segmentu Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30). V primerjavi z letom 2023 so se kosmati odhodki za nastale škode zmanjšali za 135,7 milijona evrov, od tega so se kosmati odhodki za nastale škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj zmanjšali za 148,7 milijona evrov, za življenjska zavarovanja pa so se povečali za 12,9 milijona evrov.

Kosmati odhodki za stroške so leta 2024 v Zavarovalnici znašali 326,5 milijona evrov. Od tega je bilo 296,2 milijona evrov na neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanjih in 30,3 milijona evrov na življenjskih zavarovanjih. Po segmentaciji za namen solventnosti so bili najvišji odhodki na segmentu Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7). V primerjavi z letom 2023 so se odhodki povečali za 51,4 milijona evrov.

V spodnji tabeli so prikazane vrednosti obračunane kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije, kosmatih odhodkov za nastale škode in odhodkov po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti. Vrednosti preostalih zavarovalnih segmentov so predstavljene na obrazcu S.05.01.02, v prilogi tega poročila.

2024 2023 Obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija 1.104.825 982.762 - Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi 927.999 810.459 -- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) 242.290 226.434 -- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5) 177.679 168.312 -- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) 174.877 149.688 -- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi 333.152 266.024 - Življenjska zavarovanja 176.826 172.302 -- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31) 131.597 122.104	v 000 evrih
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30) 35.485 40.763

Tabela 2: Premija, škode, odhodki po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	9.743	9.435
-- Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34 in LoB 35)	0	0
Kosmati odhodki za nastale škode	558.598	694.342
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	379.917	528.589
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	106.105	175.341
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	87.050	136.328
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	74.397	72.092
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	112.365	144.828
- Življenjska zavarovanja	178.681	165.753
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	93.625	92.540
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	79.290	67.874
-- Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34 in LoB 35)	3.042	3.075
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	2.724	2.264
Odhodki	326.528	275.163
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	296.213	247.869
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	82.381	77.922
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	57.015	50.660
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	51.323	46.507
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	105.495	72.779
- Življenjska zavarovanja	30.315	27.295
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	20.306	18.622
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	6.228	5.617
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	3.767	3.043
-- Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34 in LoB 35)	14	13
Drugi odhodki	4.232	-1.728

Zavarovalnica sklepa neživljenjska zavarovanja pretežno na območju Republike Slovenije, življenjska zavarovanja pa prodaja izključno v Sloveniji. V domači državi doseže približno 80,2 odstotka prihodkov od premije in opravi 85,8 odstotka vseh izplačil za škode. V primerjavi z letom 2023 se je delež obračunane premije v domači državi glede na celotno obračunano premijo zmanjšal za 2,7 odstotne točke.

Tabela 3: Geografska delitev premije in škod Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

		v 000 evrih
Geografska delitev premije in škod	2024	2023
Obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija	1.104.825	982.762
-- Domača država	886.121	815.044
-- Ostale države	218.703	167.718
Kosmati odhodki za nastale škode	558.598	694.342
-- Domača država	479.047	645.643
-- Ostale države	79.551	48.699

Podrobnosti o kvantitativnih podatkih poslovanja Zavarovalnice glede na geografsko delitev so prikazane na obrazcu S.04.05.21, v prilogi tega poročila.

A.3 Naložbeni rezultati

Naložbena politika Zavarovalnice ostaja preudarna, večino naložb v portfelju še vedno predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, ki so tesno povezani z obveznostmi iz premoženjskih in življenjskih zavarovanj. Največji vpliv na naložbeni rezultat Zavarovalnice imata struktura naložb ter razvoj dogodkov na finančnih trgih. V tem poglavju je prikazan naložbeni rezultat Zavarovalnice, razdeljen po doprinosu posameznih naložbenih razredov. Podana je tudi primerjava z naložbenim rezultatom, ki ga je Zavarovalnica objavila preteklo leto. Prikazan naložbeni rezultat je družba objavila tudi v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavju 3.4.

Leto 2024 je bilo za finančne trge razmeroma mirno in uspešno. Krivulja netveganih evrskih obrestnih mer se je večinoma gibala okoli ravni s konca leta 2023, razen v njenem kratkoročnem delu, kjer so bila zaznana nižanja obrestnih mer. Posledično se oblika krivulje netveganih evrskih obrestnih mer počasi vrača v značilnejšo naraščajočo obliko. Kreditni pribitki so nadaljevali trend preteklega leta in se ob relativno nizki volatilnosti večinoma še naprej zmanjševali, izjema so državne obveznice najvišjih kreditnih kvalitet, kjer so se kreditni pribitki rahlo povečevali. Občutne donose so zabeležili tudi vlagatelji na delniških trgih.

Ugodne razmere na finančnih trgih – stabilne in relativno visoke obrestne mere, krčenje kreditnih pribitkov ter predvsem pozitivni trendi na delniških trgih – so glavni dejavniki, ki so prispevali k znatno višjemu naložbenemu rezultatu v letu 2024 v primerjavi z letom 2023. Pri tem so upoštevane tudi naložbe zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

Ravni obrestnih mer pozitivno vplivajo na obrestne prihodke. Ti se namreč povečujejo že več let in v letu 2024 ponovno presegajo lanske. Največjo rast v primerjavi s preteklim letom beleži segment državnih obveznic, kar je predvsem posledica večjega obsega tega naložbenega razreda.

V preteklih letih je Zavarovalnica občutno zmanjšala izpostavljenost delniškim naložbam, pri čemer je del lokalnih delniških naložb nadomestila z naložbami v kolektivne naložbene podjeme. V letu 2024 bistvenih sprememb v delniškem portfelju ni bilo, zato ostaja donos iz dividend primerljiv s preteklim letom.

Kategorijo neto dobiček in izguba sestavljajo dobički in izgube pri prodaji ter slabitve, oblikovane skladno z mednarodnim standardom računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP) 9. Postavka se je glede na preteklo leto močno povečala, predvsem zaradi pozitivne realizacije v segmentu kolektivnih naložbenih podjemov, vključno z alternativnimi naložbenimi skladi.

Tečajne razlike pri kolektivnih naložbenih podjemih so pomembno prispevale tudi k drugim finančnim prihodkom. Zavarovalnica v letu 2023 ni uporabljala izvedenih finančnih instrumentov, v letu 2024 pa jih je ponovno uporabila za varovanje valutnega tveganja.

Kategorija nerealizirani dobički in izgube se nanaša na naložbe razvrščene v računovodsko skupino finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ter na finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso bile predmet dejanske realizacije v obliki prodaj. Postavka je po vrednosti primerljiva s preteklim letom, spremenila pa se je njena struktura. Nadaljnje krčenje kreditnih pribitkov v segmentu podjetniških obveznic je privedlo do nerealiziranih dobičkov na ravni lanskoletnih. Pri državnih obveznicah najvišje kreditne kvalitete je odpiranje kreditnih pribitkov nevtraliziralo rahlo znižanje netveganih obrestnih mer na srednjem in dolgem delu krivulje netveganih obrestnih mer, zato ta segment zaostaja po donosu.

Pozitivno gibanje delniških trgov v letu 2024 je prispevalo k višjim nerealiziranim dobičkom v segmentu kolektivnih naložbenih podjemov, pri čemer so v znesek vključene tudi spremembe poštene vrednosti prek poslovnega izida, ki pa še niso bile realizirane s prodajo.

Rezultat iz najemnin se glede na preteklo leto ni pomembno spremenil.

Tabela 4: Uspešnost naložbenih dejavnosti Zavarovalnice za namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

2024						v 000 evrih
Uspešnost naložb	Neto obresti	Dividende	Neto dobiček in izguba	Drugi neto finančni prihodki	Nerealizirani dobički in izgube	Najemnine
Naložbe	29.071	2.020	32.181	2.258	89.377	6.480
Nepremičnine	0	0	1.384	0	0	6.480
Delnice	0	216	0	0	185	0
Državne obveznice	17.449	0	931	142	5.778	0
Podjetniške obveznice	10.987	0	-600	0	13.641	0
Kolektivni naložbeni podjemi	0	1.804	30.476	2.456	69.803	0
Posojila	92	0	-11	0	0	0
Depoziti, denar in ustrezniki	479	0	1	0	0	0
Izvedeni finančni instrumenti	0	0	0	3	-30	0
Drugo	64	0	0	-343	0	0
2023						v 000 evrih
Uspešnost naložb	Neto obresti	Dividende	Neto dobiček in izguba	Drugi neto finančni prihodki	Nerealizirani dobički in izgube	Najemnine
Naložbe
	22.301	2.441	220	74	94.627	6.195
Nepremičnine	0	0	403	0	0	6.195
Delnice	0	927	0	1	-9.891	0
Državne obveznice	11.485	0	-6.680	3	44.314	0
Podjetniške obveznice	10.042	0	-946	2	17.998	0
Kolektivni naložbeni podjemi	0	1.514	7.400	221	42.206	0
Posojila	40	0	35	0	0	0
Depoziti, denar in ustrezniki	674	0	8	4	0	0
Izvedeni finančni instrumenti	0	0	0	0	0	0

Družba ne nalaga sredstev v instrumente listinjenja.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

A.4.1 Drugi prihodki in odhodki

Drugi prihodki Zavarovalnice, ki so sestavljeni iz drugih poslovnih prihodkov in drugih prihodkov, so v letu 2024 znašali 15,0 milijona evrov, medtem ko je njihova vrednost v letu 2023 znašala 16,8 milijona evrov. Pretežni del drugih poslovnih prihodkov v letu 2024 v višini 3,6 milijona evrov se nanaša na nepripisljive prihodke iz naslova zavarovalnih poslov ter prihodke iz naslova prejetih najemnin v višini 6,5 milijona evrov. V letu 2023 so poslovni prihodki znašali 15,6 milijona evrov. Pretežni del drugih poslovnih prihodkov v letu 2023 v višini 7,4 milijona evrov se nanaša na nepripisljive prihodke iz naslova zavarovalnih poslov ter prihodke iz naslova prejetih najemnin v višini 6,2 milijona evrov.

Drugi odhodki Zavarovalnice, ki so sestavljeni iz drugih poslovnih odhodkov in drugih odhodkov, so v letu 2024 znašali 29,0 milijona evrov. Med navedenimi odhodki se največji delež nanaša na odhodke za nagrade zaposlenim v višini 16,8 milijona evrov, nepripisljive odhodke iz zavarovalnih poslov v višini 7,2 milijona evrov, amortizacijo in druge odhodke iz naslova naložbenih nepremičnin v višini 4,6 milijona evrov. V letu 2023 so odhodki za nagrade zaposlenim znašali 5,0 milijona evrov, nepripisljivi odhodki iz zavarovalnih poslov 6,4 milijona evrov, amortizacija in drugi odhodki iz naslova naložbenih nepremičnin pa 4,2 milijona evrov.

Drugi neto prihodki/odhodki iz ustavljenega poslovanja so v letu 2024 znašali 11,0 milijona evrov. Pretežno se nanašajo na pripoznano nadomestilo Ministrstva za zdravje za razliko med višino plačanih stroškov izvajalcem zdravstvenih storitev in vrednostjo prihodkov iz zdravstvenih storitev iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v višini 11,0 milijona evrov.

Podrobnejši podatki o drugih poslovnih prihodkih in odhodkih ter drugih prihodkih in odhodkih Zavarovalnice so predstavljeni v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavjih 3.7.6. in 3.7.14.

Tabela 5: Neto drugi poslovni prihodki/odhodki in neto drugi prihodki/odhodki v računovodskih izkazih na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

		v 000 evrih
	2024	2023
Neto drugi poslovni prihodki/odhodki iz delujočega poslovanja	-15.862	-47
- Drugi poslovni prihodki	12.830	15.619
- Drugi poslovni odhodki	-28.692	-15.666
Neto drugi poslovni prihodki/odhodki iz ustavljenega poslovanja	-60	449
Drugi neto prihodki/odhodki iz delujočega poslovanja	1.844	750
- Drugi prihodki	2.196	1.173
- Drugi odhodki	-352	-423
Drugi neto prihodki/odhodki iz ustavljenega poslovanja	11.022	-683

A.4.2 Dogovori o najemu

V obravnavanem obdobju je imela Zavarovalnica sklenjene najemne pogodbe v vlogi najemodajalca in najemojemalca.

Pri pogodbenih razmerjih, kjer Zavarovalnica nastopa kot najemodajalec, so materialno pomembne le naložbene nepremičnine. Od skupne vrednosti 44,9 milijona evrov naložbenih nepremičnin je v letu 2024 prihodek od najemnin znašal 6,5 milijona evrov.

Zavarovalnica nastopa kot najemnik pri najemu poslovnih prostorov in parkirnih mest, zakupu programske opreme (software) in podatkovnih vodov, zakupu multifunkcijskih naprav in pri najemu avtomobilov.

Zavarovalnica na 31. 12. 2024 izkazuje pravico do uporabe sredstev v višini 4,1 milijona evrov. Skupni letni strošek amortizacije teh sredstev je znašal 1,5 milijona evrov, obrestni odhodki pa so znašali 186 tisoč evrov. Stroški najemov, ki niso obračunani po MSRP 16, t.j. kratkoročni najemi in najemi manjše vrednosti, so v letu 2024 znašali 522 tisoč evrov.

A.5 Druge informacije

Zavarovalnica je vse informacije o poslovanju in rezultatih razkrila v poglavjih od A.1 do A.4.

B. Sistem upravljanja

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

Sistem upravljanja Zavarovalnice se izvaja po dvotirnem sistemu, pri čemer so njeni organi upravljanja: Skupščina delničarjev, Uprava in Nadzorni svet. Organi upravljanja delujejo skladno z zakoni in drugimi predpisi, s Statutom družbe in svojimi poslovniki.

Sistem upravljanja Zavarovalnice poleg organov upravljanja vključuje tudi štiri ključne funkcije: funkcijo upravljanja s tveganji, aktuarski funkciji za premoženjska in osebna zavarovanja, funkcijo skladnosti poslovanja ter funkcijo notranje revizije. V Zavarovalnici so organizirane kot samostojne organizacijske enote, ki svoje naloge in odgovornosti izvajajo neodvisno ena od druge in od drugih organizacijskih enot družbe.

Njihovo delovanje je organizirano s strukturo treh obrambnih linij v sistemu upravljanja Zavarovalnice. Znotraj sistema upravljanja ima vsaka funkcija opredeljene odgovornosti za izvajanje nalog, procesov in obveznosti poročanja. Ključne funkcije so podrobneje predstavljene v razdelkih B.3.3, B.4.1, B.5 in B.6.

V sistem upravljanja so vključeni tudi odbori, katerih člane imenuje in odpokliče Uprava. Odbori se razlikujejo glede na namen, sestavo in pristojnosti, njihove odločitve pa so zavezujoče. Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji so podrobneje predstavljeni v razdelku B.3.4.

B.1.1 Organi upravljanja Zavarovalnice

B.1.1.1 Uprava

Zavarovalnico samostojno ter na lastno odgovornost vodi in upravlja Uprava. Zastopa in predstavlja jo brez omejitev. V pravnem prometu jo vedno zastopata in predstavljata dva člana Uprave skupaj, in sicer predsednik in član. Uprava ima najmanj tri in največ šest članov, od katerih je en predsednik Uprave. Predsednik Uprave predlaga Nadzornemu svetu imenovanje ali odpoklic vseh ali posameznega člana Uprave. Zavarovalnica ima delavsko direktorico, ki je po položaju članica Uprave.

Glavne pristojnosti in naloge Uprave so skladno vodenje in organiziranje poslovanja družbe, zastopanje Zavarovalnice proti tretjim osebam, odgovornost za zakonitost poslovanja, sprejemanje strategije razvoja Zavarovalnice in letnega plana poslovanja ter poročanje Nadzornemu svetu o poslovanju Zavarovalnice in Skupine.

Nadzorni svet Zavarovalnice je 29. 11. 2023 Andreju Slaparju ponovno podelil petletni mandat za predsednika Uprave. Na tem položaju je od maja 2013, nov petletni mandat je nastopil 13. 11. 2024. Nadzorni svet je soglašal s predlogom predsednika Uprave ter Uroša Ivanca in Tadeja Čorolija ponovno imenoval za člana Uprave. Funkcijo sta nastopila julija 2014. Ponovni petletni mandat Uroša Ivanca se je začel 16. 7. 2024, Tadeja Čorolija pa 31. 7. 2024.

Na dan 31. 12. 2024 so Upravo sestavljali:

Tabela 6: Sestava Uprave in pristojnosti članov Uprave na dan 31. 12. 2024

Ime in priimek	Funkcija	Področje dela v Upravi na dan 31. 12. 2024
Andrej Slapar	Predsednik Uprave	Vodi in usmerja delo Uprave in delovanje štabnih služb (Služba notranje revizije in Služba za korporativno komuniciranje). Odgovoren je za področja Korporacijski zavarovanci, Premoženjska zavarovanja, Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav (razen odvisnih družb zunaj Slovenije), Področje za korporativne in pravne zadeve ter Področje za ravnanje z zaposlenimi. Prav tako je odgovoren za delovanje Arbitraže in Jedrskega poola GIZ ter za pripravo in uresničevanje strategije Zavarovalnice in Skupine.
Uroš Ivanc	Član Uprave	Pristojen je za samostojno službo področij Aktuariat premoženjskih zavarovanj in Aktuariat osebnih zavarovanj ter področja Računovodstvo, Finance in kontroling, Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav zunaj Slovenije ter za štabni službi Služba za naložbe in Služba za pasivno pozavarovanje. Prav tako je odgovoren za postopke združitev in prevzemov (M&A), odnose z investitorji (IR) in bonitetnimi agencijami ter za dejavnosti okoljskega, družbenega in korporativnega trajnostnega razvoja (ESG).
Tadej Čoroli	Član Uprave	Pristojen je za področja Škode premoženjskih zavarovanj, Prodaja zavarovanj ter Področje za digitalno poslovanje in izkušnjo stranke.
Marica Makoter	Članica Uprave – delavska direktorica	Zastopa interese delavcev, kot to opredeljuje Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Pristojna je za Službo za upravljanje sprememb in portfelja projektov in za področje Zaledna podpora poslovanju. Prav tako je odgovorna za štabne službe Služba za strateško nabavo, Skladnost poslovanja in Služba za marketing.
Blaž Jakič	Član Uprave	Pristojen je za področja Osebna zavarovanja, Informatika, Zdravstvena zavarovanja, Področje za digitalno platformo in poslovno inteligenco ter za štabno službo Služba za upravljanje s tveganji. Odgovoren je za preprečevanje pranja denarja in bančno zavarovalništvo.

Ostale informacije, povezane z Upravo, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.2.

B.1.1.2 Skupščina delničarjev

Delničarji uresničujejo svoje pravice na Skupščini delničarjev, ki je sklicana najmanj enkrat letno. Pristojnosti in delovanje Skupščine delničarjev opredeljujeta Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Statut družbe. Skupščine delničarjev se lahko udeleži delničar, vpisan v delniško knjigo, ki se vodi pri KDD3 , kot imetnik delnic konec sedmega dne pred zasedanjem Skupščine delničarjev. Svojo glasovalno pravico lahko uresničuje, če najpozneje ob koncu četrtega dne pred dnevom Skupščine delničarjev prijavi svojo udeležbo. Pravice in obveznosti, ki jih imetnikom

³ KDD d.d. - Centralna klirinško depotna družba.

zagotavljajo delnice in pojasnila o omejitvah prenosa delnic in doseganju kvalificiranega deleža, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.2.

B.1.1.3 Nadzorni svet

Po Statutu ima Zavarovalnica devetčlanski Nadzorni svet, ki ga sestavlja šest članov, predstavnikov delničarjev in trije člani, predstavniki delavcev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, izvoli Skupščina delničarjev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delavcev pa izvoli Svet delavcev Zavarovalnice, ki s svojim sklepom seznani Skupščino delničarjev. Predsednik in namestnik sta predstavnika delničarjev. Mandat člana Nadzornega sveta traja štiri leta in je lahko ponovno izvoljen brez omejitve.

Nadzorni svet nadzoruje vodenje družbe. Poleg pristojnosti, ki jih ima po Zakonu o gospodarskih družbah in Zakonu o zavarovalništvu (v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1), daje soglasje k odločitvam Uprave, kjer vložek Zavarovalnice oziroma vrednost presega v Poslovniku o delu Nadzornega sveta določen limit, in sicer pri ustanavljanju kapitalskih družb doma in v tujini, pri pridobivanju in odtujevanju kapitalskih deležev Zavarovalnice v domačih ali tujih gospodarskih družbah (razen če gre za kapitalske deleže, pri katerih se uporablja klasičen portfeljski pristop upravljanja), pri izdaji dolžniških vrednostnih papirjev Zavarovalnice in dolgoročnemu zadolževanju Zavarovalnice pri tujih in domačih bankah, pri pridobivanju in odtujevanju nepremičnin Zavarovalnice ter investiranju v nepremičnine Zavarovalnice. Nadzorni svet daje soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje Službe notranje revizije ter k podelitvi in odvzemu pooblastil nosilcem ključnih funkcij Zavarovalnice. Prav tako daje soglasje Upravi k poslovni strategiji in finančnemu načrtu Zavarovalnice ter h krovnim internim aktom sistema upravljanja. Nadzorni svet prav tako določa prejemke predsednika in članov Uprave ter skupaj z Upravo določa prejemke direktorja Službe notranje revizije.

Pri nadzorovanju vodenja poslov Zavarovalnice, Nadzorni svet zlasti nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja Službe notranje revizije, obravnava ugotovitve AZN, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad Zavarovalnico, preverja letna in druga finančna poročila Zavarovalnice ter o tem izda obrazloženo mnenje, obrazloži Skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu Službe notranje revizije in o tem sestavi pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila Uprava in o tem sestavi pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveri sestavljeno Letno poročilo, ki ga je predložila Uprava, zavzame stališče do revizijskega poročila s pisnim poročilom za Skupščino delničarjev ter v njem navede morebitne pripombe ali pa ga sprejme.

Nadzorni svet ima ključno vlogo v sistemu upravljanja s tveganji, saj je primaren deležnik, kateremu odgovarjajo vse tri linije, obenem pa je odgovoren za delovanje sistema treh obrambnih linij znotraj sistema upravljanja s tveganji in kontrolnih procesov. V okviru nadziranja se redno seznanja z učinkovitostjo in uspešnostjo delovanja sistema upravljanja s tveganji.

Nadzorni svet imenuje in lahko tudi odpokliče člane Uprave. Pri tem si prizadeva zagotoviti kontinuiteto njihovega dela s skrbno in pravočasno izbiro predsednika ter na njegov predlog drugih članov Uprave. Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov navzočih članov.

Igorju Stebernaku, članu, predstavniku delničarjev v Nadzornem svetu je 3. 6. 2024 potekel mandat. Juretu Valjavcu, prav tako članu predstavniku delničarjev je mandat prenehal 1. 9. 2024 na podlagi podane odstopne izjave. Skupščina delničarjev je za nova člana, predstavnika delničarjev, za mandatno obdobje štirih let imenovala Barbaro Nose, ki ji je mandat pričel teči 4. 6. 2024 in Roka Ponikvarja, ki je mandat nastopil 2. 9. 2024.

V poslovnem letu 2024 so Nadzorni svet sestavljali:

Tabela 7: Člani Nadzornega sveta v poslovnem letu 2024

Ime in priimek	Funkcija
Andrej Andoljšek	Predsednik, predstavnik delničarjev
Igor Stebernak	Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev (do 3. 6. 2024)
Tim Umberger	Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev (od 10. 7. 2024)
Tomaž Benčina	Član, predstavnik delničarjev
Jure Valjavec	Član, predstavnik delničarjev (do 1. 9. 2024)
Monica Cramér Manhem	Članica, predstavnica delničarjev
Barbara Nose	Članica, predstavnica delničarjev (od 4. 6. 2024)
Rok Ponikvar	Član, predstavnik delničarjev (od 2. 9. 2024)
Aleš Košiček	Član, predstavnik delavcev
Janja Strmljan Čevnja	Članica, predstavnica delavcev

KOMISIJE NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet lahko imenuje eno ali več komisij ali odborov, ki pripravljajo predloge sklepov Nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge. Komisija ali odbor ne moreta odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti Nadzornega sveta.

V letu 2024 so delovale Revizijska komisija, Komisija za imenovanja in prejemke, Strateška komisija, novooblikovana Komisija za tveganja ter Nominacijski odbor kot začasna komisija Nadzornega sveta. Komisije in odbor pripravljajo predloge sklepov, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge.

Nominacijski odbor deluje kot začasna komisija. Oblikovan je bil 19. 11. 2024 zaradi poteka mandata članoma Nadzornega sveta Andreju Andoljšku in Tomažu Benčini v letu 2025. Odbor bo deloval do izvolitve novih članov predstavnikov delničarjev na seji Skupščine delničarjev, vendar ne dlje kot do 3. 6. 2025.

	Tabela 8: Sestava in pristojnosti komisij Nadzornega sveta v poslovnem letu 2024

Komisije Nadzornega sveta	Pristojnosti
REVIZIJSKA KOMISIJA	- spremlja postopek računovodskega poročanja in poročanja o
Sestava: - Barbara Nose, predsednica komisije	trajnosti ter pripravlja priporočila in predloge za zagotovitev njegove celovitosti,
- Tim Umberger, član - Aleš Košiček, član in - Katarina Sitar Šuštar, neodvisna zunanja strokovnjakinja.	- spremlja učinkovitost in uspešnost delovanja notranjih kontrol, notranje revizije in sistemov za obvladovanje tveganj, - spremlja obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter Nadzornemu svetu poroča o rezultatu revizije,
	- odgovarja za postopek izbire revizorja in Nadzornemu svetu predlaga imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila družbe ter sodeluje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo,

	- pregleduje in spremlja neodvisnost revizorja za letno poročilo družbe, zlasti zagotavljanja dodatnih nerevizijskih storitev, - spremlja kakovost revidiranja revizorja, skladno s sprejetimi Smernicami za revizijske komisije za spremljanje kakovosti zunanjega revidiranja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in Združenja nadzornikov Slovenije, - nadzoruje neoporečnost finančnih informacij, ki jih daje družba, ter ocenjuje sestavo letnega poročila in oblikuje predlog za Nadzorni svet, - sodeluje s Službo notranje revizije, spremlja njena kvartalna poročila, obravnava njene notranje akte in pravila delovanja ter letne načrte, - obravnava odločitve o imenovanju, razrešitvi in nagrajevanju vodje Službe notranje revizije, - spremlja letna poročila o skladnosti poslovanja družbe ter poročila o sklenjenih pogodbah z revizijskimi družbami in družbami iz mrež revizijskih družb.
KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN PREJEMKE	- predlaga merila za članstvo v Upravi,
Sestava:	- predlaga politike plačil, povračil in drugih ugodnosti članov Uprave,
- Tomaž Benčina, predsednik komisije	- predhodno obravnava predlog predsednika Uprave, povezanega z
- Andrej Andoljšek, član	vodenjem družbe,
- Tim Umberger, član in	- izvaja ocenjevanja usposobljenosti in primernosti članov Uprave in
- Aleš Košiček, član.	Nadzornega sveta,
	- podpira in pripravlja predloge na področjih, ki zadevajo Nadzorni svet (na primer nasprotje interesov, oblikovanje in izvajanje sistema plačil njegovim članom, ocenjevanje njegovega dela, skladno s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb).
STRATEŠKA KOMISIJA	- obravnava in pripravlja predloge za Nadzorni svet v zvezi s
Sestava:	strategijo Skupine,
- Tim Umberger, predsednik komisije	- spremlja uresničevanje strategije,
- Tomaž Benčina, član	- obravnava in pripravlja predloge in mnenja za Nadzorni svet,
- Andrej Andoljšek, član	povezane s strateškim razvojem oziroma načrtovanjem Skupine.
- Monica Cramér Manhem, članica
- Barbara Nose, članica
- Rok Ponikvar, član
- Aleš Košiček, član in
- Janja Strmljan Čevnja, članica.
KOMISIJA ZA TVEGANJA	- spremlja delovanje in primernost sistema upravljanja tveganj,
Sestava:	- Nadzornemu svetu svetuje glede splošne sedanje in prihodnje
- Monica Cramér Manhem, predsednica	nagnjenosti Zavarovalnice k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj,
komisije,	- nadzoruje izvajanje strategij za upravljanje kapitala in pomembnih
- Barbara Nose, članica - Janja Strmljan Čevnja, članica in	tveganj,
- Rok Ponikvar, član.	- obravnava ključne interne akte in druge dokumente s področja
	upravljanja tveganj, ki so bili predloženi Nadzornemu svetu ali se ta
	z njimi seznanja oziroma jih potrjuje,
	- obravnava letna poročila o izračunu kapitalske ustreznosti v skladu
	s Solventnostjo II, Poročila o solventnosti in finančnem položaju
	Zavarovalnice in Skupine za posamezno leto (SFCR), Poročilo o lastni
	oceni tveganj in solventnosti, redna poročila o profilu tveganosti

	Zavarovalnice in Skupine ter druga morebitna poročila, povezana z upravljanjem tveganj, - nadzira razkritja in obravnava poročila bonitetnih agencij za posamezno leto.
NOMINACIJSKI ODBOR Sestava: - Tim Umberger, predsednik komisije, - Rok Ponikvar, član - Aleš Košiček član in	- pripravi merila za izbiro predstavnikov delničarjev, če Nadzorni svet ne določi drugače, - evidentira kandidate za člane Nadzornega sveta, - pozove Komisijo za imenovanja in prejemke, naj izdela oceno o usposobljenosti in primernosti kandidatov,
- Mateja Lovšin Herič, zunanja članica.	- Nadzornemu svetu skupaj s predlogom ocene o usposobljenosti in primernosti kandidatov za člane Nadzornega sveta pošlje predlog za imenovanje enega ali več kandidatov za člane predstavnike delničarjev.

Ostale informacije, povezane z Nadzornim svetom Zavarovalnice, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.3.

B.1.2 Politika prejemkov

Prejemki zaposlenih v Zavarovalnici so urejeni in regulirani skladno z internim aktom Politika prejemkov Zavarovalnice Triglav, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Politika prejemkov), ki je vzpostavljena kot ena izmed politik, s katerimi Zavarovalnica uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja ter zagotavlja integriteto in transparentnost poslovanja. Politika prejemkov je bila v letu 2024 spremenjena in dopolnjena, in sicer so bile vključene predvsem spremembe, ki sledijo Priporočilom Slovenskega državnega holdinga, d.d., kjer je to smiselno in primerno ter glede na veljavno zakonodajo, ki zavezuje družbo.

Politika prejemkov se uporablja za Nadzorni svet, Upravo, vodilne delavce, nosilce ključnih funkcij ter ostale delavce na individualni pogodbi in za ostale zaposlene v Zavarovalnici. Prejemki članov Nadzornega sveta in njegovih komisij (z izjemo prejemkov članov - zunanjih strokovnjakov) so določeni s sklepi Skupščine delničarjev, prejemki Uprave s strani Nadzornega sveta, prejemke nosilca ključne funkcije notranje revizije določata Uprava in Nadzorni svet, prejemke ostalih zaposlenih pa določa Uprava. Prejemki zaposlenih so določeni sorazmerno z zahtevnostjo, značilnostmi, obsegom nalog ali funkcij, s pooblastili, odgovornostmi in izkušnjami, upoštevaje obseg poslovanja Zavarovalnice, dosežene rezultate in primerljivost s prejemki zaposlenih v primerljivih družbah ter tako, da zaposlene spodbujajo k sprejemanju odločitev oziroma ravnanju, ki vodi k uresničevanju ciljev Zavarovalnice in ustreznemu obvladovanju tveganj.

NADZORNI SVET

Prejemke članov Nadzornega sveta in njegovih komisij določi Skupščina delničarjev s sklepom. Sestavljajo jih plačila za opravljanje funkcije, doplačila za opravljanje funkcije predsednika in namestnika ter članov komisij Nadzornega sveta, sejnine za prihod na sejo, morebitni potni stroški in stroški prenočevanja. Prejemki članov Nadzornega sveta morajo biti v ustreznem razmerju z nalogami članov Nadzornega sveta in finančnim položajem Zavarovalnice in Skupine. Prejemki predsednika in članov Nadzornega sveta morajo biti takšni, da so upoštevana merila zahtevnosti, ki odražajo kompleksnost poslovanja Zavarovalnice in Skupine (bilančna vsota, ustvarjeni čisti prihodki od premij, povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu, organizacijska kompleksnost, internacionalizacija poslovanja, zahtevnost neposrednega gospodarskega okolja, zahtevnost ključnih produktov, reguliranost dejavnosti in podobno) in da so primerljivi s prejemki drugih članov organov nadzora primerljivih zavarovalnih skupin, s čimer se zasleduje obvladovanje tveganja glede stabilnosti in primernosti sestave Nadzornega sveta. Člani Nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku.

Zunanji člani komisij so za delo v komisijah plačani iz sredstev, namenjenih za delo Nadzornega sveta. Višino plačila zunanjih članov določi Nadzorni svet v ustreznem razmerju do plačila članov Nadzornega sveta in ni vezana na skupščinski sklep.

UPRAVA

Prejemki Uprave so določeni sorazmerno z njihovimi nalogami in odgovornostmi, obsegom poslovanja Zavarovalnice in Skupine ter s finančnim stanjem in poslovnimi rezultati in jih sestavljajo osnovna plača (fiksni del plače), spremenljivi prejemek in druge pravice ter ugodnosti, ki so določeni v Politiki prejemkov. V času veljavnosti Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, se upošteva omejitve, ki izhajajo iz tega zakona. Člani Uprave so upravičeni do uporabe sredstev v lasti Zavarovalnice (uporaba službenega vozila, službenega mobilnega telefona, prenosnega računalnika in tablice, vse v službene in zasebne namene, imajo pravico do managerskega pregleda s preventivnim zdravstvenim programom, pravico do kolektivnega nezgodnega zavarovanja, in sicer pod pogoji, ki veljajo za vse delavce, pravico do pokojninskih zavarovanj (Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - PDPZ, višini in pod pogoji, ki so določeni za vse delavce; Kolektivno prostovoljno pokojninsko zavarovanje – PPZ, v skladu oziroma največ v višini kot določajo notranji akti), pravico do plačila premije za zavarovanje odgovornosti, pravico do dodatnega zdravstvenega zavarovanja, pravico do povračila stroškov v zvezi z izobraževanjem in povračila stroškov članarin, ki so povezana z opravljanjem funkcije. Za člane Uprave ne veljajo nobene posebne upokojitvene sheme ali sheme za zgodnjo upokojitev.

VODILNI DELAVCI TER DRUGI DELAVCI NA INDIVIDUALNI POGODBI

Za vodilne delavce ter druge delavce na individualni pogodbi je osnovna plača (fiksni del plače) določena v pogodbi o zaposlitvi, pri čemer je v skladu z internimi pravili za vsako skupino vodilnih delavcev določena najnižja in najvišja osnovna bruto plača. Vodilni delavci in drugi delavci na individualni pogodbi, z izjemo delavcev zaposlenih na delovnem mestu Regijski direktor pravnim osebam, Vodja poslovne enote I in Vodja poslovne enote II so upravičeni do spremenljivega prejemka, ki vključuje del plače za delovno uspešnost in del plače za poslovno uspešnost, ki se izplačuje enkratletno. Za zaposlene na delovnem mestu Regijski direktor pravnim osebam, Vodja poslovne enote I in Vodja poslovne enote II velja sistem nagrajevanja delovne uspešnosti, določen v posebnem sklepu, ki ga izda pristojni izvršni direktor za prodajo zavarovanj. Ti zaposleni so upravičeni tudi do dela plače za poslovno uspešnost.

ZAPOSLENI PO KOLEKTIVNI POGODBI

Zaposlenim po kolektivni pogodbi se osnovna plača določi z upoštevanjem zahtevane usposobljenosti, odgovornosti in zahtevnosti delovnega mesta. Pri preseganju vnaprej določenih ciljev in pričakovanj so zaposleni upravičeni do delovne uspešnosti (spremenljivi del prejemka). Maso za nagrajevanje delovne uspešnosti določi Uprava z upoštevanjem poslovnih rezultatov. Skladno z merili, ki jih določi Uprava, so v primeru dobrih poslovnih rezultatov delavci upravičeni do dela plače za poslovno uspešnost (letne nagrade).

Vsi zaposleni v Zavarovalnici lahko pristopijo h kolektivnemu prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju (PDPZ) in prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju (PPZ). Za vsakega zaposlenega v skladu z dogovorom s predstavniki delavcev Zavarovalnica plačuje premijo v deležu od bruto plače zaposlenega. Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih članov z namenom, da se jim zagotovi izplačevanje dodatne starostne pokojnine od upokojitve dalje. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje pomeni varčevanje za pridobitev mesečne pokojninske rente, ki se izplačuje ali od določenega datuma ali od datuma upokojitve do konca življenja, vsekakor pa vsaj 10 let.

B.1.3 Posli s povezanimi osebami

Med povezane osebe v Zavarovalnici spadajo:

• delničarji, ki imajo pomemben vpliv na poslovanje Zavarovalnice,
  • Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
  • Slovenski državni holding, d.d.,
• člani Uprave in njihovi ožji družinski člani ter prek njih povezana podjetja, v katerih imajo pomemben vpliv na odločanje oziroma so imenovani v njihov organ upravljanja ali nadzora,
• člani Nadzornega sveta in njihovi ožji družinski člani ter prek njih povezana podjetja, v katerih imajo pomemben vpliv na odločanje oziroma so imenovani v njihov organ upravljanja ali nadzora.

Posli s povezanimi osebami so podrobneje predstavljeni v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavju 4.4. V letu 2024 je bila edina materialno pomembna transakcija izplačilo dividend največjima lastnikoma Zavarovalnice. Največjima lastnikoma je matična družba izplačala skupno 24,8 milijona evrov, od tega ZPIZ-u 13,7 milijona evrov, SDH-ju pa 11,2 milijona evrov.

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

V Zavarovalnici se glede na predpisane zahteve iz Direktive Solventnost II4 , Delegirane uredbe Komisije EU5 (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba), ZZavar-1 ter pripravljalnih smernic EIOPA o sistemu upravljanja, ki zahtevajo, da so osebe, ki vodijo ali nadzirajo Zavarovalnico oziroma opravljajo delo na ključnih funkcijah, ustrezno strokovno usposobljene in primerne (dobrega ugleda in integritete).

⁴ Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)

⁵ Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)

Ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta ter člana Revizijske komisije, ki je neodvisen strokovnjak in usposobljen za računovodstvo ali revizijo kakor tudi za ocenjevanje usposobljenosti in primernosti Uprave in Nadzornega sveta kot kolektivnega organa, se izvaja pred podelitvijo mandata (začetno ocenjevanje), med mandatom (obdobno ocenjevanje, predvidoma enkrat letno), po imenovanju posameznega člana brez predhodne izdelave ocene (naknadno ocenjevanje) in v primeru nastopa okoliščin, ki vzbujajo dvom v usposobljenost in primernost članov Uprave in Nadzornega sveta (izredno ocenjevanje).

V postopku ocenjevanja se za člane Uprave in Nadzornega sveta preverja izpolnjevanje meril usposobljenosti (strokovna usposobljenost, izkušnje, kompetence) in meril primernosti (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta). V postopku ocenjevanja Uprave in Nadzornega sveta kot kolektivnih organov se preverja, ali imajo vsi člani kolektivno znanje in izkušnje o zavarovalnih in finančnih trgih, poslovni strategiji in poslovnih modelih, sistemih upravljanja, finančnih in aktuarskih analizah, upravljanju tveganj ter regulativnih okvirih in drugih pravnih zahtevah, v katerih posluje Zavarovalnica.

Usposobljenost in primernost nosilcev ključnih funkcij ter njihovih namestnikov se ocenjuje pred podelitvijo pooblastila (t.i. začetno ocenjevanje), obdobno (enkrat letno v času trajanja pooblastila) in izredno (ob nastopu okoliščin, ki vzbujajo utemeljen dvom v usposobljenost in primernost nosilcev ključnih funkcij). V postopku ocenjevanja se preverja usposobljenost (strokovna usposobljenost, specializirana znanja, izkušnje in kompetence) in primernost (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta), nosilci ključnih funkcij in njihovi namestniki pa morajo z izjavo razkriti tudi podatke o dejanskem oziroma potencialnem nasprotju interesov, kot tudi o okoliščinah, ki ustvarjajo oziroma bi lahko ustvarjale položaj videza nasprotja interesov. Nosilci ključnih funkcij in njihovi namestniki morajo, poleg predhodno navedenih pogojev usposobljenosti, ki so splošni in veljajo za vse, izpolnjevati še naslednje:

Nosilec aktuarske funkcije in njegov namestnik morata imeti znanje s področja aktuarstva in finančne matematike v skladu z zahtevami AZN, najmanj pet let izkušenj na tem delovnem področju, veljavno licenco za pooblaščenega aktuarja; morata biti člana polnopravne članice mednarodne aktuarske organizacije IAA in vsaj zadnji dve leti pred pooblastitvijo opravljati aktuarsko funkcijo ali naloge pooblaščenega aktuarja na primerljivem portfelju;

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji in njegov namestnik morata imeti znanje o uporabi metod in modelov upravljanja s tveganji ter najmanj pet let delovnih izkušenj;

Nosilec funkcije skladnosti poslovanja in njegov namestnik morata imeti najmanj petletne delovne izkušnje;

Nosilec funkcije notranje revizije in njegov namestnik morata imeti najmanj petletne izkušnje pri delu v reviziji ali deset let v sorodni dejavnosti ter naziv preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje ali da sta na dan 1. 1. 2016 imela naziv revizor ali pooblaščeni revizor in pet let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog notranje revizije v zavarovalnici.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji

Sistem upravljanja s tveganji sestavljajo interna pravila, pristojnosti, procesi in aktivnosti, ki Zavarovalnici omogočajo hitro prepoznavo in oceno ter ustrezen nadzor nad prevzetimi in potencialnimi tveganji, kar zagotavlja ustrezen profil tveganj znotraj določenih ravni v Izjavi o apetitu po tveganjih (v nadaljnjem besedilu: Apetit po tveganjih). Sistem upravljanja s tveganji v Zavarovalnici vključuje vsa področja, posebej tista, ki pomembno vplivajo na poslovanje in kapitalsko ustreznost.

Cilj sistema upravljanja s tveganji je zagotoviti uresničevanje strateških ciljev, poslanstva in vizije Zavarovalnice. Zavarovalnica je za doseganje zastavljenih poslovnih in strateških ciljev opredelila stopnjo tveganj, merjeno z vidika potencialnih izgub, katero je še pripravljena sprejeti pri določeni dobičkonosnosti poslovanja. Pri upravljanju s tveganji se zasleduje načelo optimalnega upravljanja razmerja med izpostavljenostjo tveganjem in donosnostjo ter načelo optimalnega razmerja med stroški in koristmi.

V sistemu upravljanja s tveganji imajo pomembno vlogo štiri ključne funkcije, ki aktivno skrbijo za usklajeno delovanje Zavarovalnice ter za prenos znanj in dobrih praks med družbami Skupine. Ključne funkcije so v Zavarovalnici organizirane kot samostojne organizacijske enote, ki svoje naloge in odgovornosti izvajajo neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot Zavarovalnice. Podrejene so neposredno Upravi in organizirane tako, da zagotavljajo delovanje ustreznih notranje-nadzornih mehanizmov v Zavarovalnici. Ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, potrebne za delovanje. Vsaka ključna funkcija ima znotraj sistema upravljanja opredeljene odgovornosti za izvajanje nalog, procesov in obveznosti poročanja.

Glavna gradnika procesa celovitega upravljanja s tveganji Zavarovalnice sta Strategija Skupine in Poslovni načrt Zavarovalnice. Sistem upravljanja s tveganji je v Zavarovalnici zasnovan na trinivojskem modelu obrambnih linij.

Prva obrambna linija je sestavljena iz poslovnih funkcij, ki so v okviru svojih poslovnih odločitev odgovorne za prepoznavanje in prevzemanje tveganj v skladu z usmeritvami Uprave na svojem poslovnem področju dela ter za aktivno operativno upravljanje konkretnih poslovnih tveganj.

Druga obrambna linija predstavlja ključne funkcije in organe odločanja, ki opredeljujejo sistem upravljanja s tveganji. Ta vključuje postopke prepoznavanja, ocenjevanja oziroma merjenja in spremljanja izpostavljenosti ter sistem limitov izpostavljenosti tveganjem, vključno s poročanjem. V drugi obrambni liniji delujejo tri ključne funkcije (funkcija upravljanja s tveganji, aktuarska funkcija in funkcija skladnosti poslovanja). Poleg njih so vanjo vključeni še pristojni odbori s področja upravljanja s tveganji, Služba za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar, Služba za upravljanje sprememb in portfelja projektov, področje Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav ter oddelek Upravljanje informacijske varnosti.

Tretja obrambna linija obsega ključno funkcijo notranje revizije, ki načrtno in sistematično pregleduje in ocenjuje primernost ter učinkovitost upravljanja Zavarovalnice in Skupine, pa tudi upravljanje tveganj in kontrolnih postopkov, ter priporoča izboljšave. Skrbi za kakovost in stalen razvoj notranjega revidiranja. Sodeluje z zunanjimi revizorji in drugimi nadzornimi organi ter spremlja uresničevanje priporočil notranjih in zunanjih revizorjev. Sodeluje tudi pri notranjih revizijah v drugih družbah Skupine. Po dogovoru z Upravo in vodstvi poslovnih področij izvaja svetovalne storitve.

Primarna deležnika sistema upravljanja s tveganji sta Uprava in Nadzorni svet. Nadzorni svet daje soglasja Upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja s tveganji ter redno spremlja profil tveganj, kapitalsko ustreznost in izsledke procesa lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljnjem besedilu: ORSA) Zavarovalnice in Skupine. V okviru svojih pristojnosti in odgovornosti se seznanja s poročili ključnih funkcij. Poleg tega daje Upravi soglasje k Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Zavarovalnice) in Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Skupine).

Komisija za tveganja spremlja delovanje in primernost sistema upravljanja s tveganji, svetuje Nadzornemu organu glede nagnjenosti Zavarovalnice k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj, obravnava ključne interne akte sistema upravljanja s tveganji, letna poročila o izračunu kapitalske ustreznosti, poročili SFCR za Zavarovalnico in Skupino, poročilo ORSA ter druga morebitna poročila povezana z upravljanjem s tveganji. Prav tako nadzira razkritja in obravnava poročila bonitetnih agencij za posamezno leto.

Uprava oblikuje poslovne cilje in apetit po tveganjih ter sprejema strategijo družbe in politike upravljanja s tveganji. Odgovorna je za zagotavljanje učinkovitosti sistema upravljanja s tveganji v Zavarovalnici. Potrjuje načrte dela posameznih ključnih funkcij, redno se seznanja s kapitalsko ustreznostjo Zavarovalnice ter potrjuje najpomembnejša poročila ključnih funkcij, vključno z Rednim poročilom nadzorniku Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Zavarovalnice), Rednim poročilom nadzorniku Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Skupine), Poročilom ORSA in Poročiloma SFCR.

B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih

Zavarovalnica ima vzpostavljen sistem upravljanja s tveganji z dvema krovnima aktoma, ki določata strategijo prevzemanja in upravljanja s tveganji in apetit po tveganjih in predstavljata podlago ter izhodišče za pripravo vseh ostalih podrejenih internih aktov upravljanja s tveganji, kot so politike, metodologije in druga navodila s področja upravljanja s tveganji v Zavarovalnici. Akt o strategiji upravljanja s tveganji jasno opredeljuje načela, cilje sistema upravljanja s tveganji, namen apetita po tveganjih ter sistem upravljanja s tveganji v Zavarovalnici, kar vključuje interna pravila, pristojnosti in odgovornosti ter proces celovitega upravljanja s tveganji. Strategija upravljanja s tveganji je, skupaj z aktom o apetitu po tveganjih, usklajena z veljavno Strategijo Skupine ter zagotavlja osnovo in smernice za doseganje strateških ciljev.

Akt o apetitu po tveganjih je eden izmed osrednjih gradnikov sistema upravljanja s tveganji, ki predstavlja maksimalno raven tveganj, merjeno z ravnjo potencialnih izgub, ki jo je Zavarovalnica še pripravljena sprejeti tekom poslovanja, z namenom doseganja zastavljenih poslovnih in strateških ciljev ter podaja usmeritve za prevzemanje posameznih vrst tveganj (apetit in toleranca). Apetit po tveganjih je opredeljen za vsako pomembno kategorijo tveganja, v kateri so definirani tudi ključni kazalniki za vsako pomembno tveganje in njihove ciljne ter skrajne vrednosti. Zavarovalnica za kategorije tveganj, ki jih pri svojem poslovanju ne želi prevzemati, opredeli nično toleranco.

Namen akta o apetitu po tveganjih je opredelitev ciljev glede prevzemanja tveganj ter s tem opredelitev profila tveganj Zavarovalnice, vzpostavitev optimalnega razmerja med tveganji in donosnostjo ter razvoj močne kulture upravljanja s tveganji. Zavarovalnica v skladu s Strategijo upravljanja s tveganji prevzema zavarovalno, tržno, kreditno, likvidnostno, operativno in nefinančno tveganje.

B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji

Glavne naloge funkcije upravljanja s tveganji so, poleg podpore Upravi in Nadzornemu svetu pri učinkovitem izvajanju sistema upravljanja s tveganji, vzpostavitev, skrbništvo in nadzorovanje sistema upravljanja s tveganji, spremljanje splošnega profila tveganj Zavarovalnice kot celote, ugotavljanje in ocenjevanje nastajajočih tveganj, aktivna skrb za delovanje odborov sistema upravljanja s tveganji, koordinacija in izračun kapitalskih zahtev ter kapitalske ustreznosti, koordinacija in izvajanje procesa ORSA ter priprava vseh ostalih regulatorno zahtevanih in internih poročil, ki se navezujejo na upravljanje s tveganji. Poleg naštetega je funkcija zadolžena tudi za podrobno nepristransko poročanje o izpostavljenosti tveganjem in svetovanje Upravi in Nadzornemu svetu o zadevah na področju upravljanja s tveganji, tudi v zvezi s strateškimi zadevami, kot so strategija Zavarovalnice, združitve in prevzemi ter večji poslovni projekti in naložbe.

Funkcija upravljanja s tveganji deluje samostojno in neodvisno od drugih funkcij. Izvaja se v Službi za upravljanje s tveganji.

Funkcija upravljanja s tveganji v okviru rednega ocenjevanja tveganj Zavarovalnice ocenjuje primernost in učinkovitost postopkov upravljanja s tveganji ter v primeru zaznanih odstopanj izvaja svetovalno funkcijo. Prek slednje z usmeritvami, priporočili in predlogi sooblikuje notranje kontrole za boljšo spremljavo tveganj v določenem procesu, poslovnem področju ali na ravni celotne družbe. O pomembnejših ugotovitvah seznanja odbore sistema upravljanja s tveganji. Funkcija upravljanja s tveganji je prav tako zadolžena za poročanje AZN v skladu z veljavno zakonodajo, ki se nanaša na naloge funkcije upravljanja s tveganji.

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji ima vlogo skrbnika sistema upravljanja s tveganji in je neposredno podrejen Upravi, ki ga s soglasjem Nadzornega sveta tudi pooblasti. Ugotovitve in mnenja nosilca funkcije upravljanja s tveganji so objektivna in neodvisna od vpliva drugih poslovnih področij. Nosilec funkcije upravljanja s tveganji in druge osebe, ki v Zavarovalnici izvajajo naloge funkcije upravljanja s tveganji, imajo dostop do vseh informacij Zavarovalnice, ki so potrebne za opravljanje teh nalog. Nosilec funkcije upravljanja s tveganji izvaja naloge v okviru druge obrambne linije.

B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji

V okviru sistema upravljanja s tveganji, v drugi obrambni liniji delujejo odbori, ki jih imenuje Uprava. Njihova vloga je posvetovalna ali pa jim Uprava dodeli določene odločevalne pravice. Njihov namen je podpora Upravi pri rednem spremljanju, usklajevanju in informiranju o upravljanju s tveganji v Zavarovalnici ter obravnavi nadgradenj spremljave tveganj skladno s pristojnostmi. Ob pomembnejših spremembah profila tveganj, zaznana tveganja obravnavata tudi Odbor za upravljanje s tveganji ali Uprava.

Slika 4: Organigram odborov sistema upravljanja s tveganji v Zavarovalnici na dan 31. 12. 2024

Odbor za upravljanje s tveganji (RMC) je odbor Uprave, ki je zadolžen za preverjanje učinkovitosti funkcij, ki izvajajo upravljanje s tveganji, in skrbi za to, da ima Zavarovalnica vzpostavljeno primerno infrastrukturo ter primerne vire in sisteme, ki omogočajo zadovoljivo raven upravljanja s poslovnimi tveganji. S svojim delovanjem pripomore k prepoznavi in upravljanju s tveganji ter širjenju kulture o tveganjih po posameznih področjih znotraj Zavarovalnice. Temeljni cilji ter vloga odbora so pomoč Upravi pri ugotavljanju ter nadzoru izpostavljenosti vsem materialnim tveganjem (posebej kapitalskemu, strateškemu in ostalim vrstam nefinančnega tveganja, ki jih ne spremlja Odbor za skladnost in trajnostni razvoj), ugotavljanju pomanjkljivosti v notranje-kontrolnem okolju Zavarovalnice, potrjevanju in pregledu metodologij vrednotenja vseh kategorij tveganj in določanju limitov za posamezne vrste tveganj ter pri preverjanju, ali je izpostavljenost tveganjem skladna z apetitom po tveganjih družbe.

Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO) je odbor, ki je zadolžen za upravljanje tržnega, likvidnostnega in kreditnega tveganja na segmentu naložbenih portfeljev ter zavarovalnega tveganja življenjskih in pokojninskih zavarovanj Zavarovalnice. Pomembna naloga odbora je tudi oblikovanje strategije upravljanja usklajenosti sredstev in obveznosti Zavarovalnice, ki zagotavlja doseganje strateških ciljev, ob upoštevanju apetita po tveganjih, limitov izpostavljenosti do posameznih tveganj ter drugih omejitev, ki vplivajo na proces upravljanja s sredstvi in obveznostmi Zavarovalnice.

Zavarovalni odbor premoženjskih zavarovanj (UWC) je sestavni del sistema upravljanja s tveganji v Zavarovalnici, katerega temeljni cilj je spremljanje in optimiziranje višine in koncentracije prevzetega zavarovalnega tveganja premoženjskih zavarovanj ter predlaganje omejitev oziroma optimalen prenos prevzetega zavarovalnega tveganja v pozavarovanje (prevzemanje kreditnega tveganja premoženjskih zavarovanj) glede na postavljen apetit po tveganjih Zavarovalnice ob upoštevanju kreditnega tveganja, ki izvira iz izpostavljenosti do pozavarovateljev. Odbor se ukvarja s prepoznavanjem, spremljanjem, obvladovanjem ter poročanjem zavarovalnega tveganja premoženjskih zavarovanj in z razvojem upravljanja teh zavarovanj.

Odbor za operativna tveganja (ORC) je usmerjen v zagotavljanje Zavarovalnici primernega in integriranega sistema upravljanja z operativnim tveganjem, ki vključuje tudi optimalno alokacijo apetita po operativnem tveganju glede na usmeritve iz krovnega akta o apetitu po tveganjih in nadzor nad delovanjem sistema upravljanja z operativnim tveganjem Zavarovalnice, vključno s pregledom in potrjevanjem ukrepov za njegovo izboljševanje. Odbor pokriva vse skupine operativnega tveganja. Kot posebne skupine operativnega tveganja se spremlja projektno tveganje, tveganje zunanjega izvajanja in tveganje informacijske varnosti, ki vključuje kibernetsko tveganje ter sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Odbor za operativna tveganja spremlja tudi priporočila Službe notranje revizije, ki se nanašajo na strukturo in izvajanje sistema upravljanja z operativnim tveganjem.

Odbor za skladnost in trajnostni razvoj (OSTR) je zadolžen za obravnavo pomembnejših ali kompleksnejših vprašanj, povezanih z zagotavljanjem skladnosti poslovanja Skupine s predpisi, internimi pravili in drugimi sprejetimi zavezami ter stališči nadzornih ali drugih državnih organov ter obravnavo vprašanj in sprejemanje odločitev, ki vključujejo etične dileme, ki se nanašajo na spoštovanje določil Kodeksa Skupine Triglav⁶ (v nadaljnjem besedilu: Kodeks Skupine), Zavarovalnega kodeksa ali drugih sprejetih etičnih standardov družbe. Odbor je prav tako zadolžen za spremljavo in upravljanje s tveganjem ugleda ter za spremljavo trajnostnega tveganja in za spremljanje ter usmerjanje aktivnosti Zavarovalnice za doseganje strateških ambicij in zakonodajnih zahtev trajnostnega razvoja z okoljskega, družbenega in upravljavskega vidika poslovanja (ESG). Zadolžitve odbora so tudi obravnava in potrjevanje predlogov sprememb in novih notranjih aktov, ki se nanašajo ali so del sistema upravljanja s tveganji za skladnost poslovanja, spremljavo izpostavljenosti Zavarovalnice tveganju za skladnost poslovanja in obravnavanje ocen tveganja za skladnost poslovanja, obravnavanje dogodkov, ki pomenijo kršitev varstva osebnih podatkov, realizacije priporočil Službe za skladnost poslovanja in obravnavo vseh zadev ali vprašanj, ki jih predložijo posamezni člani odbora.

Produktni forumi premoženjskih, osebnih in zdravstvenih zavarovanj (PF PZ, PF OZ IN PF ZZ) imajo za temeljni cilj zagotavljanje kontinuiranega razvoja in spreminjanja zavarovalnih produktov/storitev za slovenski trg in druge trge, na katerih Zavarovalnica trži svoje produkte. Pri razvoju novih in pomembnih spremembah obstoječih zavarovalnih produktov/storitev je potrebno zagotavljati skladnost s strategijo Zavarovalnice ter se prilagajati potrebam trga ob hkratnem upoštevanju zakonskih okvirov, standardov in dobre prakse zavarovalne in finančne stroke, politike upravljanja in nadzora ter distribucije zavarovalnih produktov/storitev ter usmeritev glede apetita po tveganjih za zagotavljanje primernega profila zavarovalnega tveganja in ostalih tveganj.

Projektno usmerjevalni odbor (PUO) je odločevalni organ, ki omogoča celovito upravljanje portfelja projektov, zagotavlja temelje za transparentno in sledljivo izvajanje projektov ter identifikacijo in upravljanje s projektnim tveganjem, kar vključuje zagotavljanje usklajenega in učinkovitega poteka dela na projektih ter vzpostavitev primernih in med seboj usklajenih projektnih aktivnosti v Zavarovalnici.

B.3.5 Proces upravljanja s tveganji

V procesu postavitve planskih usmeritev in ciljev za strateško obdobje se opredeli obseg tveganj, ki jih je Zavarovalnica za dosego teh ciljev zavestno pripravljena prevzeti. Na podlagi tega se opredeli raven ključnih kazalnikov, s katerimi se zasleduje usklajenost z apetitom po tveganjih

⁶ Kodeks Skupine je objavljen na spletni strani Zavarovalnice: http://www.triglav.eu

družbe. Na osnovi zastavljenih strateških ciljev se letno v procesu ORSA najprej prepozna pomembna tveganja. Gre za tveganja, katerih realizacija lahko ima pomemben vpliv na doseganje zastavljenih ciljev v prihodnjih obdobjih.

Na opisan način prepoznana tveganja predstavljajo tveganja, ki jih Zavarovalnica v nadaljevanju ustrezno klasificira ter oceni, slednje predvsem z vidika velikosti učinka in verjetnosti nastanka. Analiza je podlaga za sprejemanje odločitev Uprave glede načina obvladovanja tveganj.

Zavarovalnica v izvedenem ciklu sistema upravljanja s tveganji vedno tudi dokumentira prepoznane pomanjkljivosti in predloge za izboljšave ter pripravi ukrepe in priporočila za nadgradnjo.

Slika 5: Proces upravljanja s tveganji v Zavarovalnici

V Zavarovalnici se kontinuirano spremlja tveganja z obravnavo rednih poročil, v katerih se naslovi pomembnejše vplive na profil tveganj in na podlagi katerih se na pristojnih organih po potrebi sprejme ustrezne ukrepe. Za pravilno oceno tveganj je zagotovljen pravilen zajem izpostavljenosti tveganjem in dobro poznavanje lastnosti (volatilnosti) dejavnikov tveganj ter vpliva teh na ključne strateške kazalnike.

Primarna metoda merjenja tveganj je standardna formula Delegirane uredbe (regulatorna metoda), ki temelji na standardnih volatilnostih in izpostavljenostih tveganjem Zavarovalnice. Regulatorna metoda se dopolnjuje z lastnimi ocenami volatilnosti dejavnikov tveganj pri enaki stopnji zaupanja in obdobju. S tem se hkrati redno zagotavlja tudi preverjanje ustreznosti regulatorne metode za Zavarovalnico. Dodatno se ocenjuje tveganja tudi po metodologiji bonitetne hiše S&P Global Ratings.

Najmanj enkrat letno se opravi celovita analiza primernosti standardne formule Delegirane uredbe za merjenje lastnih tveganj v okviru procesa ORSA. Pri končni oceni primernosti Zavarovalnica upošteva tudi rezultate interne metode merjenja tveganj. Zavarovalnica redno spremlja ocene tveganj in jih zlasti v primeru zaznanih odstopanj od dejanskega tveganja neprestano nadgrajuje.

Zavarovalnica pri upravljanju s tveganji deluje preventivno, pri čemer uporablja pristopa razgradnje (na primer produktne) in razpršitve (na primer naložbene) posameznih vrst tveganj. Pri uravnavanju izpostavljenosti tveganjem je ključen ukrep vzpostavitve ustreznega limitnega sistema, ki ga Zavarovalnica v skladu s poslovnimi priložnostmi prilagaja aktualnim zunanjim dogajanjem, pri čemer vseskozi ostaja v okviru opredeljenega apetita po tveganjih.

Zavarovalnica redno izvaja spremljavo tveganj in poroča o tveganjih v sklopu standardiziranih internih poročil o tveganjih, ki vključujejo regulatorne in interne kazalnike za vse segmente tveganj in poslovanja. Poleg priporočil Službe za upravljanje s tveganji vsebujejo tudi komentarje o trendih in vrednostih kazalnikov glede na postavljene limite in ciljne vrednosti. Poročila o tveganjih v okviru svojih pristojnosti obravnavajo odbori sistema upravljanja s tveganji, Uprava in Nadzorni svet. Dodatno se v sistem poročanja o tveganjih uvrščajo tudi: Letno poročilo, Poročili SFCR Zavarovalnice in Skupine, poročilo ORSA, poročili RSR ter ostala poročanja zunanjim deležnikom.

B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti

Glavni namen procesa ORSA je, da Zavarovalnica oceni potencialna tveganja, ki izhajajo iz strateškega poslovnega načrta in s tem presodi ustreznost prihodnje kapitalske pozicije glede na strateške poslovne načrte. Dodatno se preverja vpliv izjemnih razmer na višino kapitalske ustreznosti z za ta namen definiranimi scenarijskimi stresnimi testi. V okviru procesa ORSA se preveri tudi primernost regulatornega merjenja tveganj.

Zavarovalnica ima v krovnem aktu o apetitu po tveganjih opredeljen ciljni obseg kapitalske ustreznosti na ravni Skupine med 200 in 250 odstotki. Na podlagi teh kriterijev Zavarovalnica opredeljuje svojo dividendno politiko, ki upošteva zagotavljanje zadostnega obsega kapitala za doseganje strateških poslovnih ciljev.

Proces ORSA gradi na temeljnih elementih sistema upravljanja s tveganji ter upošteva profil tveganj in potrjene limite in je tesno povezan s procesom strateškega poslovnega načrtovanja. Izvedba stresnih scenarijskih testov omogoča bolj poglobljen pogled na profil tveganj in trdnost kapitalske ustreznosti kot tudi na sistem upravljanja s tveganji v Zavarovalnici.

Proces ORSA je usklajen s procesom strateškega načrtovanja Zavarovalnice, saj se usklajeno in na podlagi finančnega načrta pripravi tudi izračun planirane kapitalske ustreznosti. Proces ORSA se začne s strateškimi cilji in definiranjem osnovnih predpostavk za pripravo strateškega poslovnega načrta, na podlagi katerih se pripravi plan kapitalske ustreznosti. Na podlagi aktualnih tveganj se pripravijo in ovrednotijo aktualni scenarijski stresni testi za Zavarovalnico. Testiranje primernosti standardne formule se redno izvaja tekom leta, in sicer predvsem na segmentih, kjer so med letom spremembe ocene tveganj lahko večje, na primer na področju tržnega tveganja, na preostalih segmentih pa se primernost standardne formule podrobneje preveri v okviru procesa ORSA. V koraku preverjanja in testiranja bodočih solventnostnih potreb se obravnavajo potrebni ukrepi za ohranjanje optimalne kapitalske ustreznosti. Ob koncu procesa se poskrbi za njegovo ustrezno dokumentiranje in pripravo končnega poročila ter za poročanja rezultatov vsem notranjim in zunanjim deležnikom (AZN). Zavarovalnica dodatno poskrbi za seznanitev Nadzornega sveta o poteku in pomembnejših izsledkih procesa ORSA v Zavarovalnici.

Proces ORSA se v Zavarovalnici izvaja redno, najmanj enkrat letno. Izredno se proces izvede ob večji spremembi v trenutnem profilu tveganj ali ob prepoznavi potencialnih bodočih sprememb v poslovnem modelu Zavarovalnice ter dogodkov ali scenarijev na trgih, kjer posluje Zavarovalnica in bi lahko pomembno vplivali na doseganje strateških ciljev, kapitalske ustreznosti ali likvidnosti. V letu 2024 se je izvedel redni proces ORSA. Pri izvedbi rednega procesa ORSA so bila upoštevana vsa prepoznana pomembna tveganja Zavarovalnice do dneva izračuna, kakor tudi vsa prepoznana potencialna tveganja, ki bi na podlagi znanih informacij lahko vplivala na njeno prihodnje poslovanje. Redni proces ORSA je potrdil, da sta zavarovalni in naložbeni portfelj Zavarovalnice dovolj odporna, da je kapitalska pozicija ustrezna ter da se Zavarovalnica lahko še naprej uspešno sooča s prihodnjimi tveganji in izzivi.

B.4 Sistem notranjega nadzora

Notranje-kontrolni sistem Zavarovalnice, ki temelji na vrednotah in etičnih načelih, zapisanih v Kodeksu Skupine v Zavarovalnici, obsega ocenjevanje tveganj, vzpostavitev notranjih kontrol, redno ocenjevanje njihove ustreznosti in primernosti ter komuniciranje in poročanje nadzornim organom ter drugim deležnikom.

Sistem notranjih kontrol obsega vse organizacijske enote in poslovne funkcije Zavarovalnice. Notranje kontrolne aktivnosti se izvajajo v vseh poslovnih in operativnih procesih, prek sistema treh obrambnih linij.

Vloge in odgovornosti v sistemu notranjih kontrol so porazdeljene med nosilci poslovnih funkcij, ki so odgovorni za vzpostavitev, dokumentiranje in stalno skrb za učinkovitost notranjih kontrol, ključnimi funkcijami druge obrambne linije, ki spremljajo in nadzorujejo ustreznost notranjih kontrol ter Službo notranje revizije, ki izvaja končni nadzor nad sistemom notranjih kontrol v Zavarovalnici.

Uprava sprejema oziroma potrjuje Kodeks Skupine, notranji akt o sistemu notranjih kontrol, politike ključnih funkcij in poslovnike odborov, vključno z njihovimi spremembami. Prek poročil ključnih funkcij in poročanja poslovnih funkcij ter sprejetih sklepov Uprava spremlja in upravlja z notranje-kontrolnim sistemom v Zavarovalnici.

B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja

Funkcija skladnosti poslovanja v okviru sistema notranjih kontrol spremlja skladnost poslovanja Zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami ter spremlja in ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju in povezanih okoliščin na poslovanje Zavarovalnice. V tem okviru ocenjuje tveganja za skladnost poslovanja Zavarovalnice, ocenjuje primernost in učinkovitost postopkov ter ukrepov za uskladitev poslovanja Zavarovalnice z ugotovljenimi spremembami ter pri tem izvaja svetovalno funkcijo. Prek slednje z usmeritvami, priporočili in predlogi sooblikuje notranje kontrole za skladnost v določenem procesu, poslovnem področju ali na ravni celotne Zavarovalnice. Funkcija skladnosti poslovanja redno poroča Upravi, Nadzornemu svetu in Revizijski komisiji Nadzornega sveta, pomembno vlogo pa ima tudi z vidika prizadevanj za pošteno in transparentno poslovanje, spoštovanje človekovih pravic, spoštovanje omejevalnih ukrepov, izvajanje programov zagotavljanja skladnosti na posameznih zaključenih področjih (na primer varstvo potrošnikov in konkurence, varstvo človekovih pravic, osebnih podatkov, zunanje izvajanje, obvladovanje nasprotij interesov in notranjih prevar, preprečevanje korupcije, trajnosti in podobno) ter razvoj in spremljanje spoštovanja etičnih zavez in skrb za njihovo implementacijo v praksi. Nosilec funkcije skrbi za učinkovito izvajanje funkcije in Odbora za skladnost in trajnostni razvoj, predstavitev funkcije navzven, redno poročanje Upravi, Nadzornemu svetu in Revizijski komisiji Nadzornega sveta, pa tudi za razvoj elementov skladnosti in minimalnih standardov za delovanje funkcije v odvisnih družbah Skupine.

Funkcija skladnosti poslovanja deluje samostojno in neodvisno od drugih poslovnih funkcij v okviru štabne službe, neposredno podrejene Upravi. Je del druge obrambne linije v trinivojskem sistemu upravljanja s tveganji. Organizacijska umeščenost, vloga in odgovornosti funkcije skladnosti poslovanja v sistemu upravljanja Zavarovalnice, vključno z obveznostmi poročanja, so krovno opredeljene v notranjih aktih Zavarovalnice o organizaciji, sistemu in politiki upravljanja ter skladnosti poslovanja.

B.5 Funkcija notranje revizije

Funkcija notranje revizije izvaja, na oceni tveganj zasnovan, stalen in celovit nadzor nad poslovanjem Zavarovalnice. Na podlagi sistematičnega in metodičnega pristopa pregleduje in ocenjuje primernost in učinkovitost upravljanja Zavarovalnice, upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov ter daje priporočila za izboljšave. Funkcija notranje revizije sodeluje z zunanjimi revizorji in drugimi nadzornimi organi, spremlja uresničevanje priporočil notranjih in zunanjih revizorjev, sodeluje pri izvajanju notranje revizijskih pregledov v drugih družbah Skupine, skrbi za kakovost in stalen razvoj notranjega revidiranja v Zavarovalnici ter prenaša znanja in dobre prakse notranjega revidiranja v druge družbe Skupine. Izvaja tudi svetovalne storitve po dogovoru z Upravo in vodstvom poslovnih področij.

Uprava zagotavlja funkciji notranje revizije ustrezne pogoje za delo, med katere spadajo predvsem organizacijska neodvisnost, ustrezen obseg sredstev za delovanje ter dostop do vseh področij, zapisov, sredstev in oseb v Zavarovalnici (vključno s člani Uprave, Revizijske komisije in Nadzornega sveta). Funkcija notranje revizije je organizirana kot samostojna organizacijska enota v Zavarovalnici in je neposredno podrejena Upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov Zavarovalnice. Pri določanju področij, ciljev in obsega notranjega revidiranja, opravljanju dela in poročanju o notranjem revidiranju je neodvisna. Nosilec funkcije in notranji revizorji ne opravljajo nobenih razvojnih in operativnih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov in oslabile njihovo nepristranskost, in ne odločajo o aktivnostih na področjih, ki so predmet notranjega revidiranja.

Funkcija notranje revizije za svoje delo odgovarja neposredno Upravi in Nadzornemu svetu. Nosilec funkcije poroča o delovanju funkcije, morebitnih omejitvah delovanja (nastanku okoliščin, ki bi lahko oslabile nepristranskost notranjih revizorjev, morebitnem omejevanju sredstev za delo in podobno), izsledkih opravljenih notranje revizijskih pregledov, uresničevanju priporočil ter oceni primernosti in učinkovitosti upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov na revidiranih področjih:

• Upravi, s čimer se ohranja neodvisnost od drugih poslovnih funkcij v Zavarovalnici,
• Revizijski komisiji in Nadzornemu svetu, s čimer se ohranja neodvisnost od Uprave.

Funkcija notranje revizije pri izvajanju nalog upošteva hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo, ter notranja pravila delovanja funkcije notranje revizije, ki jih sprejme Uprava v soglasju z Nadzornim svetom.

B.6 Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je ena od ključnih funkcij Zavarovalnice, ki se izvaja ločeno za premoženjska in življenjska zavarovanja ter deluje samostojno in neodvisno od drugih poslovnih funkcij.

Nosilca aktuarske funkcije, ki ju pooblastita Uprava in Nadzorni svet, sta odgovorna za opravljanje nalog aktuarske funkcije. Nosilca aktuarske funkcije imata za potrebe opravljanja svojih nalog poln, prost in neomejen dostop do vseh informacij, podatkov, dejavnosti in osebja Zavarovalnice.

Med ključne naloge aktuarske funkcije spada koordinacija in izvedba izračunov zavarovalnotehničnih rezervacij ter zagotavljanje, da se za izračun uporabljajo ustrezne metode, modeli in predpostavke ter da so uporabljeni podatki ustrezni, zadostni in kakovostni. Ključna naloga aktuarske funkcije je tudi preverjanje ustreznosti splošne politike prevzemanja zavarovalnega tveganja in podajanje mnenja o primernosti višine zavarovalne premije za posamezne produkte. Pri tem uporablja stališče, da mora premija posameznih produktov zadoščati za pokrivanje vseh obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Aktuarska funkcija preverja ustreznost pozavarovanja in sodeluje pri izvedbi procesa ORSA v Zavarovalnici, poleg tega pa izračunava kapitalske zahteve zavarovalnega tveganja.

Nosilcema aktuarske funkcije je omogočeno nadzorovanje in nepristransko poročanje o izvajanju aktuarskih nalog. Redno poročata Upravi in Nadzornemu svetu o delovanju aktuarske funkcije, o pomembnejših ugotovitvah redno seznanjata tudi odbore RMC, ALCO in UWC. Izvajata naloge, ki so jima delegirane s strani omenjenih odborov, po potrebi pa sodelujeta tudi z drugimi odbori, ki so del sistema upravljanja s tveganji.

B.7 Zunanje izvajanje

Skladno z zahtevami ZZavar-1 in Delegirane uredbe ima Zavarovalnica vzpostavljene zakonsko predpisane kontrole in procese vezane na posle, ki se izločajo v zunanje izvajanje (v nadaljnjem besedilu: izločeni posli).

Zavarovalnica s sprejetimi akti na podlagi Uredbe EU o digitalni operativni odpornosti7 (v nadaljnjem besedilu: Uredba DORA) opredeljuje odgovornosti in notranje kontrole tudi v povezavi z uporabo storitev informacijsko-komunikacijskih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: IKT) zunanjih izvajalcev, ki vključujejo izvedbo skrbnega pregleda, ocenjevanje tveganj v vseh fazah življenjskega cikla zunanjega izvajanja, vsebinske zahteve glede pogodbe, spremljanje in nadzor, obveščanje AZN in v zvezi z registrom informacij o storitvah IKT. S pravnimi in organizacijskimi ukrepi ter v okviru pogodb z zunanjimi izvajalci se tako zagotovi, da imajo nadzorni organi Zavarovalnice možnosti izvajanja nadzora nad izvajalci izločenih poslov in izvajalci storitev IKT, ki podpirajo kritične ali pomembne funkcije Zavarovalnice. Zunanji izvajalci so v skladu s pogodbenimi določili, tudi v razmerju do podizvajalcev, dolžni vzpostaviti in zagotavljati smiselno enake notranje kontrole in vzvode za obvladovanje morebitnih pomanjkljivosti kot Zavarovalnica, ki je tudi sama upravičena do izvajanja nadzora nad delovanjem notranje-kontrolnega sistema ponudnika in podajanja usmeritev glede zunanjega izvajanja.

Nosilci zunanjega izvajanja uspešnost zagotavljanja pogodb o zunanjem izvajanju spremljajo in nadzirajo redno, najmanj enkrat letno, dodatno pa se jih glede na prepoznana tveganja lahko nadzira tudi v okviru letnih sistemskih nadzorov posameznih zunanjih izvajalcev Zavarovalnice in o morebitnih ugotovitvah seznanja pristojni organ za upravljanje z operativnim tveganjem. Za posamezne posle se v Zavarovalnici lahko načrtujejo in izvajajo tudi revizijski pregledi.

Sposobnost ponudnika in tveganje zunanjega izvajanja se spremlja s pomočjo rednega ocenjevanja tveganja, katerega cilj je opredeliti tveganje oziroma morebitne spremembe tveganja. O izvajanju posla in ocenjenem tveganju se periodično obvešča pristojni organ za upravljanje z operativnim tveganjem, ki obravnava predlagane ukrepe za upravljanje tega tveganja.

Zavarovalnica izloča v zunanje izvajanje štirinajst izločenih poslov. En posel se nanaša na upravljanje kritnega premoženja prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki ga za Zavarovalnico izvaja njena odvisna družba, specializirana za upravljanje premoženja in investicijskih skladov. Dva posla se nanašata na organizacijo prodajne mreže in postopkov izvajanja zavarovanj na Poljskem in v Grčiji (od ustanovitve podružnice dalje), ki ga za Zavarovalnico upravlja lokalna generalna zastopniška družba. Pretežni del predstavljajo izločeni posli, ki se nanašajo na zunanje izvajanje storitev IKT. Zavarovalnica v povezavi s pripojitvijo Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, od oktobra 2024, v zunanje izvajanje dodatno izloča še dva posla in sicer hrambo zavarovalne dokumentacije v fizični obliki, svoji odvisni družbi pa še izvajanje asistenčnih storitev.

Zavarovalnica za druge družbe v Skupini na dan 31. 12. 2024 izvaja 22 izločenih poslov, ki se po vsebini nanašajo na storitve prodaje zavarovanj, upravljanja sredstev, upravljanja naložb, zagotavljanja in vzdrževanja informacijskih sistemov in oblačne infrastrukture.

⁷ Uredba (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011

B.8 Druge informacije

OCENA PRIMERNOSTI SISTEMA UPRAVLJANJA

Zavarovalnica ima vzpostavljen primeren sistem upravljanja, ki je sorazmeren naravi in obsegu njenega poslovanja ter kompleksnosti tveganj pri poslovanju. Primernost potrjujejo rezultati rednih notranjih pregledov tega sistema, ki jih letno izvajajo pristojne službe Zavarovalnice.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse druge informacije o sistemu upravljanja razkrila v poglavjih od B.1 do B.7.

-

-

-

C. Profil tveganja

Zavarovalnica je s svojim delovanjem izpostavljena zavarovalnemu, tržnemu, kreditnemu, likvidnostnemu, operativnemu in drugim tveganjem. Upravlja jih z vzpostavljenimi internimi metodologijami, kazalniki po merilih regulatorne kapitalske ustreznosti in prek kapitalske ustreznosti po modelu vrednotenja S&P Global Ratings, skladno s procesom, opisanim v sklopu B tega poročila.

Izmed vseh tveganj je Zavarovalnica najbolj izpostavljena zavarovalnemu in tržnemu tveganju, v manjši meri pa tudi kreditnemu in operativnemu tveganju.

Za ustrezno upravljanje s tveganji ima Zavarovalnica za vsako vrsto tveganj definirane načine za opredelitev izpostavljenosti in ustrezne mere tveganj, prek katerih presoja velikost prevzetih tveganj. Po potrebi se določijo tudi ustrezni limiti izpostavljenosti, ki preprečujejo prekomerni prevzem tveganj ter zagotavljajo primerno razpršenost portfelja. Pomemben element upravljanja s tveganji so tudi tehnike zmanjševanja tveganj, ki so pomembno orodje za zmanjševanje koncentracije na posamezni vrsti tveganja.

Za regulatorni namen se tveganja v Zavarovalnici meri s standardno formulo, definirano v Delegirani uredbi, ki jih meri kot tvegano vrednost osnovnih lastnih sredstev Zavarovalnice s stopnjo zaupanja 99,5 odstotka v obdobju enega leta.

Ob koncu leta 2024 skupna ocena tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja medsebojnih učinkov tveganj (t. i. razpršenost), za zavarovalno, tržno, kreditno in operativno tveganje znaša 589,1 milijona evrov. Razpršenost tveganj med moduli zmanjša skupno vrednost navedenih tveganj za 172,8 milijona evrov.

Graf 5: Profil tveganj Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

Zavarovalnica ima za sklenjena prostovoljna pokojninska zavarovanja v portfelju oblikovana dva omejena sklada, PDPZ in PDPZ renta, za katera tveganja izračunava ločeno, za vsako od vrst tveganj standardne formule. V zgornjem grafu so po metodi poenostavitve na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level) upoštevana tudi tveganja omejenih skladov. Metoda je podrobneje predstavljena v poglavju E.1 tega poročila.

C.1 Zavarovalno tveganje

Zavarovalno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustrezne višine premij in predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zavarovalnica prevzema zavarovalno tveganje s sklepanjem zavarovalnih poslov, ki predstavljajo njeno osnovno dejavnost.

Temeljni cilj upravljanja z zavarovalnim tveganjem je ohranjanje takšne kakovosti portfelja, ki omogoča stabilno in varno poslovanje ob hkratnem zagotavljanju željene donosnosti. Zavarovalnica ima za izpolnitev tega cilja vzpostavljene procese za zagotavljanje ustrezne ravni in razpršenosti izpostavljenosti zavarovalnemu tveganju.

Zavarovalno tveganje na dan 31. 12. 2024 predstavlja 48 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve, kar znaša 280,5 milijona evrov in je za eno odstotno točko večje kot preteklo leto.

Zavarovalnica glede na svoj portfelj med zavarovalnim tveganjem prepoznava:

• − tveganje neživljenjskih zavarovanj,
• − tveganje zdravstvenih zavarovanj,
• − tveganje življenjskih zavarovanj.

C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja

Zavarovalnica iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj prevzema tveganje premije in rezervacij, tveganje predčasnih prekinitev in tveganje katastrofe.

Ocena tveganja neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj na dan 31. 12. 2024 predstavlja 37 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

Tabela 9: Ocena zavarovalnega tveganja neživljenjskih zavarovanj Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

	v 000 evrih
	2024	2023
Tveganje premije in rezervacij	145.162	134.629
Tveganje predčasnih prekinitev	32.688	28.560
Tveganje katastrofe	79.729	68.559
Razpršenost	-72.420	-63.653
Zavarovalno tveganje neživljenjskih zavarovanj	185.160	168.096

Tabela 10: Ocena zavarovalnega tveganja zdravstvenih zavarovanj Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

		v 000 evrih
	2024	2023
Tveganje zdravstvenih zavarovanj, ki se vrednotijo kot življenjska	9	9
Tveganje premije in rezervacij	30.590	25.993
Tveganje predčasnih prekinitev	9.739	9.242

Tveganje katastrofe	2.980	2.830
Razpršenost	-10.339	-9.643
Zavarovalno tveganje zdravstvenih zavarovanj	32.979	28.431

Na konec leta 2024 je regulatorna ocena tveganja neživljenjskih zavarovanj znašala 185,2 milijona evrov in je za 17,1 milijona evrov višja v primerjavi s koncem leta 2023. Razlog zvišanja je v višanju vseh treh podkategorij tveganja, ki vplivajo na oceno tveganja neživljenjskih zavarovanj.

Tveganje premije in rezervacij se je tekom leta 2024 povišalo za 10,5 milijona evrov na kar vpliva tako povišanje premijskega volumna kot tudi povišanje škodnega volumna. Rast premijskega volumna je skladna z rastjo planirane premije za leto 2025, rast škodnega volumna pa je skladna z rastjo škodnih rezervacij.

Tveganje predčasnih prekinitev se je povišalo skladno z rastjo premijske rezervacije. Tveganje katastrofe je naraslo zaradi rasti obsega poslovanja, predvsem na segmentu neproporcionalnega pozavarovanja.

Regulatorna ocena tveganja zdravstvenih zavarovanj se je tekom leta 2024 povečala za 4,5 milijona evrov. Povišanje je v največji meri posledica povišanja tveganja premije in rezervacij, zaradi pripojitve portfelja Triglav, Zdravstvene zavarovalnice.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica je najbolj izpostavljena premijskemu tveganju, in sicer na segmentu Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5).

Tveganje premije in rezervacij

Izpostavljenost mere obsega za tveganje premije se giblje v skladu s čisto zasluženo premijo. Na obseg za tveganje premije dodatno vpliva višja planirana rast portfelja. Glede na preteklo obdobje se je čista zaslužena premija zaradi rasti portfelja povečala za 68,0 milijona evrov. Podrobnosti o čisti zasluženi premiji Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 so prikazane na obrazcu S.05.01.02, ki je priloga tega poročila.

Tabela 11: Izpostavljenost za tveganje premije, merjena kot letni obseg čiste zaslužene premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

	v 000 evrih
	2024	2023
Čista zaslužena premija	571.821	503.810
- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	156.676	137.280
- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	126.040	100.596
- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	114.714	109.099
- Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2)	60.176	58.142
- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	32.349	31.016
- Preostali zavarovalni segmenti	81.867	67.677

Za Zavarovalnico je največja izpostavljenost za tveganje rezervacij na segmentu Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Izpostavljenost mere obsega za tveganje rezervacij se giblje v skladu s čistimi škodnimi rezervacijami, ki so se zaradi povečanja obsega posla zvišale glede na preteklo obdobje.

Tabela 12: Izpostavljenost mere obsega za tveganje rezervacij Zavarovalnice za zavarovalno tveganje neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

	v 000 evrih
	2024	2023
Čiste škodne rezervacije	289.093	272.985
- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	85.876	83.587
- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	59.108	54.901
- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	46.033	47.717
- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	35.909	27.410
- Ostali segmenti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	62.168	59.368

Tveganje katastrofe

Zavarovalnica je tveganju katastrofe najbolj izpostavljena na segmentu toče, poplave in viharja.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Koncentracijo izpostavljenosti Zavarovalnica upravlja po treh kategorijah - po nevarnosti, po geografski lokaciji in po gospodarskem sektorju. Obvladuje jih z ustreznimi oblikami pozavarovanja, ki temeljijo na tablicah maksimalnih lastnih deležev. Z doslednim zasledovanjem ustrezne razpršenosti prevzetih kritij, rednim spremljanjem ter poročanjem tveganj koncentracij Zavarovalnica zmanjšuje verjetnost nastanka in višino izgube.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalnica v največji meri zmanjšuje tveganja z nakupom različnih vrst pozavarovalne zaščite. Pri individualnih zavarovanjih se tveganje prevzema s posamično obravnavo. Zavarovalnica za ta zavarovanja del nevarnosti prenese z nakupom fakultativne pozavarovalne zaščite skladno z upoštevanjem maksimalnih lastnih deležev, najvišjo možno izgubo in apetitom po tveganjih. Za preostanek portfelja je glavna tehnika zmanjševanja tveganj sklenitev obligatornih proporcionalnih in neproporcionalnih pozavarovalnih pogodb.

Zavarovalnica redno spremlja učinkovitost pozavarovalne zaščite in vsaj enkrat letno uskladi višino prenesenih tveganj glede na apetit po tveganjih. Posebna pozornost je v Zavarovalnici namenjena upravljanju tveganja iz naslova naravnih katastrof.

OBČUTLJIVOST

Zavarovalnica ocenjuje primernost upravljanja s tveganji z rednim izvajanjem testov občutljivosti. Šok premije tako za portfelj neživljenjskih zavarovanj kot tudi zdravstvenih zavarovanj predstavlja 10-odstotno znižanje mere obsega za tveganje premije. Podobno šok rezervacij predstavlja 10-odstotno zvišanje mere obsega za tveganje rezervacij, tako na portfelju neživljenjskih kot tudi zdravstvenih zavarovanj.

Graf 6: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024

C.1.2 Življenjska zavarovanja

Zavarovalnica iz naslova življenjskih zavarovanj prevzema tveganje umrljivosti, dolgoživosti, invalidnosti in obolevnosti, stroškov, predčasne prekinitve, revizije in katastrofe življenjskega zavarovanja.

Zavarovalnica meri tveganja ločeno za svoje tri pod-portfelje: portfelj prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj (PDPZ) v fazi varčevanja, portfelj pokojnin PDPZ v izplačevanju in preostanek portfelja Zavarovalnice. Njihova tveganja Zavarovalnica meri brez učinka razpršitve med preostankom portfelja in omejenima skladoma.

Ocena tveganja življenjskih zavarovanj na dan 31. 12. 2024 predstavlja 11 odstotkov skupne ocene tveganja Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

Tabela 13: Ocena zavarovalnega tveganja življenjskih zavarovanj Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

		v 000 evrih
	2024	2023
Tveganje umrljivosti	7.431	8.744
Tveganje dolgoživosti	9.399	10.317
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	125	187
Tveganje predčasne prekinitve	27.498	29.470
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	16.680	16.353
Tveganje revizije	1.332	1.149
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	5.207	5.164
Razpršenost	-5.297	-7.473
Zavarovalno tveganje življenjskih zavarovanj	62.375	63.911

Ocena tveganja za leto 2024 se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 1,5 milijona evrov. Najbolj se je v absolutnem smislu zmanjšalo tveganje predčasne prekinitve, in sicer zaradi zmanjšanja tveganja množičnih predčasnih prekinitev, ki izhaja predvsem iz nižje dejanske valorizacije od predpostavljene.

Na dan 31. 12. 2024 je ocena tveganja življenjskih zavarovanj obeh omejenih skladov znašala 16,9 milijona evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Spodaj prikazana izpostavljenost tveganjem je predstavljena kot razlika med najboljšo oceno obveznosti iz naslova življenjskih zavarovanj in sredstvi, ki so občutljiva na posamezno tveganje. Izpostavljenost vsebuje tudi neto obveznosti iz naslova škod neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente.

Tabela 14: Izpostavljenost Zavarovalnice zavarovalnemu tveganju življenjskih zavarovanj na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

	v 000 evrih
	2024	2023
Tveganje umrljivosti	1.127.942	1.063.269
Tveganje dolgoživosti	1.177.196	1.106.551
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	16.825	14.307
Tveganje predčasne prekinitve	1.030.788	968.301
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	1.180.159	1.109.805
Tveganje revizije	48.939	43.014
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	1.030.721	968.479

V letu 2024 se je izpostavljenost zavarovalnemu tveganju življenjskih zavarovanj Zavarovalnice zvišala, predvsem zaradi zvišanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, kar je predvsem posledica znižanja krivulje netvegane obrestne mere.

Tveganju umrljivosti je Zavarovalnica izpostavljena pri policah, ki krijejo nevarnost smrti, in je v trenutku smrti zavarovanca kritje večje od oblikovanih rezervacij. Največjo izpostavljenost imajo police življenjskih zavarovanj za primer smrti in življenjskih zavarovanj kreditojemalcev, saj so zavarovalne vsote za smrt visoke, zavarovalno-tehnične rezervacije iz tega naslova pa razmeroma nizke. Druge police nosijo majhno izpostavljenost tveganju umrljivosti.

Tveganju dolgoživosti je Zavarovalnica izpostavljena predvsem pri policah rentnih in pokojninskih zavarovanj. Pri teh policah je višina osnovne rente določena vnaprej in je nespremenljiva ter izračunana na podlagi vplačanih sredstev in predpostavk, predvsem o predvidenem trajanju preostanka življenja upravičencev. Če v povprečju upravičenci živijo dlje, kot je to predpostavljeno v izračunu rent, lahko Zavarovalnica iz tega naslova utrpi izgubo. Pri policah, ki niso doživljenjske ali zelo dolgoročne, je tveganje dolgoživosti majhno.

Tveganju invalidnosti in obolevnosti je Zavarovalnica izpostavljena pri policah s kritjem kritičnih in hudih bolezni ter invalidnosti. Problem izpostavljenosti takih polic obravnavanemu tveganju je po vsebini podoben prej opisani izpostavljenosti polic, ki krijejo nevarnost smrti, tveganju umrljivosti.

Tveganju predčasne prekinitve so izpostavljene vse police, kjer pogodbena določila dovoljujejo zavarovalcu, da spremeni polico: izvede delni ali celotni odkup police, kapitalizacijo, se odloči, s kolikšnim deležem privarčevanih sredstev bo kupil rento in podobno. Interes Zavarovalnice je, da sklenjene police ostanejo po dogovorjenih pogojih v portfelju do izteka ali morebitne realizacije tveganja, ki ga polica krije, medtem ko predčasne prekinitve praviloma predstavljajo (razen v izjemnih primerih) za Zavarovalnico negativen vpliv na njeno poslovanje.

Tveganju stroškov je Zavarovalnica izpostavljena pri vseh policah življenjskih zavarovanj ter s škodami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente. Predstavlja tveganje morebitnega povečanja vseh tipov dejanskih stroškov glede na vračunane stroške ob sklenitvi, kar ima negativen vpliv na dobičkonosnost portfelja življenjskih zavarovanj Zavarovalnice.

Tveganju revizije so izpostavljene škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent. Obdobno izplačilo rente se lahko poviša (največkrat zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja upravičenca rente), s čimer se zviša nominalna vrednost obveznosti Zavarovalnice.

Tveganju katastrofe življenjskega zavarovanja so izpostavljene vse police, ki krijejo tveganje umrljivosti. To tveganje je zelo podobno zgoraj opisanemu tveganju umrljivosti, z razliko, da gre v tem primeru za enoletno povečanje umrljivosti, in ne za njen trajen sistemski dvig.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Razširjenost prodajne mreže v Sloveniji omogoča Zavarovalnici geografsko razpršenost in hkrati prispeva k povečanju obsega prodaje celotne Zavarovalnice. Velik in razpršen obseg sprejetih tveganj povzroči ugodno izravnavo nevarnosti koncentracije.

S širokim naborom vrst produktov življenjskih zavarovanj Zavarovalnica poskrbi za hkratno pokritje večine potreb strank in razpršenost med različnimi tipi tveganj, saj stranke pripadajo različnim razredom glede starosti in drugih dejavnikov tveganj.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Za produkte življenjskih zavarovanj se najpomembnejše obvladovanje zavarovalnega tveganja opravi v fazi njegovega prevzemanja. Postopek sprejema v zavarovanje zajema zdravstveni vprašalnik, finančni vprašalnik, pregled obstoječe medicinske dokumentacije in medicinske teste. Obseg in globina tega procesa je odvisna od zavarovalne vsote. Za zavarovalne produkte brez prevzemnega procesa so za zaščito pred predpogodbenim oportunizmom (antiselekcijo) predpisane nizke zavarovalne vsote in karenca. Tekom trajanja polic se izvaja redna spremljava portfelja in zagotavljanje ustrezne usklajenosti sredstev z zavarovalnimi obveznostmi. Drugi del obvladovanja tveganj se izvaja pri reševanju škodnega zahtevka, ko se medicinska dokumentacija iz prijave škode navzkrižno preverja s podatki iz sklenjene police.

Spremljanje tveganj poteka redno, in sicer z analizo umrljivosti portfelja, obolevnosti in tržne prakse. Posledica teh analiz je tudi najboljša ocena predpostavk, ki se nato uporabljajo za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj, novo določanje cen produktov in izračun kapitalske ustreznosti.

OBČUTLJIVOST

Za primerno upravljanje s tveganji Zavarovalnica redno izvaja teste občutljivosti. V spodnjem grafu je predstavljena kapitalska ustreznost Zavarovalnice v primeru realizacije posameznega šoka, ki je definiran skladno s standardno formulo.

Graf 7: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024

C.2 Tržno tveganje

Tržno tveganje je tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju Zavarovalnice, ki nastane zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov. Eno od glavnih dejavnosti Zavarovalnice predstavlja investiranje zbrane premije in lastnih sredstev. Zavarovalnica ima v naložbenih portfeljih širok nabor različnih finančnih instrumentov, katerih vrednost je v pomembni meri odvisna od gibanja finančnih trgov.

	v 000 evrih
	2024	2023
Tveganje spremembe obrestne mere	0	5.929
Tveganje lastniških vrednostnih papirjev	161.463	144.577
Tveganje sprememb cen nepremičnin	35.673	35.579
Tveganje razpona	35.390	36.332
Tveganje tržne koncentracije	63.877	55.989
Valutno tveganje	11.309	10.319
Razpršenost	-60.846	-54.471
Tržno tveganje	246.867	234.253

Tabela 15: Ocena tržnega tveganja Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

Tržno tveganje na dan 31. 12. 2024 predstavlja 42 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve, in je v primerjavi z letom 2023 višje za 12,6 milijona evrov.

Ocena tveganja se izračuna na ravni Zavarovalnice, pri čemer se ocena tveganja iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganja preostalega dela. Na dan 31. 12. 2024 je znašala ocena tržnega tveganja iz obeh omejenih skladov 17,5 milijona evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica je tržnemu tveganju izpostavljena predvsem prek naložbenih portfeljev in z deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami. Pri določanju višine tržnega tveganja se upošteva tudi usklajenost z zavarovalnimi obveznostmi. Zavarovalnica je na strani naložbenega portfelja tržnemu tveganju lahko izpostavljena prek neposrednih naložb v finančne inštrumente ali pa posredno z naložbami v kolektivne naložbene podjeme.

		v 000 evrih
	2024	2023
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	84.878	84.279
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	59.450	59.495
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	516.941	508.984
Lastniški vrednostni papirji	7.621	7.436
Obveznice	1.456.791	1.252.620
- Državne obveznice	998.784	749.028
- podjetniške obveznice	456.959	502.556
- Strukturirani vrednostni papirji	1.048	1.035
Kolektivni naložbeni podjemi	145.318	111.328
Izvedeni finančni instrumenti	20	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	7.152	7.074
Druge naložbe	81	81
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	938.881	785.465
Krediti in hipoteke	5.189	4.364
Depoziti pri cedentih	16	17
Izpostavljenost sredstev tržnemu tveganju	3.222.337	2.821.143

Tabela 16: Izpostavljenost sredstev Zavarovalnice tržnemu tveganju na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

Tabela 17: Izpostavljenost obveznosti Zavarovalnice tržnemu tveganju na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

		v 000 evrih
	2024	2023
Izpostavljenost tveganju spremembe obrestnih mer	1.919.686	1.746.756
Izpostavljenost tveganju lastniških vrednostnih papirjev	631.727	503.703
Izpostavljenost tveganju sprememb cen nepremičnin	4.303	4.573
Izpostavljenost tveganju razpona	631.566	503.680
Izpostavljenost valutnemu tveganju	483.072	323.184

Tveganje spremembe obrestne mere sredstev je v veliki meri znižano z obrestnim tveganjem obveznosti. Obrestnemu tveganju so izpostavljena vsa sredstva in obveznosti, katerih vrednost je odvisna od spremembe tržne netvegane obrestne mere (obveznice, posojila, depoziti, denarni tokovi obveznosti izhajajočih iz zavarovalnih polic). Zavarovalnica uravnava obrestno tveganje predvsem z usklajevanjem sredstev in obveznosti glede na obdobje ponovnega določanja obrestnih mer. Razmik v trajanju in razmik v DV01 obrestno občutljivih postavk Zavarovalnica spremlja na osnovi tržnega vrednotenja, pri čemer so izključene naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

Ocena obrestnega tveganja ostaja zelo nizka. Zavarovalnica se je prilagajala razmeram na finančnih trgih, kjer se je nihajnost obrestnih mer močno znižala. V letu 2024 je Zavarovalnica trajanje presežnih sredstev ter sredstev, ki krijejo kratkoročne obveznosti nekoliko skrajšala, hkrati pa je trajanje sredstev, ki krijejo dolgoročnejše obveznosti, ustrezno podaljšala. Zavarovalnica vseskozi izvaja politiko visoke usklajenosti sredstev in obveznosti tako da obrestno vrzel nenehno vzdržuje v opredeljenih okvirih. Obvladovanje obrestne občutljivosti najbolj dolgoročnih obveznosti se izvaja z državnimi obveznicami daljših ročnosti in najboljših kreditnih kvalitet.

Tveganje lastniških vrednostnih papirjev zajema vse izpostavljenosti do naložb, katerih vrednost je občutljiva na spremembe ravni oziroma nestanovitnosti tržnih cen lastniških vrednostnih papirjev. To so predvsem delnice in kolektivni naložbeni podjemi, usmerjeni v delniške naložbe. Pomemben del izpostavljenosti Zavarovalnice delniškim trgom je posledica naložb v povezane družbe. Delniške naložbe Zavarovalnica sicer drži z namenom doseganja višjih dolgoročnih donosov in z namenom razpršitve.

Zavarovalnica je v letu 2024 zmanjšala izpostavljenost do kotirajočih delniških naložb, nasprotno pa je prek povečevanja izpostavljenosti kolektivnim naložbenim podjemom z delniško usmeritvijo, predvsem v alternativnih skladih, povečala izpostavljenost nekotirajočim delniškim naložbam. Uspešno poslovanje nekaterih povezanih družb povečuje izpostavljenost delniškemu tveganju v segmentu povezanih družb. Simetrična prilagoditev je glede na preteklo leto višja za 1,4 odstotne točke. Ocena tveganja lastniških vrednostnih papirjev se je tako glede na preteklo leto zvišala za 16,9 milijona evrov. Tveganje naložb, kjer naložbeno tveganje nosijo zavarovanci, ima na kapitalsko zahtevo za tveganje lastniških vrednostnih papirjev majhen vpliv.

Tveganje spremembe cen nepremičnin izhaja iz naložbenih nepremičnin, nepremičnin za lastno uporabo, opredmetenih osnovnih sredstev v posesti za lastno uporabo Zavarovalnice ter, od uvedbe MSRP 16 dalje, tudi iz pravic in obveznosti iz najemov. Ocena tveganja spremembe cen nepremičnin se glede na preteklo leto ni pomembno spremenila.

Tveganje razpona je povezano s pomembnim virom donosa, ki ga Zavarovalnica ustvari z upravljanjem dolžniškega portfelja. Tveganju razpona so izpostavljena le sredstva, z izjemo naložb v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, saj so obveznosti vrednotene z netvegano krivuljo. Tveganju razpona so tako izpostavljena vsa sredstva, katerih vrednost je odvisna od spremembe tistega dela obrestne mere, ki predstavlja kreditni pribitek. To so predvsem obveznice, posojila in depoziti. Zavarovalnica je glede na preteklo leto zvišala izpostavljenost naložbam, ki so izpostavljene temu tveganju, pri čemer se je povečala predvsem izpostavljenost do državnih obveznic, v nasprotju s tem pa se je zmanjšala izpostavljenost do podjetniških obveznic. V delu portfelja, ki v največji meri vpliva na oceno tveganja razpona, primarno so to podjetniške obveznice, je trajanje portfelja glede na preteklo leto ostalo nespremenjeno, kreditna kvaliteta pa se je minimalno poslabšala. Posledično, ob nižji izpostavljenosti podjetniškim dolžniškim vrednostnim papirjem ob primerljivi ročnosti in rahlo nižji kreditni oceni, je višina tveganja razpona nižja kot predhodno leto za 0,9 milijona evrov.

Zavarovalnica za potrebe izračuna ocene tveganja obravnava obveznice, izdane s strani držav iz evropskega gospodarskega prostora, ki niso denominirane v lastni valuti države izdajateljice, kot navadne podjetniške obveznice.

Valutno tveganje Zavarovalnice izhaja iz neusklajene valutne pozicije sredstev in obveznosti. Obveznosti Zavarovalnice so skoraj v celoti evrsko denominirane. Zavarovalnica zasleduje politiko valutne usklajenosti in večino svojih sredstev plasira v naložbe z evrsko denominacijo. Ocena valutnega tveganja izhaja predvsem iz denarnih računov v tuji valuti in neevrskih naložb prek kolektivnih naložbenih podjemov z globalno oziroma neevropsko geografsko usmerjenostjo. Ocena valutnega tveganja se je glede na preteklo leto nekoliko zvišala. Zavarovalnica je izpostavljenosti v tuji valuti v letu 2024 varovala z valutnimi izvedenimi finančnimi inštrumenti.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Največji delež sredstev Zavarovalnice predstavljajo obveznice. Glede na preteklo leto se je občutno (8,8 odstotne točke) zvišal delež državnih obveznic, v nasprotju s tem, se je delež podjetniških obveznic znižal. Na ravni izdajatelja oziroma skupine povezanih izdajateljev Zavarovalnica kontinuirano spremlja izpostavljenost in skladnost z limitnim sistemom izpostavljenosti do izdajateljev. Pomemben vpliv na limitni sistem ima standardna formula z mejnimi vrednostmi, ki določajo presežne izpostavljenosti glede na kreditno kvaliteto.

Tabela 18: Izpostavljenost Zavarovalnice po sektorju dejavnosti izdajateljev vrednostnih papirjev

	2024	2023
Finančne in zavarovalniške dejavnosti	52,5 %	55,5 %
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti	24,6 %	21,3 %
Predelovalne dejavnosti	5,2 %	5,9 %
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles	6,8 %	4,9 %
Informacijske in komunikacijske dejavnosti	1,3 %	1,5 %
Poslovanje z nepremičninami	1,3 %	1,4 %
Ostali sektorji	8,3 %	9,6 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Tabela 19: Izpostavljenost Zavarovalnice po državah izdajateljev vrednostnih papirjev

	2024	2023
Slovenija	45,1 %	47,4 %
Nemčija	11,9 %	7,9 %
Francija	4,5 %	4,9 %
Španija	3,9 %	4,1 %
Luksemburg	3,9 %	3,8 %
Združene države Amerike	3,8 %	3,7 %
Italija	2,9 %	3,4 %
Ostale države	24,0 %	24,9 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Največjo izpostavljenost do posameznega izdajatelja predstavlja Zvezna republika Nemčija. Izpostavljenosti, kjer je mejna vrednost za koncentracijsko tveganje po standardni formuli presežena, so predvsem izpostavljenosti do nestrateških povezanih družb v Skupini in strateških finančnih družb Triglav, pokojninska družba, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav, pokojninska družba), Triglav Skladi, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Triglav Skladi) in Triglav penzisko društvo, a.d., Skopje (v nadaljnjem besedilu: Triglav penzisko društvo, Skopje), ki se za namen solventnosti ne konsolidirajo polno.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalnica ima na področju spremljanja tržnega tveganja opredeljen limitni sistem, ki definira omejitve glede prevzemanja tveganj na najvišji ravni in opredeljuje želeno strukturo naložbenega portfelja in največjo sprejemljivo izpostavljenost do nasprotnih strank ter tako omejuje možnost izgub iz naslova prevzetih tveganj na raven, ki je, glede na kompleksnost poslovnega modela, strateške cilje in kapitalsko moč Zavarovalnice, še sprejemljiva. Osnovna načela postavitve limitov izhajajo iz prepoznanih tveganj, ki izvirajo iz dejavnosti upravljanja naložbenega portfelja in trgovanja.

Poleg ustrezno razpršenega naložbenega portfelja Zavarovalnica kot tehnike zmanjševanja tržnega tveganja po potrebi uporablja tudi različne izvedene finančne instrumente. Zavarovalnica uporablja izvedene finančne instrumente predvsem za namen varovanja pred tveganji. Uporaba tovrstnega instrumentarija se sicer presoja z različnih vidikov, najpogosteje z vidika varnosti, ekonomičnosti in porabe kapitala. Pri uporabi izvedenih finančnih instrumentov je v ospredju celostni vidik varovanja posameznih portfeljev, kjer so trenutno aktualni predvsem izvedeni finančni instrumenti za varovanje pred valutnim tveganjem.

Zavarovalnica aktivno upravlja usklajenost sredstev in obveznosti. Predvideni denarni tokovi obveznosti na srednji in dolgi rok ter likvidnostne potrebe na kratek rok so pomemben dejavnik pri presojanju primernosti naložb.

OBČUTLJIVOST

Zavarovalnica je v letu 2024 izvedla stresni test, ki ga je za zavarovalniški sektor opredelil Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA). Stresni test je zajemal tudi preverjanje občutljivosti za ekstremne spremembe tržnih parametrov. Rezultati navedenega stres testa za Zavarovalnico kažejo, da bi Zavarovalnica ostala ustrezno kapitalizirana tudi po stresnih dogodkih.

Analiza občutljivosti solventnostnega količnika Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 pokaže, kako bi se količnik spremenil v posameznem izoliranem tržnem scenariju, pri čemer se upošteva le vpliv na primerna lastna sredstva, ne pa tudi vpliv na zahtevani solventnostni kapital. S tem prikazane občutljivosti pomenijo preudarno oceno učinka na kapitalsko ustreznost Zavarovalnice.

Graf 8: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024

C.3 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je opredeljeno kot nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju Zavarovalnice, ki je posledica nihanja kreditnega položaja nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, da delno ali v celoti ne izpolnijo svoje finančne ali pogodbene obveznosti. Nihanja kreditnega položaja dolžnikov vplivajo na spremembo sredstev Zavarovalnice, saj lahko povzročijo znižanje vrednosti ali odpis terjatev, oddanih obveznosti z naslova pozavarovanja oziroma s povečanjem potencialne izpostavljenosti vplivajo na oceno tveganja. Zavarovalnica je kreditnemu tveganju izpostavljena v primeru povečane koncentracije do posamezne nasprotne stranke ali skupine povezanih oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganja, kot so bonitetne ocene ali država.

Kreditno tveganje na dan 31. 12. 2024 predstavlja 5 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

Ocena tveganja se izračuna na ravni cele Zavarovalnice, pri čemer se ocena tveganja iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganja preostalega dela. Na dan 31. 12. 2024 je ocena kreditnega tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 0,4 milijona evrov.

Izpostavljenosti kreditnemu tveganju tipa 1 izhajajo iz izpostavljenosti do nasprotnih strank, ki praviloma imajo bonitetno oceno. Izpostavljenosti kreditnemu tveganju tipa 2 pa izhajajo iz izpostavljenosti do skupine nasprotnih strank, ki praviloma nimajo bonitetne ocene ter so ustrezno razpršene.

		v 000 evrih
	2024	2023
Tip 1	21.420	26.449
Tip 2	8.435	9.099
Razpršenost	-1.127	-1.019
Kreditno tveganje	28.727	34.528

Tabela 20: Ocena kreditnega tveganja Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

Ocena kreditnega tveganja se je v opazovanem obdobju zmanjšala za 5,8 milijona evrov. Zmanjšanje je predvsem posledica nadgradnje metode spremljave denarnih sredstev prek skladov.

V izračunu se za neocenjene pozavarovalne partnerje članic Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (skladno z Delegirano uredbo) upošteva njihov solventnostni količnik, kar zmanjšuje faktor tveganja teh partnerjev in s tem tudi višino ocene tveganja.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Izpostavljenosti Zavarovalnice do kreditnega tveganja tipa 1 izvirajo v glavnem do pozavarovalnic iz naslova terjatev za škode iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja, izterljivih zneskov iz pozavarovanja ter učinka dogovora o pozavarovanju na zmanjševanje zavarovalnega tveganja. Prav tako je v tip 1 vključena tudi izpostavljenost do bank iz naslova denarja in denarnih ustreznikov ter izvedenih finančnih instrumentov kot učinek na zmanjševanje tržnega tveganja. Izpostavljenost do kreditnega tveganja tipa 2 za Zavarovalnico predstavljajo posojila, zapadle terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov, terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter druge zapadle terjatve. Poleg tega Zavarovalnica v zapadlih terjatvah iz zavarovalnih poslov dodatno upošteva tudi tržno vrednost zavarovalnih regresov.

Zavarovalnica je glede na pozavarovalne partnerje v veliki večini izpostavljena do Pozavarovalnice Triglav Re. Po drugi strani pa

je izpostavljenost do bank nekoliko bolj razpršena, saj ima Zavarovalnica večino svoje izpostavljenosti iz tega naslova v večini vezane v dve različni bančni skupini.

Tekom leta 2024 ni bilo opaznega poslabšanja plačilne discipline fizičnih oseb. Prav tako ni prišlo do materialnega vpliva sprememb kreditnih kvalitet nasprotnih strank na portfelj Zavarovalnice.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Zavarovalnica upravlja tveganje koncentracije izpostavljenosti po posameznem segmentu poslovanja, nasprotni stranki in njeni bonitetni oceni ter državi. Tveganje koncentracije iz naslova kreditnega tveganja je po modelu standardne formule za Zavarovalnico najvišje pri povezanem pozavarovalnem partnerju, prek katerega se izvaja večina pozavarovalnega programa Zavarovalnice.

V spodnji tabeli je prikazana izpostavljenost Zavarovalnice po državah. Geografska razpršitev se je v opazovanem obdobju nekoliko spremenila, vendar Zavarovalnica ostaja primarno izpostavljena do slovenskih nasprotnih strank.

	2024	2023
Slovenija	77,1 %	83,2 %
Kazahstan	5,2 %	4,9 %
Velika Britanija	4,4 %	2,5 %
Ciper	1,7 %	2,2 %
Nemčija	1,4 %	0,6 %
Ostale države	10,2 %	6,6 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Tabela 21: Izpostavljenost Zavarovalnice do pozavarovalnih in finančnih partnerjev po državah

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Usmeritev Zavarovalnice na področju prevzemanja kreditnega tveganja je preudarna in temelji na vnaprej definirani pripravljenosti za prevzemanje tveganja, dobrem pregledu nad prevzetim tveganjem, zagotavljanju ustrezne kreditne kvalitete in razpršenosti naložbenega portfelja ter upravljanju z izpostavljenostmi iz naslova pozavarovanja, neplačil premij in zavarovalnih regresov.

Zavarovalnica ima za upravljanje kreditnega tveganja vzpostavljen proces, katerega osnova so dobro definiran apetit po tveganjih, krovni kazalniki kreditnega tveganja, limiti, metodologija merjenja tveganja, povezanosti vseh deležnikov v procesu in dobra informiranost vseh udeležencev. To omogoča optimalno odločanje in posredno tudi ustrezno upravljanje s kreditnim tveganjem.

Kreditno tveganje, ki izvira iz naložbenega portfelja, Zavarovalnica uravnava z nalaganjem denarja in depozitov v banke in ostale finančne institucije z ustrezno bonitetno oceno, pri čemer se za vsako institucijo naredi strokovna analiza kreditnega tveganja in pri čemer se zahteva zadostna stopnja razpršenosti portfelja. Podoben pristop se uporablja pri sklepanju poslov iz naslova izvedenih finančnih instrumentov. Zavarovalnica ima s tem namenom vzpostavljen limitni sistem, ki upošteva tako interno kot eksterno oceno bank, na podlagi katere se opredeli največje dovoljene izpostavljenosti do posamezne banke. Ustreznost bank se prav tako redno spremlja na podlagi različnih javno objavljenih informacij na trgu.

Pri prevzemanju kreditnega tveganja iz naslova pozavarovanj Zavarovalnica aktivno upravlja s kreditnim tveganjem tako, da skrbno presoja primernost poslovnih partnerjev za pozavarovanje in redno spremlja njihovo primernost (bonitetno oceno, največje dovoljene izpostavljenosti, razpršenost, solventnostni količnik partnerja). Pri upravljanju kreditnega tveganja je pomembna ustrezna opredelitev kreditne sposobnosti nasprotne stranke, pri kateri se Zavarovalnica naslanja na robustno vzpostavljen proces, temelječ na bonitetnih ocenah priznanih bonitetnih agencij ter javno objavljene solventnostne količnike tistih evropskih pozavarovalnic, ki nimajo bonitetne ocene. Za zagotavljanje ustreznosti bonitetnih ocen pozavarovalnih partnerjev je na Zavarovalnici vzpostavljen sistem, v katerem so natančno določena pravila poimenovanja partnerjev, določanje njihovih osnovnih podatkov in natančen postopek določanja bonitetne ocene partnerjev, ki je enoten za vse partnerje. Prav tako je na Zavarovalnici vzpostavljen kolegij, ki je sestavljen iz članov različnih strokovnih področij, ki redno spremljajo in pregledujejo usklajenost novih potencialnih pozavarovalnih pogodb z usmeritvami družbe. Vzpostavljen je tudi proces in smernice za sklepanje pozavarovanja, da se že v prvi obrambni liniji sistema upravljanja s tveganji naredi ustrezen pregled pozavarovalnih partnerjev pred sklepanjem posla.

Zavarovalnica posebej spremlja in omejuje izpostavljenost do nasprotnih strank brez bonitetne ocene ter tiste partnerje, ki jih Zavarovalnica za namen solventnosti ne sme uporabljati kot tehniko zmanjševanja zavarovalnega tveganja.

OBČUTLJIVOST

Zavarovalnica redno analizira občutljivost kreditnega tveganja. Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova pozavarovanj Zavarovalnice v največji meri izvira iz poslovanja s Pozavarovalnico Triglav Re. Na dan 31. 12. 2024 je imela omenjena družba bonitetno oceno »A« bonitetne agencije S&P Global Ratings.

Občutljivost kreditnega tveganja iz naslova pozavarovanj Zavarovalnica meri prek spremembe bonitetne ocene glavnega pozavarovatelja izven Skupine, pri čemer se ostali parametri izračuna ocene tveganja ne spremenijo. Podobno meri tudi občutljivost kreditnega tveganja iz naslova banke, kjer ima Zavarovalnica največjo izpostavljenost.

Graf 9: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje izgube, če Zavarovalnica ni sposobna izpolniti svojih obveznosti, ki nastanejo zaradi časovne neusklajenosti prilivov in odlivov, ali pa jih lahko izpolni le s povečanimi stroški. Znotraj likvidnostnega tveganja se spremlja tveganje poravnave dospelih in potencialnih obveznosti, in tržno likvidnostno tveganje.

Tveganje poravnave dospelih in potencialnih obveznosti je tveganje nesposobnosti Zavarovalnice, da razpolaga z likvidnostno pozicijo, ki ob dospetju omogoča poravnavo njenih obveznosti (vključno z nastalimi nepričakovanimi obveznostmi). Tržno likvidnostno tveganje je tveganje izgube zaradi nezmožnosti prodaje sredstva brez večjega vpliva na tržno ceno zaradi neustrezne globine trga ali tržnih motenj.

Pričakovane denarne tokove Zavarovalnice, torej prilive in odlive, se vodi in upravlja proaktivno. Večji del denarnih tokov obveznosti izvira iz zavarovalnih poslov. Zavarovalnica skrbi za ustrezno sestavo sredstev, pri čemer svoja sredstva nalaga na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost celotnega portfelja. Dodatno se pri nalaganju sredstev upošteva tudi naravo in trajanje obveznosti. Sredstva, ki so namenjena pokritju zavarovalnih obveznosti, se prilagaja tako, da se skladno z naložbeno politiko pokriva zavarovalne obveznosti v običajnih razmerah (proces ALM), hkrati pa se skrbi za presežek unovčljivih sredstev, ki omogoča poplačilo obveznosti tudi v primeru, ko so potrebe po likvidnosti večje. Tako se po potrebi prilagaja likvidnost naložbenega portfelja, da je Zavarovalnica v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse pričakovane in nepričakovane denarne odlive.

Zavarovalnica ima opredeljen celovit sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem, ki vključuje interna pravila upravljanja tveganja, pristojnosti in odgovornosti posameznih deležnikov ter procese upravljanja likvidnostnega tveganja, vključno s poročanjem. Ključen del tega sistema je tudi opredeljen apetit po tveganjih. Zavarovalnica redno spremlja likvidnostno tveganje ter s tem prek vzpostavljenih metod ocenjevanja tega tveganja in limitnega sistema preverja, ali je ocena likvidnostnega tveganja v okviru opredeljenega apetita po tveganjih.

Za obvladovanje likvidnostnega tveganja je vzpostavljen proces, ki temelji na kazalniku likvidnosti (LCR⁸ ), in s katerim se neprestano zagotavljajo primerne likvidnostne rezerve. Kazalnik LCR temelji na denarnih tokovih ter meri, ali je na razpolago dovolj likvidnih sredstev, da se z njimi v obdobju enega leta v roku poravna vse zapadle obveznosti tako v običajnih kot tudi v izjemnih razmerah. Kazalnik likvidnosti se tako izračuna za pričakovane razmere kot tudi za vnaprej določene stresne scenarije likvidnosti. Ti vključujejo neugodne zavarovalniške in finančne dogodke, ki bi lahko pomembno vplivali na likvidnost Zavarovalnice. V stresnem scenariju se nato prilagaja vire likvidnosti, da razpoložljiva sredstva presegajo likvidnostne potrebe.

Pri merjenju likvidnostnega tveganja se med likvidnostne vire uvrščajo predvsem zavarovalne premije in denarni tokovi naložb, namenjeni kritju obveznosti. K pomembnejšim likvidnostnim potrebam sodijo plačila škod in stroškov, izplačilo predvidenih dividend in plačilo obresti ter glavnice za izdani podrejeni dolg. Na strani obveznosti se upošteva tudi pričakovana presežna likvidnost planiranega novega posla v prihodnjem letu. Opredeljeni so postopki za ukrepanje ob izrednih dogodkih, ki vključujejo prodajo likvidnih presežnih naložb nad obveznostmi, ter dodatni varnostni mehanizmi, kot so kreditne in repo linije. Scenariji in ukrepi se redno letno pregledujejo in prilagajajo izpostavljenostim in razmeram na trgu. Z opisanim sistemom se uspešno upravlja likvidnostno tveganje, presežna likvidnost pa se optimizira z vlaganjem sredstev v alternativne vire z višjimi donosi na trgu.

Zavarovalnica je v letu 2024 v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti izvedla scenarije likvidnosti, ki so potrdili njeno likvidnostno moč in ustrezno likvidnostno pozicijo tudi v primeru nastanka izjemnih razmer.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica je likvidnostnemu tveganju najbolj izpostavljena v primeru katastrofalnih škodnih dogodkov, ki imajo lahko za posledico večja izplačila zavarovalnin, povečanja stopenj predčasnih prekinitev zavarovanj ter nestabilnosti na finančnih trgih. Likvidnostno tveganje se tako lahko odrazi s povečanjem izplačil zavarovalnin, zmanjšanjem prihodkov iz obračunane zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije, zmanjšanjem vrednosti dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev, depozitov in denarnih sredstev na tekočih računih pri bankah. V letu 2024 je Zavarovalnica vseskozi zagotavljala, da se je likvidnostno tveganje ohranjalo na nizki ravni.

Spremljanje izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju zajema celovit pregled nad tem tveganjem. Zavarovalnica spremlja likvidnost tako sredstev kot obveznosti, saj upošteva vire likvidnosti (zlasti denarne tokove iz naslova naložb, zavarovalne premije in pozavarovalne škode) in likvidnostne potrebe (zlasti za izplačila škod, pozavarovalne premije in stroškov poslovanja) ter omogoča analiziranje v primeru običajnih in izjemnih razmer.

Zavarovalnica je sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem v letu 2024 nadgradila predvsem na področju stresnih scenarijev ter posledično tudi metodologijo za izračun presežne likvidnosti.

⁸ Liquidity coverage ratio

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Tveganje koncentracije za likvidnostno tveganje izhaja iz potencialnih, posredno ali neposredno povezanih dogodkov, ki povzročijo, da se likvidnostno tveganje poveča. Do potencialnega povečanja likvidnostnega tveganja pride zlasti v primeru, ko se takšni dogodki realizirajo v kratkem časovnem obdobju. Sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem Zavarovalnice zajema tudi upravljanje tovrstne koncentracije likvidnostnega tveganja. Koncentracija, ki lahko vpliva na likvidnostno pozicijo, se obvladuje z rednim spremljanjem likvidnostnega tveganja ob upoštevanju izjemnih razmer na segmentih premoženjskih in življenjskih zavarovanj ter na skladu PDPZ z zajamčenim donosom, dodatno pa tudi z vzpostavljenimi internimi limiti do bank ter limiti s področja tržnega tveganja. Zavarovalnica v obravnavanem obdobju ni zaznala pomembnejšega povečanja tveganja koncentracije iz naslova likvidnostnega tveganja.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Z namenom zmanjševanja likvidnostnega tveganja so v Zavarovalnici vzpostavljeni redni procesi upravljanja naložb v skladu z opredeljenimi naložbenimi politikami. Te zagotavljajo vzdrževanje optimalne likvidnosti in redno spremljavo tveganja že ob njegovem prevzemanju, pri čemer se posebna pozornost namenja usklajevanju denarnih tokov naložb z denarnimi tokovi obveznosti, tako po naravi, trajanju kot likvidnosti, kar velja zlasti v tistih naložbenih segmentih, ki so namenjeni kritju zavarovalno-tehničnih rezervacij. Sredstva, ki so namenjena pokritju teh obveznosti, se prilagaja tako, da jih skladno z naložbeno politiko pokrivajo v običajnih razmerah (proces ALM), hkrati pa se ohranja presežek unovčljivih sredstev, ki omogoča poplačilo obveznosti tudi v izjemnih situacijah, ko so potrebe po likvidnosti večje. Poleg tega ima Zavarovalnica v okviru drugih naložbenih segmentov vzpostavljene naložbene usmeritve, ki zagotavljajo, da so sredstva kreditno visoko kvalitetna, ustrezno razpršena in likvidna.

Likvidnostno tveganje se redno spremlja tudi na ravni druge obrambne linije v okviru procesa spremljave tveganj, pri čemer se uporablja enotne metode merjenja tega tveganja tako v običajnih kot izjemnih razmerah. Zavarovalnica ima za namen spremljanja likvidnostnega tveganja definirane likvidnostne kazalnike z opredeljenimi ciljnimi vrednostmi. Prilivi iz osnovnega posla Zavarovalnice so stalni, kar pozitivno vpliva na likvidnost Zavarovalnice.

Zavarovalnica ima vzpostavljen tudi načrt za zagotavljanje likvidnosti, v okviru katerega so vnaprej opredeljene pristojnosti in aktivnosti v primeru nastanka likvidnostnih kriz. V okviru tega načrta so med drugim opredeljeni kazalniki izjemnih razmer ter zaporedje aktivnosti oziroma ukrepov, ki se izvedejo ob realizaciji izjemnih razmer.

Z namenom dodatnega obvladovanja likvidnostnega tveganja ima Zavarovalnica sklenjene repo linije s komercialnimi bankami, kreditne linije in limite na transakcijskih računih, kar predstavlja mehanizme za varovanje pred likvidnostnim tveganjem v primeru nepričakovanih dogodkov. Dodatno ima Zavarovalnica pri večini večjih zavarovalnih poslov sklenjene pozavarovalne pogodbe, ki vključujejo različne klavzule, ki zmanjšujejo likvidnostno tveganje tovrstnih poslov.

Posredno zmanjševanje likvidnostnega tveganja vključuje upravljanje s tržnim in kreditnim tveganjem. Prvo zajema pregled nad limiti s področja omejevanja tržnega tveganja ter pregled ustrezne strukture sredstev in obveznosti, drugo pa zajema pregled in nadzor nad limiti do bančnih depozitov in denarnih sredstev na tekočih računih ter nadzor nad kreditno kvaliteto pozavarovalnih partnerjev. Poleg tega ima Zavarovalnica za nove alternativne naložbe, ki so v veliki meri nelikvidne, določen limit, katerega višino določajo lastnosti zavarovalnega in naložbenega portfelja.

OBČUTLJIVOST

Občutljivost na zaostritve likvidnosti Zavarovalnica spremlja z internimi kazalniki (LCR), s pomočjo katerih se ocenjuje tudi, ali ima v primeru izjemnih razmer Zavarovalnica dovolj likvidnih sredstev za kritje zapadlih obveznosti v obdobju enega leta. Kazalniki, ki merijo občutljivost likvidnostnega tveganja, se med seboj razlikujejo po vsebini izjemnih razmer, dolžini stresnega obdobja ter višini upoštevanih odbitkov v finančnih naložbah.

ZNESEK PRIČAKOVANEGA DOBIČKA V PRIHODNJIH PREMIJAH

Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah, je enak nasprotni vrednosti najboljše ocene čistih obveznosti, ki izhajajo iz bodočih premij. Združuje se na ravni zavarovalnih segmentov, kar omogoča, da se znotraj tega morebitne izgube in dobički kompenzirajo.

Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije trenutnih zavarovalnih pogodb, so del lastnih sredstev Zavarovalnice in so ocenjeni na višino 105,5 milijona evrov. Enaki so seštevku ocen pričakovanih dobičkov, vključenih v prihodnje premije obstoječih zavarovalnih pogodb Zavarovalnice, po zavarovalnih segmentih.

Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023, je prikazan v naslednji tabeli.

Tabela 22: Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah, Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

	v 000 evrih
	2024	2023
Življenjska zavarovanja	65.089	78.304
Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja	40.409	47.801
Skupaj	105.498	126.105

Glavni razlog za zmanjšanje dobička, vključenega v prihodnjih premijah življenjskih zavarovanj, je zmanjšanje pričakovanega dobička na segmentu zavarovanja, vezanega na indeks ali enoto premoženja. Na zmanjšanje pričakovanih dobičkov iz bodočih premij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je najbolj vplivala nadgradnja metodologije izračuna.

C.5 Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, ki jo lahko povzročijo neustrezno ali neuspešno izvajanje notranjih procesov, ravnanje zaposlenih, delovanje sistemov ali obvladovanje zunanjih dogodkov in njihovih vplivov, tako v okviru Zavarovalnice, kot drugih družb v Skupini. Vključujejo tveganja s področja informacijske varnosti, s posebnim poudarkom na kibernetskem tveganju in večjih prekinitvah poslovanja, procesno pravno tveganje, modelsko tveganje in tveganje za neskladnost poslovanja, ravnanja, projektov in izločenih poslov.

Operativno tveganje na dan 31. 12. 2024 predstavlja 5 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve, in znaša 33,0 milijona evrov.

Ocena tveganja se izračuna na ravni Zavarovalnice, pri čemer se ocena tveganja iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganja preostalega dela. Na dan 31. 12. 2024 je ocena operativnega tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 0,7 milijona evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica aktivno upravlja operativno tveganje in pri tem sproti prepoznava pomanjkljivosti, spremembe in gibanja v notranjem in zunanjem okolju, ki lahko potencialno vplivajo na njegovo povečanje ali realizacijo.

Zavarovalnica zaradi kibernetskih dogodkov še ni doživela izgube, vendar prepoznava aktualno izpostavljenost temu tveganju in je zagotavljanje ustrezne digitalne odpornosti uvrstila med strateške cilje. V ta namen izvaja redno vzdrževanje, testiranje in nadgrajevanje sistema upravljanja varovanja informacij in varnostnih kontrol, redna testiranja informacijske varnosti na različnih ravneh, redna preverjanja načrtov neprekinjenega poslovanja in okrevalnih postopkov in redna izobraževanja zaposlenih ter preverjanja njihove ozaveščenosti. Uspešnost izvedenih aktivnosti in nadgradenj se spremlja prek vzpostavljenega nabora kazalnikov s področja informacijske varnosti. Varnostno-nadzorni center spremlja in se odziva na varnostne dogodke 24 ur na dan in vse dni v tednu, Zavarovalnica pa redno vpeljuje tudi dodatna orodja in procese za njihovo učinkovitejše spremljanje ter nadzor. Za povečano prepoznavanje ranljivosti in boljšo pripravljenost na kibernetske dogodke se v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti redno analizirajo največje grožnje s področja informacijske varnosti in poslovna področja Zavarovalnice, ki bi jih te najbolj prizadele. Na podlagi ugotovitev se oblikujejo ukrepi za izboljšanje informacijske varnosti, ki se redno spremljajo. Zavarovalnica vključuje informacijsko varnost kot pomemben element pri zasnovi vseh procesov, informacijskih sistemov in kontrol, kar je v letu 2023 potrdila tudi s pridobitvijo certifikata ISO/IEC 27001:2013 in ga v letu 2024 obnovila.

Zavarovalnica prepoznava povišano izpostavljenost tveganju vseobsežnejših regulatornih sprememb. Eden od vzrokov so že dalj časa aktualne razširitve in dodatni omejevalni ukrepi na ravni EU, OFAC (ZDA) in Združenega Kraljestva, ki so posledica vojne v Ukrajini. Prav tako je Zavarovalnica izpostavljena tveganju izločenih poslov (tudi v povezavi z oblačnimi storitvami), in z opravljanjem zavarovalnih poslov na tujih trgih; obojim se namenja velik poudarek, s ciljem boljšega upravljanja zunanjega izvajanja ob sočasnem upoštevanju čedalje večjih regulatornih zahtev na tem področju, v zadnjem obdobju zlasti Uredbe DORA. Tako je regulatorno tveganje prepoznano kot pomembnejše operativno tveganje, pri čemer se to tveganje ustrezno obvladuje s pravočasnim sledenjem in uveljavljanjem zakonodajnih sprememb v poslovnih procesih, rednim spremljanjem poslovne prakse, stališč nadzornih in drugih državnih organov ter z vključevanjem v redne in izredne postopke Slovenskega zavarovalnega združenja. Zavarovalnica sledi trendom razvoja tudi na področju umetne inteligence, tako v okviru avtomatizacije in robotizacije nekaterih rutinskih nalog, kot tudi sicer. Orodja umetne inteligence spodbujajo inovacije ter povečujejo produktivnost, Zavarovalnica pa se zaveda tudi njihovih groženj in ranljivosti, ki izhajajo predvsem iz pomanjkljivega razumevanja ter upoštevanja novih tehnologij in njihovih učinkov na poslovanje ter vse večje povezljivosti podjetij in odvisnosti od zunanjih izvajalcev IKT, ki jih upravlja v vseh pogodbenih fazah odnosa z njimi. Zavarovalnica redno izvaja aktivnosti za zagotovitev skladnosti implementacije in uporabe orodij umetne inteligence iz vidika varstva osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti, notranjih informacij in informacijske varnosti. Med odločilnimi dejavniki uspešnega poslovanja in ohranjanja zaupanja strank v varnost obdelave njihovih podatkov sta namreč prav učinkovit okvir upravljanja s tveganji ter nenehno izboljševanje digitalne odpornosti z rednim preizkušanjem. Zavarovalnica je sledila tudi regulatornim zahtevam direktive poročanja podjetij o trajnosti9 .

Spreminjajoče se okoliščine na trgu dela, in sicer tako demografske spremembe, kot tudi prihod novih generacij, postavljajo pred Zavarovalnico izzive tudi z vidika kadrovskega tveganja. Zavarovalnica zaznava povečanje konkurence med podjetji za pridobitev in zadržanje vrhunskih talentov, s hitrimi spremembami v tehnologiji in poslovnem okolju pa se povečuje potreba po zaposlenih z določenimi specializiranimi znanji in veščinami, ki jih na trgu dela primanjkuje. Nove generacije soočajo Zavarovalnico s potrebo po prilagajanju delovnih modelov bodisi z večjo fleksibilnostjo glede načinov dela bodisi s spodbujanjem hibridnih modelov dela, ki so v skladu z željami in potrebami zaposlenih. Zavarovalnica se prilagaja razmeram na trgu in izvaja številne ukrepe, s katerimi se zagotavlja ustrezno obvladovanje kadrovskega tveganja.

Poleg tega Zavarovalnica namenja veliko pozornosti internemu medprocesnemu tveganju, kjer zaznava največ težav v procesih, ki so bili v zadnjem obdobju podvrženi spremembam zaradi zunanjih okoliščin (nova regulativa, standardi) ali internim spremembam (novi posli, organizacijske in kadrovske spremembe, procesne in informacijske nadgradnje) in iz koncentracije ključnih aktivnosti na posameznike. Ključna prepoznana tveganja so bila naslovljena z ukrepi za njihovo zmanjševanje, statusi ukrepov pa se redno spremljajo.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Zavarovalnica se zaveda, da se z vidika koncentracije in pomembnosti operativnega tveganja v dobi informatizacije in digitalizacije povečuje vpliv IKT na poslovanje. Zavarovalnica in njeno poslovanje sta zelo odvisna od ustreznega delovanja IKT, zato lahko večji kibernetski ali drug varnostni incident ali prekinitev poslovanja močno vplivata na njeno poslovanje. Tako Zavarovalnica izvaja aktivnosti in nadgradnje prepoznavanja in upravljanja z informacijskim varnostnim tveganjem, s ciljem vzpostavitve še učinkovitejšega sistema upravljanja. Zavarovalnica ima postavljeno jasno opredelitev kibernetskega tveganja, ki ga vključuje v profil operativnega tveganja. Tveganje ocenjuje ter ima predvideno poročanje o kibernetskih in ostalih incidentih, na podlagi katerega se izvajajo ukrepi za njegovo zmanjševanje. S kibernetskim tveganjem tudi upravlja in ga vselej vključuje v stresne scenarije v procesu ORSA (vdor v informacijski sistem in kraja visoko občutljivih poslovnih informacij in osebnih podatkov, napad z izsiljevalsko programsko kodo »ransomware«, phishing vdor). Prav tako Zavarovalnica izvaja aktivnosti za nadgradnjo sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP). Ta vključuje ustrezno preventivno in naknadno ukrepanje v primeru različnih dogodkov, kot so kibernetski incidenti, naravne nesreče (potres, poplava, itd.) in pandemije. Njegov del so načrti

⁹ Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti.

neprekinjenega poslovanja za ključne poslovne procese, katerih prekinitev izvajanja bi pomenila največje posledice za Zavarovalnico, in načrt okrevanja za informacijsko tehnologijo. Prav tako je v načrtih neprekinjenega poslovanja vključeno kadrovsko tveganje iz naslova sočasne odpovedi večjega števila zaposlenih ali odpovedi ključnih zaposlenih ter motnje v zagotavljanju storitev s strani zunanjih izvajalcev kot zelo aktualno tveganje, ki lahko v izrednih situacijah povzroči veliko koncentracijo tveganja. Kadrovsko tveganje je bilo v času pandemije obvladovano z vzpostavitvijo pogojev za delo od doma, ta rešitev pa je zmanjšala tudi tveganje iz naslova nedostopnosti lokacij dela na primer zaradi naravnih nesreč. Tveganje zunanjega izvajanja se obvladuje s prepoznavo in ocenjevanjem tveganja za Zavarovalnico ključnih zunanjih izvajalcev, ki vključuje tudi pripravo ukrepov za njegovo obvladovanje ter pripravo izhodnih strategij, v okviru katerih se preučujejo alternativne rešitve izvajanja aktivnosti v primeru prekinitev sodelovanja z njimi. Koncentracija tveganja je bila v letu 2024 ponovno podrobneje analizirana z vidika nemotenega oziroma neprekinjenega izvajanja ključnih procesov. Slednje narekuje zadostno število razpoložljivih zaposlenih in zunanjih izvajalcev, sredstev, med katerimi so ključna IKT sredstva, ter lokacij za izvajanje aktivnosti. Za prepoznavanje tovrstnega tveganja je bil za Zavarovalnico pripravljen pregled povezav med ključnimi procesi, zaposlenimi, zunanjimi izvajalci IKT (tudi oblačnih) in preostalih storitev ter IKT sredstvi, ki podpirajo delovanje dela ali celotnega procesa oziroma več procesov, ter lokacijami. V okviru tega je bila prepoznana odvisnost Zavarovalnice od ključnih zaposlenih in ključnih zunanjih izvajalcev, ki podpirajo ključne procese. Z namenom zmanjševanja tveganja je ključna priprava večdobaviteljske strategije, ki prikazuje ključne odvisnosti od tretjih ponudnikov storitev IKT in pojasnjuje razloge za uporabo različnih tretjih ponudnikov storitev. Prav tako Zavarovalnica namenja velik poudarek aktivnostim za upravljanje s tveganjem oblačnih storitev, ki je tudi čedalje bolj aktualno tveganje za Zavarovalnico, in ga prav tako vključuje v ocenjevanje tveganj, načrtovanje neprekinjenega poslovanja in stresne scenarije v procesu ORSA (na primer prekinitev delovanja ene ali več storitev največjega ponudnika oblačnih storitev Zavarovalnice).

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalnica ima za upravljanje z operativnim tveganjem vzpostavljen formalen proces z jasno opredeljenimi vlogami in odgovornostmi posameznih deležnikov v njem, ki ji omogoča ustrezno upravljanje z operativnim tveganjem. Glavni namen upravljanja z operativnim tveganjem ni njegovo izničenje, temveč njegovo pravočasno prepoznavanje in stroškovno učinkovito zniževanje glede na opredeljeno toleranco. Zavarovalnica redno spremlja izpostavljenost operativnemu tveganju na podlagi periodične prepoznave in ocene potencialnega operativnega tveganja, rednega poročanja realiziranih operativnih škodnih dogodkov in spremljave ključnih kazalnikov operativnega tveganja, ki vključujejo tudi zgodnje opozorilne signale. V primeru nastanka pomembnih (velikih) ali ponavljajočih se operativnih škodnih dogodkov ter preseganja apetita po operativnem tveganju, Zavarovalnica pristopi k pripravi preventivnih in naknadnih ukrepov oziroma nadgradnji notranjih kontrol ali uvedbi dodatnih kontrol za zmanjševanje tveganja, s čimer se neprestano zagotavlja zmanjševanje izpostavljenosti operativnemu tveganju. Dodatni ukrepi oziroma notranje kontrole imajo vpliv tudi na zmanjšanje izpostavljenosti potencialnemu operativnemu tveganju, ki se ocenjuje periodično. Pri ocenjevanju se popišejo tudi notranje kontrole za njegovo obvladovanje po vseh poslovnih procesih, pri čemer je največji poudarek namenjen ključnim procesom. V nadaljevanju Zavarovalnica preverja njihovo uspešnost na zmanjševanje tveganja prek spremljave realiziranih operativnih škodnih dogodkov in spremljave ključnih kazalnikov operativnega tveganja. Vsi podatki o operativnem tveganju se upoštevajo pri posodobitvi registrov operativnega tveganja in notranjih kontrol, v katerih je za vsako tveganje določena odgovorna oseba (skrbnik). Registra se redno posodabljata tudi glede na ostale spremembe v Zavarovalnici in poslovnem okolju.

OBČUTLJIVOST

Na operativno tveganje vpliva zelo veliko dejavnikov, tako notranjih (zaposleni, procesi, interni sistemi), kot zunanjih (zunanji sistemi, zunanji izvajalci in drugi deležniki, zunanji dejavniki in dogodki). Medtem, ko lahko na notranje dejavnike Zavarovalnica vpliva z izboljševanjem procesov in notranjih kontrol, na zunanje dejavnike nima večjega vpliva in jih tudi težje predvidi. Zato Zavarovalnica svojo občutljivost na operativno tveganje dodatno testira z opredelitvijo in izvajanjem stresnih scenarijev, kot so redni testi prenosa informacijskega poslovanja s primarne strežniške lokacije na rezervno lokacijo, vdorni testi, kibernetski scenariji (vdor v informacijski sistem in kraja visoko občutljivih poslovnih informacij in osebnih podatkov, napad z izsiljevalsko programsko kodo »ransomware«, »phishing« vdor) in scenariji iz naslova neprekinjenega poslovanja (scenarij potresa, analiza največjih koncentracij tveganja po kritičnih procesih Zavarovalnice z vidika njihovega nemotenega izvajanja, izpad delovanja ključnih oblačnih storitev). Na podlagi rezultatov testiranj se izvaja stalna nadgradnja sistema upravljanja informacijske varnosti. Rezultati scenarijev so izhodišče za posodobitev in dodatno nadgradnjo načrtov neprekinjenega poslovanja za ključne procese. Z rednim izvajanjem in testiranjem vzpostavljenih sistemov varovanja se krepi zavedanje o ranljivostih in s tem zagotavlja boljšo pripravljenost Zavarovalnice.

C.6 Druga pomembna tveganja

NEFINANČNO TVEGANJE

Med nefinančnim tveganjem je za poslovanje Zavarovalnice pomembno strateško tveganje, tveganje ugleda, tveganje Skupine in trajnostno tveganje. Nefinančno tveganje praviloma izhaja iz zunanjega okolja in je tesno povezano z drugimi tveganji, predvsem operativnim. Običajno izhaja iz več realiziranih dejavnikov znotraj in zunaj Skupine.

Strateško tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neustreznih strateških odločitev upravljalnega organa, neustrezne implementacije oziroma izvajanja strateških odločitev upravljalnega organa ter premajhne odzivnosti (neustrezne prilagodljivosti) na ključne spremembe poslovnega okolja. Vključuje tudi del pravnega in regulatornega tveganja, ki izhaja iz ključnih sprememb v okolju poslovanja Zavarovalnice.

Tveganje ugleda je tveganje izgube obstoječega ali prihodnjega obsega poslovanja ali izgube dobrega imena zaradi negativne podobe o Zavarovalnici pri njenih strankah, poslovnih partnerjih, zaposlenih, lastnikih in drugih vlagateljih ter nadzornih in drugih državnih organih ter drugi zainteresirani ali splošni javnosti.

Za upravljanje tveganja ugleda Zavarovalnica uporablja metodo merjenja tveganja ugleda, pri kateri se upoštevajo aktualni vidiki, ki lahko negativno vplivajo na ugled Zavarovalnice. Negativen vpliv na ugled je lahko notranji ali zunanji, pri čemer se Zavarovalnica osredotoča predvsem na notranje dejavnike, saj ima nanje večjo možnost vpliva. Z delujočim notranjim kontrolnim sistemom Zavarovalnica skrbi, da je njeno poslovanje zakonito, strokovno in etično. Zagotavlja ustrezno kakovost storitev in produktov, dosega finančne cilje, primerno upravlja odnose s ključnimi deležniki ter uresničuje trajnostne zaveze oziroma trajnostne vidike poslovanja. Spoštuje zastavljene okoljske cilje in si prizadeva za spoštovanje neomejene, zdrave konkurence na trgu.

Učinkovito upravljanje tveganja ugleda Zavarovalnici omogoča ohranjanje vodilnega položaja na trgu, ohranjanje oziroma dvig tržne kapitalizacije, lažje reševanje morebitnih kriz in odpornost v negotovih razmerah. Zagotavlja tudi zaupanje, zvestobo in zadovoljstvo deležnikov. Nadaljnje ohranjanje nizke ocene tveganja ugleda je za Zavarovalnico ključno in ima na tem področju zastavljene visoke cilje.

Tveganje Skupine izhaja iz poslovnega modela Zavarovalnice, ki deluje kot obvladujoča družba oziroma skupina povezanih oseb. Zajema nevarnosti, ki lahko ogrozijo doseganje strateških ciljev zaradi neučinkovitega sistema upravljanja in nezadostnega poznavanja poslovnega okolja družb Skupine. Na profil tveganja vplivata tudi pregled in obravnava transakcij in drugih medsebojnih povezav med povezanimi družbami in večja kompleksnost pri obvladovanju tveganja koncentracije. Navedeno tveganje se lahko materializira v obliki večjih ali manjših odstopanj od poslovnega in finančnega načrta zaradi nastalih izgub oziroma izgubljenih poslovnih priložnosti.

Trajnostno tveganje (tudi tveganje ESG) predstavlja tveganje Zavarovalnice, ki izhaja iz okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov, in lahko ima negativen vpliv na finančni položaj ali solventnost Zavarovalnice.

• Okoljsko tveganje (E) se nanaša na kakovost in delovanje naravnega okolja ter zajema tveganje podnebnih sprememb, pomanjkanja vode, naravnih virov, ogrožanja biotske raznovrstnosti in onesnaženosti. Okoljsko tveganje se deli na fizično tveganje (angl. physical risk) in na tveganje prehoda (angl. transitional risk). Fizično tveganje predstavlja tveganje finančnih izgub zaradi skrajnih vremenskih dogodkov ali drugih vplivov na okolje. Tveganje prehoda je povezano s tveganjem, ki nastane zaradi sprememb pri poslovanju ali v okolju, zaradi ukrepov spodbujanja k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo z namenom zmanjšanja človeškega vpliva na okolje (med tveganje prehoda sodijo tveganje politik oziroma zakonodajnih podlag, pravno tveganje, tehnološko tveganje, tveganje tržnega razpoloženja in tveganje ugleda).
• Družbeno tveganje (S) zajema predvsem tveganje, ki izhaja iz načina poslovanja Zavarovalnice glede na zahteve širšega družbenega okolja, zlasti zagotavljanje raznolikosti in enakih možnosti različnih deležnikov, varnosti, zdravja in zadovoljstva zaposlenih ter dobre odnose s strankami, dobavitelji in pogodbenimi partnerji, skrb za lokalne skupnosti in družbo, skrb za človekove pravice ter hkrati tudi skrb za varnost in kvaliteto proizvodov.
• Upravljavsko tveganje (G) je tveganje, povezano z neprimerno ali neustrezno vzpostavljenim sistemom upravljanja, predvsem na področju okoljskih in družbenih vidikov. Vključuje zakonitost delovanja, standarde korporativnega upravljanja, vključno

s sistemom upravljanja s tveganji in sistemom notranjih kontrol, področje nagrajevanja vodstva družbe, uporabljene poslovne prakse in politiko odnosov z vlagatelji.

Zavarovalnica je v skladu s svojim poslanstvom ustvarjanja varnejše prihodnosti, ki jo udejanja s trajnostno usmerjenostjo pri poslovanju, tudi v letu 2024 nadalje nadgrajevala sistem upravljanja trajnostnega tveganja in svoje procese za boljše merjenje, obvladovanje in spremljanje trajnostnega tveganja, kar vključuje tudi redno ocenjevanje in prilagajanje strategij glede na najnovejše trende in regulative na področju ESG.

V okviru ORSA procesa v letu 2024 je Zavarovalnica zaradi prepoznane aktualnosti posebno pozornost namenila prepoznavi in oceni okoljskega tveganja. V okviru podnebnega tveganja (tako tveganje prehoda, kot fizično tveganje) so bili kvalitativno in kvantitativno ocenjeni učinki podnebnih sprememb za Zavarovalnico tako na zavarovalnem, kot naložbenem delu. Na kratek rok je bilo kot pomembno prepoznano predvsem fizično tveganje v okviru zavarovalnega portfelja. Za naložbeni portfelj je bilo ocenjeno, da bo to tveganje pomembno kvečjemu srednjeročno in dolgoročno. Poleg tveganja, povezanega s podnebnimi spremembami, je Zavarovalnica v okviru okoljskega tveganja podrobneje preučila tudi tveganje, povezano z naravo (biodiverziteta), ki je na eni strani močno prepleteno s tveganjem podnebnih sprememb, vendar ga ni mogoče enačiti z njim, saj je še bolj večdimenzionalno. Gre za tveganje izgube naravnega kapitala, zmanjšanja zalog obnovljivih in neobnovljivih virov, rastlinskih in živalskih vrst ter njihove kolektivne medsebojne škode.

S trajnostnim tveganjem je povezano tudi tveganje ugleda Zavarovalnice zaradi prilagajanja poslovanja glede na konkurenco, zlasti ob vse večji ozaveščenosti družbe glede pomena trajnostnega poslovanja. To potencialno tveganje se lahko realizira v srednjem časovnem obdobju in vpliva na vse ključne poslovne procese, pridobivanje in ohranjanje poslov in kadrovskih resursov.

Prepoznano prihodnje tveganje je tveganje, ki se še lahko razvije v prihodnje ali pa že obstaja, a še ne spada med pomembnejša tveganja. Zanj je značilno, da se ga težko ovrednoti, lahko pa ima močan (potencialen) vpliv na poslovanje Zavarovalnice. Na podlagi preteklih izkušenj ga ni mogoče napovedati, saj pogosto ni zadostnih informacij, na osnovi katerih bi se predvidelo pogostost ali višino povzročene škode. Nastajajoče tveganje se pozorno spremlja, hkrati pa se ustrezno nadgrajuje tudi sistem njegovega upravljanja.

C.7 Druge informacije

NAČELO PREUDARNE OSEBE

Zavarovalnica upravlja sredstva skladno z zahtevami »načela preudarne osebe«, v najboljšem interesu vseh njenih imetnikov polic in upravičencev ter ostalih deležnikov Zavarovalnice. Premoženje Zavarovalnice predstavljajo sredstva, ki krijejo zavarovalne obveznosti ter druga presežna sredstva in so razdeljena v različne naložbene portfelje. Pri investiranju sredstev je ključno vodilo razpršenost naložbenega tveganja.

Za vsak naložbeni portfelj je definirana naložbena politika. V njih so v skladu s poslanstvom in toleranco tveganj posameznih portfeljev določeni investicijski cilji, ki zagotavljajo dolgoročno donosnost v skladu s pričakovanim apetitom po tveganjih. Limitni sistem, ki je del naložbenih politik, je zasnovan primarno tako, da hkrati upošteva zahteve in zmožnosti posameznega zavarovalnega portfelja Zavarovalnice. Pri upravljanju premoženja se na ravni Zavarovalnice zasledujejo dobre prakse upravljanja premoženja.

Zavarovalnica je skladno z dobro prakso vzpostavila nabor kazalnikov, s katerimi redno spremlja tveganja, s čimer je omogočeno pravočasno ukrepanje. Zavarovalnica zagotavlja tekočo likvidnost posameznih portfeljev. Sredstva Zavarovalnice so naložena tako, da je zagotovljena njihova razpoložljivost. Varnost in donosnost naložbenih portfeljev ter njihova skladnost s postavljenimi limiti se spremlja na dnevni, tedenski in mesečni ravni. Struktura finančnih sredstev Zavarovalnice ostaja relativno preudarna s poudarkom na naložbah s fiksnim donosom.

Vsaka posamezna naložba se obravnava s portfeljskega vidika, ki zahteva, da se naložba primarno ocenjuje z vidika vpliva na obstoječa investirana sredstva, njihovo variabilnost in prispevek k donosnosti. Za vsako posamezno naložbo se pregleda oziroma pripravi analiza, katere poglobljenost je odvisna od kompleksnosti posamezne naložbe in njenega deleža v celotnih sredstvih.

Upravljanje sredstev na naložbenih portfeljih, namenjenih kritju zavarovanih obveznosti poteka na način, da se v skladu z naložbeno politiko zasledujejo cilji, ki so v čim večji meri usklajeni s cilji zavarovancev. Z rednim spremljanjem nabora kazalnikov in aktivnim upravljanjem naložb se zasleduje čim večja varnost, likvidnost, razpršenost, donosnost in pokritost rezervacij z naložbami.

Pri nalaganju sredstev Zavarovalnice se zasleduje načelo usklajenosti trajanja sredstev in obveznosti. Tudi pri navzkrižju interesov, ko sredstva ene družbe v Skupini upravlja druga družba, je zagotovljeno upoštevanje interesa vseh imetnikov polic in upravičencev.

STRESNI TESTI

Zavarovalnica redno izvaja stresne teste za vse pomembne vrste tveganj ter spremlja in vrednoti potencialen vpliv izjemnih dogodkov na njen profil tveganj ter solventnost.

Testiranje izjemnih razmer in analiza scenarijev sta del procesa ORSA Zavarovalnice. S stresnimi testi Zavarovalnica ugotavlja učinek hkratne spremembe več parametrov, kot so istočasne spremembe v različnih vrstah tveganj, ki vplivajo na zavarovalni in naložbeni portfelj. Pri analizi se upošteva dejanska izpostavljenost neugodnim okoliščinam, ki lahko trajajo dlje časa, nenadnim in velikim dogodkom ter kombinacijam prej navedenih okoliščin in dogodkov.

V letu 2024 je Zavarovalnica izvedla stresne scenarijske teste, ki so bili zasnovani tako, da v največji meri odražajo trenutna in potencialna tveganja v zunanjem okolju ter poslovanju Zavarovalnice in Skupine.

Scenariji, ki jih je Zavarovalnica obravnavala, zajemajo finančni scenarij, ki upošteva okrepitev geopolitičnih napetosti in ga je za zavarovalniški sektor opredelil Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), scenarij poslabšanja likvidnosti Zavarovalnice, scenarij s področja pozavarovanja ter dva scenarija na področju operativnega tveganja. Posebna pozornost se je namenila scenariju s področja okoljskega tveganja s poudarkom na analizi vpliva podnebnih sprememb, kar je zajemalo predvsem oceno materialnosti tveganja prehoda in fizičnega tveganja ter kvantitativno oceno tveganja podnebnih sprememb, za katerega se je ocenila pomembnost že na kratek rok. Dodatno je bila v okviru procesa ORSA narejena analiza tveganja, povezanega z naravo (biotsko raznovrstnostjo). Zavarovalnica je izvedla tudi povratni stresni test, s katerim je združila učinke ob nastanku več stresnih testov hkrati.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse preostale informacije o profilu tveganja razkrila v poglavjih od C.1 do C.6.

D.1	Sredstva
D.2	Zavarovalno-tehnične rezervacije
D.3	Druge obveznosti
D.4	Alternativne metode vrednotenja
D.5	Druge informaciie

D. Vrednotenje za namene solventnosti

Zavarovalnica svoja sredstva in obveznosti za namen solventnosti vrednoti po pošteni vrednosti. Pri vrednotenju sredstev in obveznosti se uporablja krivulja netveganih obrestnih mer, ki jo objavi EIOPA, in se ne uporablja nobenih prilagoditev te krivulje.

V spodnji tabeli je predstavljena bilanca stanja Zavarovalnice za namen solventnosti in za namen računovodskih izkazov. Podrobneje je bilanca stanja Zavarovalnice prikazana na obrazcu S.02.01.02, v prilogi tega poročila.

2024 v 000 evrih Bilanca stanja Vrednost za namen solventnosti Vrednost za namen računovodskih izkazov Sredstva 3.516.075 3.258.968 Neopredmetena sredstva D.1.1 0 28.451 Odložene terjatve za davek D.1.2 15.095 12.797 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo D.1.3 84.878 70.180 Naložbe D.1.4 2.193.373 1.907.206 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja D.1.5 938.881 939.092 Krediti in hipoteke D.1.6 5.189 5.307 Izterljivi zneski iz pozavarovanj D.1.7 169.773 249.032 Depoziti pri cedentih D.1.8 16 16 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov D.1.9 24.508 0 Terjatve iz naslova pozavarovanj D.1.10 37.477 0 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) D.1.11 28.068 28.068 Denar in denarni ustrezniki D.1.12 15.194 15.197 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje D.1.13 3.622 3.622 Obveznosti 2.471.275 2.517.325 Zavarovalno-tehnične rezervacije D.2 2.186.150 2.257.947 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij D.3.1 14.878 14.878 Depoziti pozavarovateljev D.3.2 16 16 Odložene obveznosti za davek D.3.3 12.988 0 Izvedeni finančni instrumenti D.3.4 47 47 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam D.3.5 ^{6 6} Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov D.3.6 6.284 ⁰ Obveznosti iz naslova pozavarovanja D.3.7 7.367 0 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) D.3.8 80.476 80.476 Podrejene obveznosti D.3.9 151.238 152.130 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje D.3.10 11.823 11.823 Presežek sredstev nad obveznostmi 1.044.800 741.643

Tabela 23: Bilanca stanja Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024

V nadaljevanju so podrobneje opisane metode vrednotenja za namen solventnosti in računovodskih izkazov po posameznih postavkah bilance stanja. Prikazana je tudi primerjava z rezultati iz preteklega obdobja.

D.1 Sredstva

Za vrednotenje sredstev za namen računovodskih izkazov Zavarovalnica lahko uporabi več metod vrednotenja, ki so skladne z MSRP, kot jih je sprejela Evropska unija (na primer poštena vrednost, odplačna vrednost, nabavna vrednost, itd.), medtem ko se za namen solventnosti sredstva vrednotijo le po metodi, ki je skladna z zahtevami Delegirane uredbe in s smernicami EIOPA.

Sredstva, ki so v računovodskih izkazih prikazana na način, ki ni skladen z zahtevami solventnosti, se za namen solventnosti prevrednotijo na pošteno vrednost. Najboljša ocena poštene vrednosti je aktivna tržna kotacija. Če ta ni na voljo, se poštena vrednost izmeri na podlagi zadnjih transakcijskih cen, če se tržne razmere od zadnjega posla niso pomembno spremenile, ali po modelu vrednotenja diskontiranja pričakovanih denarnih tokov. Kapitalski instrumenti, za katere cena na delujočem trgu ni objavljena in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti.

D.1.1 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva Zavarovalnice predstavljajo programsko opremo in premoženjske pravice, ki se za namen solventnosti vrednotijo na nič. K tej postavki so prišteti tudi odloženi stroški pridobitve, ki se za namen solventnosti vrednotijo na nič.

Za namen računovodskih izkazov se neopredmetena sredstva vrednotijo po metodi nabavne vrednosti. Na bilančni datum so sredstva izkazana v višini nabavne vrednosti, znižane za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Amortizacijska doba se določi glede na življenjsko dobo uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva. Poznejše pripoznanje neopredmetenega sredstva je možno, če ustreza opredelitvi neopredmetenega sredstva in kriterijem za pripoznanje. Neopredmetena sredstva za nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirajo. Za ta sredstva se vsako leto opravi test oslabitve.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Neopredmetena sredstva	0	0	28.451

Tabela 24: Neopredmetena sredstva Zavarovalnice

D.1.2 Odložene terjatve za davek

V računovodskih izkazih se odložene terjatve za davek obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Za namen računovodskih izkazov se prikaže neto vrednost sredstev in obveznosti, in ker je vrednost na sredstvih višja od vrednosti na obveznostih, se kot neto vrednost prikaže na strani sredstev (odložene terjatve za davek).

Terjatve za odložene davke se za namen solventnosti vrednotijo kot vsota odloženih terjatev za davek za namene računovodskih izkazov in zmnožka trenutne veljavne davčne stopnje z razliko računovodskih in tržnih vrednosti sredstev, pri čemer se vrednosti deležev v povezane družbe, vključno z udeležbami, ne upošteva. Za namen solventnosti se postavke ne netira z odloženimi obveznostmi za davke, kot to velja za namen računovodskih izkazov.

Davčna stopnja, po kateri se obračunajo odložene terjatve za davek, tako za namen solventnosti kot za namen računovodskih izkazov, je 22 odstotkov in se glede na preteklo leto ni spremenila.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Odložene terjatve za davek	15.095	18.833	12.797

Tabela 25: Odložene terjatve za davek Zavarovalnice

V letu 2024 se je vrednost odloženih terjatev za davek zmanjšala za 3,7 milijona evrov, zaradi zmanjšanja razlike skupnih sredstev pred davki in povezanih družb, vključno z udeležbami, za namen računovodskih izkazov in skupnih sredstev pred davki in povezanimi družbami, vključno z udeležbami za namen solventnosti.

D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo

Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo predstavljajo opremo, zemljišča in zgradbe. Te postavke se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in morebitne oslabitve. V tej kategoriji so skladno z MSRP 16 upoštevane tudi pravice do uporabe sredstev. Ovrednotene so po amortizirani vrednosti pogodbenih denarnih tokov.

Za namen solventnosti se opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo vrednotijo po pošteni vrednosti. Pravice do uporabe sredstev so ovrednotene na enak način kot za namen računovodskih izkazov.

Zavarovalnica sodeluje s pooblaščenim cenilcem nepremičnin, ki vrednoti nepremičnine vsako leto. Poštena vrednost nepremičnin je bila določena po stanju na dan 30. 9. 2024. V času od opravljene cenitve do dneva poročanja, je Zavarovalnica ocenila, da ni bilo sprememb, ki bi pomembno vplivale na pošteno vrednost nepremičnin na dan 31. 12. 2024.

	Tabela 26: Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo Zavarovalnice
--	-----------------------------------------------------------------------------------

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Opredmetena sredstva za lastno rabo	84.878	84.279	70.180

Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev za lastno uporabo je v primerjavi s preteklim letom ostala na podobni ravni. Rahlo pozitivno prevrednotenje nepremičnin so uravnotežile manjše odprodaje nepremičnega premoženja.

D.1.4 Naložbe

Naložbe predstavljajo glavni del sredstev v bilanci stanja. Skladno z določili Delegirane uredbe in relevantnimi smernicami so te naložbe vrednotene po pošteni vrednosti.

Vrednotenje finančnih sredstev se v Zavarovalnici opravi z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za isti instrument. Če to ni mogoče, je vrednotenje finančnih sredstev opravljeno z uporabo javno objavljenih podatkov iz aktivnih trgov podobnih instrumentov. Aktivnost trga, to je, ali je trg delujoč ali ne, se za posamezni finančni instrument določa glede na dostopne informacije in okoliščine. Faktorji, ki so pomembni pri oceni aktivnosti trga, so med drugimi nizko število transakcij v določenem časovnem obdobju, velika volatilnost kotiranih cen v določenem časovnem obdobju ali med različnimi vzdrževalci trga, visoka razlika v ceni med ponudbo in povpraševanjem, nizko število udeležencev na trgu (manj kot 4). Pomembno sodilo, ki vključuje vse prej naštete faktorje, za aktivnost vrednostnih papirjev je »Bloomberg Valuation Service (BVAL) score«. Nizke vrednosti kazalnika (pod 4) nakazujejo, da trg ni delujoč.

Alternativne metode vrednotenja vključujejo vse metode, ki v modelu vrednotenja v precejšnjem delu uporabljajo parametre, ki niso v celoti pridobljeni iz aktivnih trgov in vključujejo subjektivno komponento.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti 2024	Vrednost za namen solventnosti 2023	Vrednost za namen računovodskih izkazov
Naložbe	2.193.373	1.947.018	1.907.206
Nepremičnine (razen za lastno rabo)	59.450	59.495	44.971
Deleži v povezanih podjetjih	516.941	508.984	251.684
Lastniški vrednostni papirji	7.621	7.436	7.621
Obveznice	1.456.791	1.252.620	1.450.298
Kolektivni naložbeni podjemi	145.318	111.328	145.318
Izvedeni finančni instrumenti	20	0	20
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	7.152	7.074	7.213
Druge naložbe	81	81	81

Tabela 27: Naložbe Zavarovalnice

D.1.4.1 Nepremičnine (razen za lastno uporabo)

Za vrednotenje naložbenih nepremičnin, to je nepremičnin, ki niso za lastno uporabo, veljajo enaka pravila, kot veljajo za vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev v posesti za lastno uporabo, opisana v poglavju D.1.3.

Tabela 28: Nepremičnine (razen za lastno uporabo) Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Nepremičnine (razen za lastno rabo)	59.450	59.495	44.971

Vrednost nepremičnin (razen za lastno uporabo) je v primerjavi z letom 2023 ostala na podobni ravni. Rahlo pozitivna prevrednotenja so uravnotežile prodaje, med katerimi po velikosti izstopa prodaja poslovnih prostorov in pripadajočega zemljišča na Davčni ulici v Ljubljani.

D.1.4.2 Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami

Odvisne družbe so v računovodskih izkazih prikazane po nabavni vrednosti, popravljeni za morebitne slabitve. Vrednost pridruženih družb je prikazana po kapitalski metodi. V izkazih za namen solventnosti pa se deleži v povezanih podjetjih vrednotijo po naslednji hierarhiji metod vrednotenja:

• po privzeti metodi vrednotenja: privzeta metoda vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: PMV) predpostavlja vrednotenje z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za ista sredstva.
• po prilagojeni kapitalski metodi: s prilagojeno kapitalsko metodo se deleži v povezanih podjetjih vrednotijo glede na delež udeleženega podjetja v presežku sredstev nad obveznostmi povezanega podjetja. Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja se posamezna sredstva in obveznosti podjetij vrednotijo skladno s principi Delegirane uredbe (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S2). Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja, ki niso zavarovalnice ali pozavarovalnice, se lahko uporabi kapitalska metoda, kot je predpisana v skladu z MSRP, pri čemer se vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev odšteje od vrednosti povezanega podjetja (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S1).
• po prilagojenih cenah z aktivnih trgov za podobna sredstva ali po alternativnih metodah vrednotenja: če uporaba metod vrednotenja iz prvega in drugega odstavka ni možna, se deleži v povezanih podjetjih, ki pa ne smejo biti hčerinska podjetja, ovrednotijo na podlagi alternativne metode vrednotenja (angl. alternative valuation method, v nadaljnjem besedilu: AVM), ki jo Zavarovalnica uporablja pri pripravi letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov. V takih primerih se od vrednosti povezanega podjetja odšteje vrednost dobrega imena ter drugih neopredmetenih sredstev.

Deleži v povezanih zavarovalnicah, zavarovalniškem holdingu in vseh strateških pomožnih dejavnostih h glavni dejavnosti Zavarovalnice so ovrednoteni po prilagojeni kapitalski metodi. Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi teh povezanih družb so sredstva in obveznosti vrednotene skladno z osnovnim principom v skladu z Delegirano uredbo. Strateške finančne družbe (Triglav Skladi, Triglav, pokojninska družba in Triglav penzisko društvo, Skopje) in druge povezane družbe, razen lastniškega deleža v družbi Katera, so ovrednotene po prilagojeni kapitalski metodi, pri čemer se za izračun presežka sredstev nad obveznostmi uporablja kapitalska metoda v skladu z določili MSRP, znižanim za vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev. Lastniški delež v družbi Katera je ovrednoten z alternativno metodo vrednotenja, ki pa v osnovi tesno sledi prilagojeni kapitalski metodi z uporabo poštene vrednosti sredstev in obveznosti. V spodnji tabeli so navedene vrednosti kapitalskih deležev Zavarovalnice v povezanih družbah po metodah vrednotenja za namen solventnosti.

			v 000 evrih
Metoda vrednotenja		Vrednost za namen solventnosti
	2024	2023	2024
AEM S2	368.463	385.918	148.808
AEM S1	127.984	111.797	82.381
AVM	20.494	11.269	20.494
Skupaj	516.941	508.984	251.684

Tabela 29: Vrednosti kapitalskih deležev Zavarovalnice v povezanih družbah po metodah vrednotenja

Največja razlika med vrednostjo za namen solventnosti in računovodskih izkazov izhaja iz metode izračuna. Za namen solventnosti se povezane družbe vrednoti po pošteni vrednosti, za namen računovodskih izkazov pa po nabavni oziroma oslabljeni vrednosti. V Zavarovalnici največja razlika iz tega naslova izhaja iz družb, ki so v preteklosti izkazovale pozitivne rezultate uspešnega poslovanja (Triglav INT, Pozavarovalnica Triglav Re, Triglav Skladi).

Tabela 30: Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami, Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Deleži v povezanih podjetjih	516.941	508.984	251.684

Vrednost deležev v povezanih podjetjih se je v letu 2024 povečala za 8,0 milijona evrov. Največje pozitivno prevrednotenje je bilo pri Pozavarovalnici Triglav Re, predvsem na račun uspešnega poslovanja. Postavko povečuje tudi naložba v družbo Katera, znižuje pa jo odprodaja lastniškega deleža v družbi Nama in predvsem pripojitev družbe Triglav, Zdravstvena zavarovalnica.

D.1.4.3 Lastniški vrednostni papirji

Naložbe v lastniške vrednostne papirje (razen povezanih družb) se, v kolikor zanje obstaja delujoč trg, vrednotijo po zaključnem nakupnem tečaju na borzi. V primeru nedelujočega trga vrednost naložbe določa zadnji znani tečaj, v kolikor zdrži ocena o nespremenjenosti gospodarskih okoliščin od zadnjega posla, cena z likvidnega sivega trga oziroma model ocenjevanja vrednosti. Ocenjevanje vrednosti po modelu se izvaja interno oziroma prek pooblaščenih cenilcev vrednosti, glede na lastnosti ocenjevane naložbe pa ustrezne metode vrednotenja vključujejo metodo diskontiranih denarnih tokov, metodo primerljivih kazalnikov vrednosti in metodo čiste vrednosti sredstev. Izjemoma, v primerih nematerialnosti posamezne naložbe in skupne vrednosti tako ocenjenih sredstev, je za vrednost naložbe pomembna nabavna vrednost. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov ne odstopa od vrednotenja za namen solventnosti.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Lastniški vrednostni papirji	7.621	7.436	7.621
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	2.779	3.091	2.779
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	4.841	4.345	4.841

Tabela 31: Naložbe Zavarovalnice v lastniške vrednostne papirje

Vrednost lastniških vrednostnih papirjev je v letu 2024 ostala na podobni ravni kot v predhodnem letu. Povečanje vrednosti naložb v razdelku lastniških vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, katerih vrednost je ocenjena z modeli vrednotenja, rahlo presega znižanje vrednosti kotirajočih lastniških vrednostnih papirjev. Zavarovalnica še naprej ohranja nizko izpostavljenost neposrednim delniškim naložbam.

D.1.4.4 Obveznice

Za namen računovodskih izkazov se obveznice vrednotijo skladno z zahtevami računovodske kategorije, v katero so razvrščene ob pripoznanju (Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, Po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, Po odplačni vrednosti). Naložbe v računovodski kategoriji Razpoložljivo za prodajo oziroma Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida so vrednotene po pošteni vrednosti. Naložbe razporejene v računovodsko kategorijo V posesti do zapadlosti oziroma Posojila in terjatve pa so vrednotene po odplačni vrednosti.

Če je naložba tržna (kotira na delujočem trgu), njeno pošteno vrednost predstavlja zaključni nakupni tečaj s tega trga (Bloomberg Valuation Service – BVAL, lokalna borza vrednostnih papirjev, tečaj organizatorja trga). Če pa trg ni delujoč – transakcije se ne izvajajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da bi se redno zagotavljale informacije o cenah, se poštena vrednost določa s tehnikami ocenjevanja vrednosti:

• ceno določa zadnji sklenjen posel, če se gospodarske okoliščine od zadnjega posla niso pomembno spremenile,
• model vrednotenja.

Poglavitni parameter modela vrednotenja naložb iz sklopa monetarnih postavk (sedanja vrednost pogodbenih denarnih tokov) je diskontna krivulja, ki je sestavljena iz netvegane obrestne mere za posamezno valuto, in kreditnega pribitka, ki je lasten izdajatelju oziroma skupini izdajateljev. Pri določitvi posamezne diskontne krivulje se v največji možni meri uporablja nepopravljene podatke s finančnih trgov. Pri kompleksnejših finančnih instrumentih, na primer sestavljenih vrednostnih papirjih oziroma obveznicah z odpoklicnimi opcijami, se za vrednotenje uporabljajo specializirani modeli, ki lahko zahtevajo tudi dodatne parametre (volatilnost, korelacije, itd.). Za namen solventnosti se vse obvezniške naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti.

Tabela 32: Naložbe Zavarovalnice v obveznice

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Obveznice	1.456.791	1.252.620	1.450.298
Državne obveznice	998.784	749.028	993.395
Podjetniške obveznice	456.959	502.556	455.855
Strukturirani vrednostni papirji	1.048	1.035	1.048

Vrednost obveznic se je v letu 2024 povečala za 204,2 milijona evrov. Učinek povečanja se porazdeli v pozitiven denarni tok v višini 159,3 milijona evrov in 44,8 milijona evrov pozitivnega prevrednotenja. Pozitivno prevrednotenje je precej enakomerno porazdeljeno med segmentoma državnih in podjetniških obveznic. Nasprotno je segment državnega dolga v obravnavanem letu zabeležil kar 236,0 milijona prilivov, iz segmenta podjetnikih obveznic pa se je v druge naložbene razrede prerazporedilo za 76,6 milijona evrov.

Zaradi različnega načina vrednotenja naložb, ki so v računovodskih izkazih razvrščene v kategorijo po odplačni vrednosti nastane 6,5 milijona evrov razlike do vrednosti za namen solventnosti. Glavnina prevrednotenja izhaja iz segmenta državnih obveznic.

D.1.4.5 Kolektivni naložbeni podjemi

Kolektivni naložbeni podjemi se za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti vrednotijo, kot je zapisano v poglavju D.1.4.3. Dodatno nekotirajočim skladom ceno določa zaključni tečaj izdajatelja sklada.

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024

Tabela 33: Naložbe Zavarovalnice v kolektivne naložbene podjeme

Vrednost postavke se je v letu 2024 povečala za 34,0 milijona evrov. Zavarovalnica še naprej nima izpostavljenosti do javnih kolektivnih naložbenih podjemov. Celotna višina postavke izhaja iz izpostavljenosti alternativnim naložbenim skladom, povečanje v letu 2024 pa je posledica novih zavez, dodatnih vplačil in tudi pozitivnega prevrednotenja.

Kolektivni naložbeni podjemi 145.318 111.328 145.318

D.1.4.6 Izvedeni finančni instrumenti

Zavarovalnica uporablja izvedene finančne inštrumente za uravnavanje valutnega tveganja, ki v precejšnji meri izhaja iz posrednih naložb kolektivnih naložbenih podjemov. V letu 2023 Zavarovalnica izvedenih finančnih instrumentov ni uporabljala.

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Izvedeni finančni instrumenti	20	0	20

Tabela 34: Naložbe Zavarovalnice v izvedene finančne instrumente

D.1.4.7 Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Za namen računovodskih izkazov se depoziti, ki niso denarni ustrezniki, vrednotijo po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti se te naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je ocenjena z modelom vrednotenja, kot je zapisano v poglavju D.1.4.4.

Tabela 35: Depoziti, ki niso denarni ustrezniki, Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	7.152	7.074	7.213

Vrednost postavke je v letu 2024 glede na predhodno leto ostala na podobni ravni.

D.1.4.8 Druge naložbe

Druge naložbe v Zavarovalnici predstavljajo sredstva v škodnih skladih in druge finančne naložbe, ki niso razvrščene v katero od preostalih kategorij v prejšnjih poglavjih. Vrednost teh sredstev za namen solventnosti je enaka vrednosti za namen računovodskih izkazov.

Tabela 36: Druge naložbe Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Druge naložbe	81	81	81

D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja

Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, so sredstva iz naslova zavarovalnih ali naložbenih produktov, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Ta sredstva se za namen solventnosti vrednotijo po pošteni vrednosti, za namen računovodskih izkazov pa so možni tudi drugi načini vrednotenja, ki so skladni s posamezno računovodsko kategorijo (na primer vrednotenje po odplačni vrednosti za sredstva razporejena v računovodsko kategorijo Posojila in terjatve).

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Sredstva v posesti iz pogodb vezanimi na indeks ali enoto premoženja	938.881	785.465	939.092

Tabela 37: Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja Zavarovalnice

Gibanje sredstev v postavki je primarno vezano na gibanje višine zavarovalnih obveznosti. Le-te so lahko volatilne zaradi prilivov oziroma odlivov iz naslova premij in izplačil, deloma pa tudi zaradi gibanja vrednosti obveznosti, pogojenih z gibanjem indeksov oziroma referenčnih vrednosti, na katere je vrednost obveznosti vezana. Povečanje vrednosti postavke v veliki meri pojasni izrazito pozitivno gibanje finančnih, predvsem delniških trgov v letu 2024.

D.1.6 Krediti in hipoteke

Kredite in hipoteke se za namen računovodskih izkazov vrednoti po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti so ta sredstva ovrednotena z modelom vrednotenja, ki temelji predvsem na tržnih predpostavkah o diskontni stopnji. Kreditni pribitek, ki je sestavni del diskontne stopnje, je določen za vsakega izdajatelja posebej.

Tabela 38: Krediti in hipoteke Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Krediti in hipoteke	5.189	4.364	5.307
Posojila, vezana na police	3.657	3.480	3.657
Drugi krediti in hipoteke	1.532	884	1.649

V letu 2024 so se sredstva na postavki krediti in hipoteke zvišala za 0,8 milijona evrov. Postavka Drugi krediti in hipoteke v celoti predstavlja posojila odvisnim družbam Skupine. Povečanje postavke gre na račun premostitvenega posojila odvisni zavarovalni družbi v Republiki Severna Makedonija, ki izvaja življenjska zavarovanja.

D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj

Za namen računovodskih izkazov Zavarovalnica vrednoti pozavarovalne pogodbe skladno z MSRP 17. Za merjenje pozavarovalnih pogodb je v letu 2024 uporabila pristop razporejanja premij.

Za namen solventnosti se izterljive zneske iz pozavarovanj ločeno izračuna za škodne in premijske rezervacije. Izterljivi zneski za rente neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so podobno kot rezervacije iz tega naslova prikazani pod življenjskimi zavarovanji.

Izterljivi zneski iz pozavarovanj se po obeh namenih določijo na osnovi izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb, ki se izračunajo skladno z mejami zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb, na katere se nanašajo navedeni zneski.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Izterljivi zneski iz pozavarovanj	169.773	183.442	249.032
Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja	163.932	172.806	249.032
Življenjska zavarovanja	5.841	10.637	0

Tabela 39: Izterljivi zneski iz pozavarovanj Zavarovalnice

V letu 2024 so se vrednosti izterljivih zneskov iz pozavarovanj znižale skladno z znižanjem kosmatih škodnih rezervacij. Njihovo gibanje je tako skladno z višino kosmatih rezervacij in dinamiko izplačevanja škod Zavarovalnice.

D.1.8 Depoziti pri cedentih

Depoziti pri cedentih se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

Tabela 40: Depoziti pri cedentih Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Depoziti pri cedentih	16	17	16

Vrednost postavke je v letu 2024 glede na predhodno leto ostala na podobni ravni.

D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov

Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov se za namen računovodskih izkazov ne spremlja več pod svojo postavko. Te terjatve so za namen računovodskih izkazov po MSRP 17 del obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Za namen solventnosti se postavka meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. V to postavko se za namen solventnosti zajame le zapadle zavarovalne terjatve, saj so nezapadle terjatve do zavarovalcev za namen solventnosti vključene v izračun najboljše ocene in so posledično izločene iz te postavke. Dodatno so v to postavko za namen solventnosti vključene tudi zapadle terjatve iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter tržna vrednost zavarovalnih regresov.

Tabela 41: Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	24.508	27.734	0

Konec leta 2024 so se terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov glede na preteklo leto v Zavarovalnici zmanjšale za 3,2 milijona evrov, predvsem zaradi zmanjšanja zapadlih terjatev za premijo iz sprejetega pozavarovanja.

D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj

Terjatve iz naslova pozavarovanj se za namen solventnosti meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Te terjatve so za namen računovodskih izkazov po MSRP 17 del obveznosti iz zavarovalnih pogodb.

Tabela 42: Terjatve iz naslova pozavarovanj Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Terjatve iz naslova pozavarovanj	37.477	64.852	0

V letu 2024 so se sredstva na tej postavki na Zavarovalnici zmanjšala za 27,4 milijona evrov, kar v večini izhaja iz zmanjšanja terjatev za škode do Pozavarovalnice Triglav Re. Zmanjšanje je v največji meri posledica prejetih sredstev s strani pozavarovalnice iz naslova ujm v Sloveniji v letu 2023.

D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) v Zavarovalnici zajemajo terjatve iz financiranja in terjatve iz poslovanja. Za namen računovodskih izkazov se te terjatve praviloma merijo po odplačni vrednosti, z metodo efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

Tabela 43: Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	28.068	29.433	28.068

V letu 2024 so se terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) na Zavarovalnici zmanjšale za 1,4 milijona evrov.

D.1.12 Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarni ustrezniki so denarna sredstva na računih pri bankah in gotovina v blagajnah. Ta postavka se za oba namena vrednotenja vrednoti po nominalni vrednosti.

Tabela 44: Denar in denarni ustrezniki Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Denar in denarni ustrezniki	15.194	17.393	15.197

Konec leta 2024 se je vrednost postavke zmanjšala za 2,2 milijona evrov in v deležu vseh ostalih sredstev ostaja nizka.

D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje

Postavka zajema kratkoročne aktivne časovne razmejitve, zaloge in druga sredstva. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti.

Tabela 45: Vsa druga sredstva Zavarovalnice, ki niso prikazana drugje

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	3.622	2.645	3.622

V letu 2024 se je vrednost vseh drugih sredstev, ki niso prikazana drugje, povečala za 1,0 milijona evrov.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Zavarovalno-tehnične rezervacije predstavljajo višino obveznosti Zavarovalnice iz naslova zavarovalnih pogodb. Njihova vrednost za namen solventnosti je enaka vsoti najboljše ocene in dodatka za tveganje. Najboljša ocena in dodatek za tveganje se izračunata ločeno. Najboljša ocena ustreza sedanji vrednosti pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova zavarovalnih pogodb Zavarovalnice. Zavarovalnica ločeno izračuna zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja ter življenjska zavarovanja, ki jih razporedi glede na izbrano metodo izračuna.

Graf 10: Zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2024

ZTR – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)

ZTR – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)

ZTR – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)

ZTR – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja

MEJE POGODB IN HOMOGENE SKUPINE TVEGANJ

Zavarovalnica pripozna zavarovalno obveznost takoj, ko začne veljati pogodba. Pripoznana zavarovalna obveznost se odpravi, ko je izbrisana, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Pri vrednotenju se smiselno uporabijo meje zavarovalne pogodbe.

Zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalnice se delijo glede na lastnosti zavarovanj in posledično aktuarskih metod, s katerimi se obveznosti vrednotijo. Obveznosti premoženjskih zavarovanj se tako delijo na obveznosti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, vsebujejo pa tudi segment obveznosti, ki se za namen solventnosti razporedijo med obveznosti življenjskih zavarovanj. Za slednje se pri njihovem vrednotenju uporabljajo aktuarske tehnike življenjskih zavarovanj. Ta del zavarovalno-tehničnih rezervacij predstavljajo škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v oblikirent. Druge obveznosti iz portfelja premoženjskih zavarovanj se delijo najmanj po zavarovalnih segmentih.

Obveznosti portfelja življenjskih zavarovanj se v glavnem razporedi v segment obveznosti življenjskih zavarovanj, deloma pa tudi v segment zdravstvenih zavarovanj. V slednjo skupino se uvrščajo dodatna nezgodna zavarovanja, ki se sklepajo k osnovnemu življenjskemu zavarovanju, obveznosti pa se določajo s tehnikami, značilnimi za premoženjska zavarovanja. Obveznosti življenjskih zavarovanj se razdelijo najmanj na zavarovalne segmente.

Zavarovalne-tehnične rezervacije so v Zavarovalnici deljene v homogene skupine tveganj v skladu z naravo tveganj, ki jih krijejo police, aktuarsko presojo in preteklim dogajanjem, ki se empirično analizira.

Za izračun tržne sedanje vrednosti izračunanih nominalnih denarnih tokov Zavarovalnica uporabi osnovno časovno strukturo netvegane obrestne mere brez uskladitvene prilagoditve, prehodnega ukrepa za prilagoditev ali prilagoditve za nestanovitnost.

Zavarovalnica pri izračunu kapitalske ustreznosti ne uporablja nobenih prilagoditev.

D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so v Zavarovalnici sestavljene iz škodne rezervacije, premijske rezervacije in dodatka za tveganje. Oblikujejo se na osnovi splošno priznanih aktuarskih tehnik, pri čemer se skladno z Delegirano uredbo pri izračunu upoštevajo tudi stroški pridobivanja, administrativni stroški in stroški reševanja škod.

Osnova za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so podatki, ki ustrezajo merilom ustreznosti, popolnosti in primernosti, saj je v Zavarovalnici vzpostavljen sistem za spremljanje in zagotavljanje kakovosti podatkov.

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so segmentirane najmanj na predpisane zavarovalne segmente iz Delegirane uredbe.

V spodnji tabeli so rezultati zavarovalno-tehničnih rezervacij na dan 31. 12. 2024 po največjih zavarovalnih segmentih. Ločeni so na premijsko in škodno rezervacijo ter dodatek za tveganje. Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so podrobneje prikazane na obrazcu S.17.01.02, ki je priloga tega poročila.

2024				v 000 evrih
ZTR zavarovalnih poslov neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	110.696	44.177	3.098	157.971
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	99.818	35.570	9.641	145.029
-- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	61.144	1.462	1.601	64.207
--Drugi segmenti neživljenjskih zavarovanj	161.299	58.265	10.012	229.576
Skupaj	432.958	139.474	24.352	596.783

Tabela 46: Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj Zavarovalnice za namen solventnosti na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

2023				v 000 evrih
ZTR zavarovalnih poslov neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	99.014	36.849	2.940	138.802
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	130.933	30.117	9.293	170.344
-- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	57.812	3.110	1.604	62.526
--Drugi segmenti neživljenjskih zavarovanj	159.372	55.800	8.492	223.664
Skupaj	447.131	125.876	22.329	595.336

V letu 2024 je Zavarovalnica na segmentu neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj beležila zmanjšanje škodne rezervacije in dvig premijske rezervacije. Škodne rezervacije so se znižale predvsem zaradi zmanjšanja nastalih prijavljenih škod na zavarovalnem segmentu Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7). Na avtomobilskih segmentih so se škodne rezervacije povečale zaradi rasti portfelja, podobno velja tudi za segment Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8). Premijska rezervacija se je v primerjavi z lanskim letom povečala zaradi zvišanja prenosne premije, zaradi rasti portfelja.

D.2.1.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij se izračuna ločeno za škode, ki bodo nastale po datumu izračuna, in za škode, ki so že nastale na dan izračuna. Prvi izračun je najboljša ocena premijske rezervacije, drugi pa najboljša ocena škodne rezervacije.

Najboljša ocena premijske rezervacije je na dan 31. 12. 2024 znašala 139,5 milijona evrov. Osnova za najboljšo oceno premijske rezervacije so bodoči denarni tokovi iz naslova premij, škod, regresov, stroškov, bonusov in popustov, prekinitev ter provizij. Glavna predpostavka pri izračunu je, da se vzorec razvoja bodočih denarnih tokov iz premijske rezervacije ujema z vzorcem, ki se izračuna in uporablja pri oblikovanju škodne rezervacije. Za mero izpostavljenosti se uporablja prenosna premija, ki je izračunana na dan izračuna.

Najboljša ocena škodne rezervacije na dan 31. 12. 2024 znaša 433,0 milijona evrov. Najboljša ocena škodne rezervacije se izračuna ločeno za nastale prijavljene škode, torej za vse škode, ki so bile prijavljene do zadnjega dne opazovanega obdobja, nastale neprijavljene škode, nastale ne dovolj prijavljene škode in reaktivirane škode, torej za škode, ki do zadnjega dne opazovanega obdobja še niso bile dokončno rešene.

Najboljša ocena nastalih prijavljenih škod se spremlja na ravni posameznega škodnega spisa. Posamezni škodni oddelki so odgovorni za oceno posamezne škode, pri čemer se podatki, ki vplivajo na višino ocen, vnašajo sproti.

Rezervacije za nastale neprijavljene škode se izračunajo na ravni zavarovalnih segmentov, pri čemer se uporabi aktuarski metodi Chain-ladder in Bornhuetter-Ferguson. Pri izračunu se ustrezno upošteva tudi inflacija.

Najboljša ocena škodne rezervacije se poveča za pričakovane cenilne stroške in zmanjša za najboljšo oceno pričakovanih regresov. Pri tem se najboljša ocena pričakovanih regresov nanaša na škode v tistem delu, za katerega je oblikovana najboljša ocena škodne rezervacije.

Pri izračunu zavarovalnih obveznosti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj se uporabljajo naslednji parametri: bodoča inflacija, vzorec pričakovanega razvoja škod, končni škodni količniki ter stroški. Parametri so določeni na podlagi preteklih izkušenj in po potrebi prilagojeni, da najbolj ustrezajo pričakovanemu razvoju zavarovalnih obveznosti. Če za posamezen segment ali specifično zavarovalno skupino zavarovanj obstaja sum, da preteklost ne bo odražala prihodnjega razvoja, se pri izboru parametrov uporabi strokovna aktuarska presoja. S tem se zagotovi, da zavarovalne obveznosti v največji meri odražajo višino zavarovalnih obveznosti.

D.2.1.2 Dodatek za tveganje neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Dodatek za tveganje je na dan 31. 12. 2024 znašal 24,4 milijona evrov. Dodatek za tveganje se ločeno izračuna za portfelj neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj ter za škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent, ki se računajo s tehnikami življenjskih zavarovanj. Temelj izračuna je ocena prihodnjih kapitalskih zahtev izbranega portfelja, ločena po posameznih vrstah tveganj. Pristop po hierarhiji Smernic o vrednotenju rezervacij EIOPA ustreza prvi metodi.

D.2.1.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Tabela 47: Razlike med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2024

2024		v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov*
ZTR neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	596.783	696.159

* vrednost se nanaša na prikazane ZTR v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavju 3.1.2.

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen računovodskih izkazov so na dan 31. 12. 2024 znašale 696,2 milijona evrov, za namen solventnosti pa 596,8 milijona evrov.

Večja razlika med načinoma vrednotenja je med uporabo različnih metod za merjenje obveznosti iz preostalega kritja. Zavarovalnica pri izračunu obveznosti za preostalo kritje večinoma uporablja metodo razporejanja premij. Ta za razliko od premijske rezervacije, ki meri obveznosti iz preostalega kritja pogodb, ne temelji na projekciji denarnih tokov, ampak je bližja merjenju po MSRP 4. Bližja izračunu po premijski rezervaciji je osnovna metoda merjenja, ki se v Zavarovalnici tipično uporablja za pogodbe s trajanjem kritja nad enim letom. Računovodski standard tudi zahteva, da se izguba pogodb pripozna ob pripoznavi, kar narekuje oblikovanje rezervacije za kočljive oziroma nedobičkonosne pogodbe.

Dodatno zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen računovodskih izkazov vključujejo prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja. Ta se računa ločeno za obveznost za nastale zahtevke in obveznost za preostalo kritje glede na izbrano stopnjo zaupanja, ki jo je Zavarovalnica razkrila v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavju 2.12.

Izračun prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, ki se upošteva pri vrednotenju obveznosti za preostalo kritje, temelji na kapitalski zahtevi nekaterih podmodulov standardne formule in se implicitno upošteva tudi pri merjenju z metodo razporejanja premij. Izračun prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, ki se upošteva pri vrednotenju obveznosti za nastale zahtevke pa ni podoben izračunu dodatka za tveganje, saj temelji na stohastičnih metodah izračuna škodnih rezervacij.

Dodatno na razlike pri vrednotenju vpliva tudi drugačen princip pripoznave polic, upoštevanja denarnih tokov, kot so obveznosti za škode ter bodoča plačila premije glede na zapadlost ter upoštevanje stroškov. Ti se v vrednotenju za namen računovodskih izkazov upoštevajo samo v delu, ki jih lahko pripišemo na polico (ti. pripisljivi stroški), medtem ko se pri izračunu najboljše ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti upoštevajo vsi.

D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj

V okviru zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj se v Zavarovalnici vrednoti življenjske zavarovalne obveznosti in zavarovalne obveznosti zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobni tehnični osnovi kot življenjska zavarovanja. Zavarovalnica najboljšo oceno zavarovalno-tehničnih rezervacij računa ločeno za iztekle nevarnosti, t. i. škodna rezervacija, in za neiztekle krite nevarnosti, t. i. premijska rezervacija.

V spodnji tabeli so prikazane zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti.

2024				v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	3.055	626.552	13.679	643.286
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	3.197	865.667	20.742	889.606
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	871	-6.625	7.140	1.386
Rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj (LoB 34)	54.924	0	165	55.090
Skupaj	62.048	1.485.594	41.725	1.589.367
2023				v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	2.909	686.894	12.612	702.415
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	1.788	699.226	21.660	722.674
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	317	-200	7.084	7.200
Rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj (LoB 34)	53.800	0	172	53.972

Tabela 48: Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj Zavarovalnice so podrobneje prikazane na obrazcu S.12.01.02, v prilogi tega poročila.

D.2.2.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj

Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj se določi na podlagi ocenjenih bodočih denarnih tokov iz sklenjenih zavarovanj.

Za namene najboljše napovedi denarnih tokov Zavarovalnica uporabi primeren nabor predpostavk na ravni homogenih skupin, v katere so razvrščene police. Za neiztekle nevarnosti se najboljša ocena obveznosti izračuna na podlagi ocenjenih bodočih denarnih tokov, glede na pripadajoče predpostavke, in sicer za vsako polico posebej. Za iztekle nevarnosti Zavarovalnica pripozna najboljšo oceno obveznosti ločeno glede na zavarovalni dogodek - v primeru doživetij se najboljša ocena obveznosti izračuna po policah, v primeru drugih tveganj pa na ravni homogenih skupin po t. i. metodologiji aktuarskih trikotnikov Bornhuetter-Ferguson, ki spada med tehnike premoženjskih zavarovanj. Teoretični koncept opredeljuje najboljšo oceno obveznosti kot tržno vrednost obveznosti, ki pa jo je v praksi na trgu težko realizirati. Zato se najboljša ocena obveznosti izračuna kot sedanja vrednost vseh ocenjenih bodočih prihodkov in odhodkov, ločeno po policah ter uteženih z verjetnostjo realizacije. Med prihodke se uvršča bruto premije, obračunane stroške in druge dohodke (na primer refundacije), med odhodke pa dejanske stroške, provizije, škode in druge morebitne odhodke. Donosi na sredstva se ne štejejo med prihodke. Za diskontiranje denarnih tokov se uporablja ustrezna krivulja netvegane obrestne mere.

Odhodki, ki zadevajo prihodnje dejanske stroške, se izračunajo po stroškovnem modelu, ki vsebuje vse vrste stroškov, potrebne za servisiranje zavarovalnih pogodb: stroške upravljanja zavarovanj, stroške upravljanja naložb, stroške upravljanja škodnih zahtevkov ter stroške pridobivanja zavarovanj. Stroški provizij posrednikom se upoštevajo po posamezni zavarovalni polici, ki tvorijo posebno vrsto denarnega toka.

Vrednost najboljše ocene obveznosti za sklenjena zavarovanja Zavarovalnica izračuna ločeno za garantirani del upravičenj in za del upravičenj, ki izhaja iz bodočih pripisov dobičkov.

V izračunu denarnih tokov se upoštevajo tudi določeni prihodnji ukrepi upravljanja Zavarovalnice glede delitve dobička zavarovancem, odvisno od ekonomskih razmer in skladno z obstoječimi notranjimi akti in pravilniki.

Z uporabo nabora ekonomskih scenarijev, ki so skladni s tržnimi razmerami in nevtralni za tveganja, se izračuna tudi del najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki predstavlja časovno vrednost vgrajenih pogodbenih možnosti in finančnih garancij. S tem se oceni sedanjo vrednost negotovosti, ki izhaja iz njih.

Predpostavke o ravnanju zavarovalcev se upoštevajo deterministično, kar pomeni, da ravnanje zavarovalcev ni odvisno od ekonomskega scenarija, temveč je odvisno od drugih dejavnikov tveganja, kot na primer starosti police, vrste zavarovalnega produkta in podobno.

Najboljša ocena rezervacij za škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent, je vsota najboljših ocen za sedanje in predvidene bodoče rente. Najboljši oceni se izračuna s tehnikami vrednotenja življenjskih zavarovanj. Pri tem se upoštevajo ustrezne tablice smrtnosti, ki se uporabljajo tudi za vrednotenje kapitaliziranih rent. Prav tako se izračuna rezervacija za predvidene rente za zavarovalne primere, kjer še ni prišlo do vložitve zahtevka, se pa ta v prihodnje upravičeno pričakuje. Gre praviloma za rente mladoletnih oseb, ki že prejemajo rento, ob dopolnitvi določene starosti pa bodo upravičene tudi do rente zaradi nadomestila izpada dohodka. V izračunu so upoštevani tudi stroški reševanja.

Najboljša ocena obveznosti se je v opazovanem obdobju spremenila na naslednjih segmentih:

• zavarovanj z udeležbo na dobičku, kjer se je zmanjšala za 60,2 milijona evrov, pretežno zaradi zmanjšanja najboljše ocene obveznosti projiciranih denarnih tokov v letu 2024 za 71,2 milijona evrov in povečanja najboljše ocene obveznosti zaradi obrestovanja v obdobju in znižanja krivulje netvegane obrestne mere v skupni višini 24,8 milijona evrov;
• zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja, kjer se je povečala za 167,8 milijona evrov, predvsem zaradi dejanskih naložbenih gibanj v obdobju, ki so povečala najboljšo oceno obveznosti za 97,6 milijona evrov, najboljša ocena obveznosti novih sprejetih rizikov in obrestovanja v obdobju pa ima vpliv na povečanje še za 45,1 milijona evrov;
• drugih življenjskih zavarovanjih, kjer se je zmanjšala za 5,9 milijona evrov, pretežno zaradi spremembe neekonomskih predpostavk (nižje tablice umrljivosti).
• rente neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se je povečala za 1,1 milijona evrov, predvsem zaradi vzpostavitve novih rent.

D.2.2.2 Dodatek za tveganje življenjskih zavarovanj

Opredelitev dodatka za tveganje vsebuje težko izračunljive bodoče solventnostne kapitalske zahteve za vsa prihodnja obdobja do izteka obstoječega portfelja obveznosti, zato se za njihov izračun v Zavarovalnici uporablja poenostavitev, ki temelji na izračunu prihodnjih vrednosti delnih solventnostnih kapitalskih zahtev za posamezne podvrste življenjskega zavarovalnega tveganja (umrljivost, dolgoživost, stroški, itd.) na osnovi vrednosti nadomestkov, ki jih je v praksi mogoče izračunati.

Vsakemu tveganju po standardni formuli se zato določi ustrezen nadomestek, ki se po empiričnih dokazih in aktuarski presoji v prihodnosti giblje približno skladno z gibanjem kapitalske zahteve za to tveganje. Tako se izračuna dodatek za tveganje za celoten portfelj življenjskih zavarovanj znotraj posameznega omejenega sklada oziroma preostanka portfelja. Tak dodatek za tveganje se nato razdeli na posamezne zavarovalne segmente, sorazmerno z njihovimi navideznimi izoliranimi dodatki za tveganje.

D.2.2.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Razlogi za razlike med vrednotenji zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti in računovodskih izkazov so razhajanja med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami.

Metodologija in podlage za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen računovodskih izkazov določajo način izračuna sedanje vrednosti realistične ocene vseh relevantnih denarnih tokov, poimenovano s terminom »sedanja vrednost bodočih denarnih tokov«, vključno s prilagoditvijo za tveganje in pogodbeno storitveno maržo.

Metodologija in podlage za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti določajo način izračuna sedanje vrednosti realistične ocene vseh relevantnih denarnih tokov, poimenovano s terminom »najboljša ocena obveznosti«, vključno z dodatkom za tveganje.

Pri obeh vrednotenjih so vse predpostavke tipa najboljše ocene, kar pomeni, da vrednosti niso niti precenjene niti podcenjene, kar omogoči realistično vrednotenje. Pomembno dejstvo je, da regulator predpiše osnovno časovno strukturo netvegane obrestne mere za vsako pomembno valuto in je torej poenotena za vse zavarovalnice v državi.

Pomembnejše razlike med vrednotenjem obveznosti življenjskih zavarovanj za namen računovodskih izkazov in solventnosti so:

• prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja v fazi varčevanja so za namen računovodskega poročanja klasificirana kot finančne pogodbe in niso predmet MSRP 17, medtem ko se za namen solventnosti vrednotijo v sklopu življenjskih zavarovanj;
• pri izračunu sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov se za namen računovodskih izkazov upoštevajo samo pripisljivi stroški, medtem ko se za namen solventnosti upoštevajo celotni stroški življenjskih zavarovanj;
• v izračunu za namen solventnosti se skladno z Delegirano uredbo v bodočih denarnih tokovih upoštevajo pogodbene meje za dodatna zavarovanja;
• oba namena med zavarovalne obveznosti vključujeta dodatek za negotovosti, ki so jim izpostavljene obveznosti, vendar z različno stopnjo zaupanja: za namen solventnosti je

dodatek za tveganje izračunan na podlagi 99,5 odstotka, za namen računovodskih izkazov pa prilagoditev za tveganje na podlagi 95 odstotkov stopnje zaupanja v obdobju enega leta;

• za namen računovodskih izkazov se med zavarovalne obveznosti šteje tudi pogodbeno storitveno maržo, ki zajema pričakovano sedanjo vrednost prihodnjih dobičkov Zavarovalnice, medtem ko v ZTR za namen solventnosti postavka z ekvivalentno vsebino ne obstaja.

Tabela 49: Razlike med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami življenjskih zavarovanj za namen solventnosti in za namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2024

		v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen	Vrednost za namen
	solventnosti	računovodskih izkazov
ZTR življenjskih zavarovanj	1.589.367	1.561.788

Razliko med vrednotenjema prispevajo tudi rente neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se za namen solventnosti prikazujejo pod življenjska zavarovanja, v višini 55,1 milijona evrov. Za namen računovodskih izkazov se prikazujejo med obveznostmi premoženjskih zavarovanj.

D.3 Druge obveznosti

D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij

Izračun rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlencev, kot so jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, je narejen v skladu z metodologijo aktuarske matematike ob upoštevanju določil MSRP.

Izračun rezervacij se nanaša na dve kategoriji upravičenj zaposlenih:

• Odpravnine, ki predstavljajo upravičenja zaposlenih po upokojitvi (angl. post-employment benefit) in predstavljajo obliko izplačila v enkratnem znesku. Višina upravičenja je določena vnaprej, tveganje glede končne višine izplačila je na strani podjetja, zato se shema razvršča pod sistem z določenimi prejemki;
• Jubilejne nagrade, ki predstavljajo druga dolgoročna upravičenja zaposlenih v času službovanja (angl. other long-term employee benefits).

Na celoten strošek vnaprej določenih upravičenj zaposlenega vpliva več spremenljivk, na primer rast plač, inflacija, prekinitve delovnega razmerja in umrljivost zaposlenih. Celoten strošek upravičenja ostaja negotov v celotnem obdobju, zato pri vrednotenju sedanje vrednosti pozaposlitvenih zaslužkov in z njimi povezanih stroškov sprotnega službovanja upošteva:

• aktuarske metode vrednotenja,
• pripise zaslužkov v obdobju službovanja,
• izdelane aktuarske predpostavke.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so izračunane za vsakega zaposlenega posebej na podlagi opisane metodologije, upoštevanih parametrov in podatkov o zaposlenih.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi se za namen solventnosti ujemajo z rezervacijami, izračunanimi za namen računovodskih izkazov. V izračunu je uporabljena krivulja obrestnih mer, izpeljana iz krivulje donosnosti slovenskih državnih obveznic, denominiranih v evrih. Uporaba navedene krivulje nima materialnega vpliva na višino rezervacij.

V ta razred obveznosti se prištevajo še rezervacije za neizkoriščene dopuste in se za namen solventnosti vrednotijo enako kot za namen računovodskih izkazov. Podobno velja za druge rezervacije, ki so tu zajete – v glavnem rezervacije za sodne spore.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	14.878	14.324	14.878

Tabela 50: Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij, Zavarovalnice

Vrednost postavke je v letu 2024 ostala na podobni ravni.

D.3.2 Depoziti pozavarovateljev

Depoziti pozavarovateljev se tako za namen računovodskih izkazov kot tudi za namen solventnosti vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Tabela 51: Depoziti pozavarovateljev Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Depoziti pozavarovateljev	16	17	16

Vrednost postavke v letu 2024 je v primerjavi z letom 2023 ostala na podobni ravni.

D.3.3 Odložene obveznosti za davek

Skladno z MSRP se odložene obveznosti za davek obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Za namen računovodskih izkazov se prikaže neto vrednost sredstev in obveznosti, in ker je vrednost na sredstvih višja od vrednosti na obveznostih, se kot neto vrednost na strani obveznosti (odložene obveznosti za davek) prikaže vrednost nič.

Odložene obveznosti za davek za namen solventnosti se vrednotijo kot vsota odloženih obveznosti za davek za namen računovodskih izkazov pomnožena z davčno stopnjo ter razliko med vrednostjo obveznosti za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti. Za izračun odložene obveznosti za davek je uporabljena davčna stopnja 22 odstotkov in se glede na preteklo leto ni spremenila. Za namen solventnosti se postavka ne netira z odloženimi terjatvami za davke, kot to velja za namen računovodskih izkazov.

Tabela 52: Odložene obveznosti za davek Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Obveznosti za odložene davke	12.988	7.429	0

Na dan 31. 12. 2024 so se odložene obveznosti za davek za namen solventnosti v primerjavi s preteklim letom povečale za 5,6 milijona evrov zaradi povečanja razlike skupnih obveznosti pred davki za namen računovodskih izkazov, in skupnih obveznosti pred davki za namen solventnosti.

D.3.4 Izvedeni finančni instrumenti

Zavarovalnica uporablja izvedene finančne inštrumente za uravnavanje valutnega tveganja, ki v precejšnji meri izhaja iz posrednih naložb kolektivnih naložbenih podjemov. V letu 2023 Zavarovalnica izvedenih finančnih instrumentov ni uporabljala.

Tabela 53: Obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Izvedeni finančni instrumenti	47	0	47

D.3.5 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam

Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam predstavljajo obveznosti iz naslova nakupa vrednostnih papirjev. Za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti so te obveznosti prikazane po odplačni vrednosti.

Tabela 54: Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	6	6	6

D.3.6 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov

Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov predstavljajo obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov in druge kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov. Za namen solventnosti se vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Te obveznosti so za namen računovodskih izkazov po MSRP 17 del obveznosti iz zavarovalnih pogodb.

Tabela 55: Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	6.284	18.128	0

Vrednost postavke se je v letu 2024 zmanjšala za 11,8 milijona evrov, kar je predvsem posledica nadgradnje metode knjiženja postavke zaradi usklajenosti med obema standardoma vrednotenja.

D.3.7 Obveznosti iz naslova pozavarovanja

Obveznosti iz naslova pozavarovanj se za namen solventnosti meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Te obveznosti so za namen računovodskih izkazov po MSRP 17 del obveznosti iz zavarovalnih pogodb.

Tabela 56: Obveznosti iz naslova pozavarovanja Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	7.367	4.629	0

V letu 2024 so se na Zavarovalnici obveznosti iz naslova pozavarovanja povečale za 2,7 milijona evrov.

D.3.8 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Največja komponenta teh obveznosti so vse ostale obveznosti zajete po MSRP 17, ki niso neposredno povezane z dejavnostjo zavarovanja. Za namen računovodskih izkazov, kot tudi solventnosti, se te obveznosti vrednoti po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Tabela 57: Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	80.476	59.337	80.476

V letu 2024 so se obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) na Zavarovalnici povečale za 21,1 milijona evrov. Največji del povečanja izhaja iz povečanja na postavkah obveznosti do zaposlenih in ostalih nepripisljivih obveznosti zavarovalnih poslov.

D.3.9 Podrejene obveznosti

Podrejene obveznosti so v računovodskih izkazih prikazane po odplačni vrednosti brez natečenih obresti. Za namen solventnosti se za vrednotenje podrejenih obveznosti uporabi vrednotenje po tržni vrednosti, pri čemer ni upoštevana sprememba kreditne sposobnosti izdajatelja.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Podrejene obveznosti	151.238	45.568	152.130

Tabela 58: Podrejene obveznosti Zavarovalnice

V letu 2024 so se podrejene obveznosti povečale za 105,7 milijona evrov, saj je Zavarovalnica v letu 2024 izdala novo podrejeno obveznico v vrednosti 100,0 milijona evrov.

D.3.10 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje

Postavka zajema vse ostale obveznosti Zavarovalnice, ki niso zajete v nobeni drugi prejšnji postavki bilance stanja. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti.

Tabela 59: Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje, Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2024	2023	2024
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	11.823	7.875	11.823

V letu 2024 se je vrednost vseh drugih obveznosti, ki niso prikazane drugje, povečala za 3,9 milijona evrov.

D.3.11 Dogovori o najemu (lizing)

V letu 2024 so obveznosti iz najemov pripoznane v višini sedanje vrednosti bodočih plačil. Spremembe so podrobneje predstavljene v poglavju A.4.2 tega poročila.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Zavarovalnica v obdobju poročanja za namen solventnosti ni uporabljala alternativnih metod vrednotenja, ki ne bi bile pojasnjene v predhodnih točkah tega poročila.

D.5 Druge informacije

V tem poglavju so, glede na zahtevo iz člena 296 (4) Delegirane uredbe, opisani dodatni podatki o Zavarovalnici, ki niso razkriti v prejšnjih poglavjih.

Zavarovalnica ima največjo zunajbilančno izpostavljenost na postavkah nevplačane dane zaveze za vplačila v alternativne naložbe ter na neuveljavljenih regresnih terjatvah. Podrobneje so zunajbilančne postavke, ki jih Zavarovalnica ne poroča, predstavljene v računovodskem delu Letnega poročila, v poglavju 4.5.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse druge informacije o vrednotenju za namen solventnosti razkrila v poglavjih od D.1 do D.4.

E.1	Lastna sredstva
E.2	Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital
E.3 E.3	Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala
E.4	Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom
	E.5 solventnostnim kapitalom
E.6	Druge informacije

E. Upravljanje kapitala

Sistem in povezani procesi upravljanja kapitala temeljijo na strateških ciljih, regulatornih zahtevah, dobrih praksah in interno vzpostavljenih metodologijah, ki upoštevajo značilnosti Zavarovalnice kot celote, zlasti naravo, obseg in zahtevnost poslov.

Upravljanje kapitala je stalen proces zagotavljanja optimalnega obsega in strukture kakovostnega kapitala ter optimizacije porabe tega kapitala. Sistem upravljanja kapitala zajema tudi redno spremljavo regulatorne kapitalske ustreznosti in obvladovanje kapitalskega tveganja, ki zajema potencialne zakonodajne spremembe in spremembe v računovodskih standardih, kar ima potencialen vpliv na kapitalsko ustreznost Zavarovalnice.

Cilj vzpostavljenega sistema upravljanja kapitala je učinkovita poraba primernih lastnih sredstev, ki zagotavlja:

• varnost ter dobičkonosnost poslovanja,
• visoko stopnjo zaupanja vseh deležnikov,
• stalno izpolnjevanje regulatornih zahtev s področja kapitalske ustreznosti,
• zagotavljanje primerne izpostavljenosti kapitalskemu tveganju, z doslednim testiranjem kapitalske ustreznosti v procesu ORSA,
• doseganje kriterijev zunanjih bonitetnih agencij za ohranitev bonitetne ocene najmanj »A«.

Za doseganje strateških ciljev ima Zavarovalnica vzpostavljen sistem upravljanja kapitala, ki zagotavlja transparentno in optimalno alokacijo lastnih sredstev po posameznih poslovnih področjih, ki je usklajen s kriteriji tveganju prilagojene dobičkonosnosti. Na ta način se z doslednim izvajanjem sistema upravljanja kapitala zagotavlja dolgoročna in stabilna donosnost naložbe lastnikov. Izplačila dividend se izvajajo na podlagi vnaprej definiranih kriterijev dividendne politike, ki Zavarovalnici omogoča stabilno poslovanje, rast, doseganje strateških ciljev na dolgi rok, zadovoljstvo vseh deležnikov in stabilno lastniško strukturo družbe.

Zavarovalnica vzdržuje presežek primernih lastnih sredstev nad kapitalskimi zahtevami za izvajanje osnovne dejavnosti in pokrivanje potencialnih izgub. S presežkom se zagotavlja zaščito pred izgubami zaradi nepredvidenih, neugodnih dogodkov in nestanovitnosti kapitalskih zahtev. Poleg kapitalske ustreznosti se redno načrtuje in presoja ustreznost ravni lastnih sredstev ter kapitalske ustreznosti v prihodnosti. Potencialno prihodnje kapitalsko tveganje ter bodoče solventnostne potrebe se ocenijo na podlagi scenarijev iz strateškega poslovnega načrta v okviru rednega procesa ORSA.

Zavarovalnica dosledno zasleduje postavljene cilje glede upravljanja kapitala ter obstoječo dividendno politiko. S kapitalom upravlja centralizirano na ravni Skupine tako, da prek koncentracije kapitala na svoji ravni zagotavlja optimalno ter stroškovno učinkovito alokacijo in porabo kapitala. V procesu upravljanja kapitala, Zavarovalnica upošteva potrebe po kapitalu in možnosti ter omejitve za prenos kapitala med posameznimi poslovnimi področji iz odvisnih družb v Zavarovalnico in obratno. Upravljanje kapitala sloni na vzpostavljenem sistemu upravljanja s tveganji in na strateških ciljih Skupine, regulatornih zahtevah, dobrih praksah ter interno vzpostavljenih metodologijah.

V okviru spremljanja in merjenja vrednosti, dobičkonosnosti in porabe primernih lastnih sredstev posameznih poslovnih področij in analiziranja sprememb v profilu tveganj družbe, je izjemnega pomena redno izvajanje procesa ORSA, v okviru katerega se opredelijo usmeritve in ukrepi za optimizacijo poslovanja in porabo lastnih sredstev skladno s strateškimi cilji družbe.

KAPITALSKA USTREZNOST ZAVAROVALNICE

Zavarovalnica je bila na dan 31. 12. 2024 ustrezno kapitalizirana in je imela na razpolago dovolj lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (271 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (786 odstotkov). Kapitalska ustreznost se določi kot količnik med primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Primerna lastna sredstva zajemajo vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 in do regulatorno opredeljene višine postavke lastnih sredstev stopnje 2 in 3. Za kritje zahtevanega minimalnega kapitala se uporabijo le primerna lastna sredstva, ki so brez omejitev, in sicer vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 ter postavke lastnih sredstev stopnje 2, ki v okviru regulatorno opredeljene meje ne smejo presegati 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

		v 000 evrih
Kapitalska ustreznost Zavarovalnice	2024	2023
Skupna primerna lastna sredstva za pokrivanje SCR	1.130.330	964.001
Skupna primerna lastna sredstva za pokrivanje MCR	1.002.486	931.826
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	416.426	396.677
Zahtevani minimalni kapital (MCR)	127.510	123.987
Kapitalska ustreznost glede na SCR	271 %	243 %
Kapitalska ustreznost glede na MCR	786 %	752 %

Tabela 60: Kapitalska ustreznost Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

Kapitalska ustreznost Zavarovalnice se je v opazovanem obdobju povečala za 28 odstotnih točk, kar je v največji meri posledica povečanja primernih lastnih sredstev, pri čemer se je v letu 2024 povečal tudi zahtevani solventnosti kapital. Gibanje primernih lastnih sredstev je pojasnjeno v poglavju E.1 tega poročila, gibanje zahtevanega solventnostnega kapitala pa v poglavju E.2 tega poročila. Podrobnosti o vrednostih postavk za izračun kapitalske ustreznosti Zavarovalnice so na obrazcu S.23.01.01, v prilogi tega poročila.

E.1 Lastna sredstva

Zavarovalnica je na dan 31. 12. 2024 razpolagala le z osnovnimi lastnimi sredstvi, ki so znašala 1.130,3 milijona evrov. Od tega je osnovni kapital Zavarovalnice znašal 73,7 milijona evrov, podrejene obveznosti 151,2 milijona evrov, neto odložene terjatve za davek kot sredstva stopnje 3 v višini 2,1 milijona evrov ter uskladitvena rezerva 903,3 milijona evrov. Uskladitvena rezerva je presežek sredstev nad obveznostmi v višini 1.044,8 milijona evrov, zmanjšan za vrednost predvidljivih dividend za poslovno leto 2024 v višini 65,7 milijona evrov, osnovni kapital Zavarovalnice ter vrednost neto odloženih terjatev za davek.

Zavarovalnica na dan 31. 12. 2024 ni imela pomožnih lastnih sredstev.

Struktura primernih lastnih sredstev Zavarovalnice po stopnjah na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023 je prikazana v spodnji tabeli in na obrazcu S.23.01.01, v prilogi tega poročila.

Tabela 61: Struktura primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega in minimalnega kapitala po
stopnjah na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

Primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala v 000 evrih	2024	2023
Stopnja 1	976.984	907.029
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	903.283	833.328
Odbitki	0	0
Stopnja 2	151.238	45.568
Podrejene obveznosti	151.238	45.568
Odbitki	0	0
Stopnja 3	2.107	11.405
Neto odložene terjatve za davek	2.107	11.405
Odbitki	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala	1.130.330	964.001
Primerna lastna sredstva za krije zahtevanega minimalnega kapitala v 000 evrih	2024	2023
Stopnja 1	976.984	907.029
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	903.283	833.328
Odbitki	0	0
Stopnja 2 (največ 20 odstotkov minimalnega solventnostnega kapitala)	25.502	24.797
Podrejene obveznosti	25.502	24.797
Odbitki	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala	1.002.486	931.826

Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala Zavarovalnice so se v opazovanem obdobju povečala za 166,3 milijona evrov zaradi izdaje podrejenega dolga in povečanja uskladitvene rezerve za 70,0 milijona evrov. V proučevanem obdobju so se podrejene obveznosti, zaradi nove izdaje, povečale za 105,7 milijona evrov. V letu 2023 so primerna lastna sredstva stopnje 3 znašala 11,4 milijona evrov, v letu 2024 pa so ta znašala 2,1 milijona evrov in v celoti izhajajo iz neto odloženih terjatev za davek.

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

Znesek skupnih primernih lastnih sredstev Zavarovalnice za kritje zahtevanega minimalnega kapitala je na dan 31. 12. 2024 znašal 1.002,5 milijona evrov, pri čemer so že izločena lastna sredstva stopnje 2, ki presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala in vsa lastna sredstva stopnje 3.

Zavarovalnica razpolaga z najkakovostnejšimi lastnimi sredstvi in tako celoten osnovni kapital in uskladitveno rezervo razvršča v sredstva stopnje 1, podrejeni obveznici v sredstva stopnje 2 ter neto odložene terjatve za davek v sredstva stopnje 3.

V letu 2024 je Zavarovalnica izpolnjevala vse zahtevane omejitve glede lastnih sredstev stopnje 1, 2 in 3 iz člena 8210 Delegirane uredbe.

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

¹⁰ Za namene skladnosti s členom 82 Delegirane uredbe morajo lastna sredstva stopnje 1 predstavljati vsaj polovico zahtevanega solventnostnega kapitala, vsota sredstev stopnje 2 in 3 pa lahko predstavlja največ polovico zahtevanega solventnostnega kapitala. Poleg tega lahko lastna sredstva stopnje 3 predstavljajo največ 15 odstotkov zahtevanega solventnostnega kapitala. V okviru teh omejitev mora biti vsota podrejenih obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje za lastna sredstva stopnje 1, manjša od 20 odstotkov celotnih lastnih sredstev stopnje 1.

RAZLIKE V VREDNOTENJU KAPITALA ZA NAMEN RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN PRIMERNIH LASTNIH SREDSTEV

Razlike med kapitalom za namen računovodskih izkazov Zavarovalnice in lastnimi sredstvi, izračunanimi za namen solventnosti, izhajajo iz razlik v vrednotenju sredstev in obveznosti. Lastna sredstva se namreč izračuna kot razliko med sredstvi in obveznostmi, pri čemer sta obe strani bilance vrednoteni po tržni vrednosti. Dodatno se k tej razliki prišteje še podrejene obveznosti in morebitne odbitne postavke iz lastnih sredstev.

Graf 13: Razlike v vrednotenju kapitala za namen računovodskih izkazov in primernih lastnih sredstev Zavarovalnice v 000 evrih na dan 31. 12. 2024

Kapital za namen računovodskih izkazov je na dan 31. 12. 2024 znašal 741,6 milijona evrov, primerna lastna sredstva pa 1.130,3 milijona evrov. Na povečanje razlike vpliva predvsem različno vrednotenje naložb v odvisnih in pridruženih družbah (265,3 milijona evrov), podrejene obveznosti (151,2 milijona evrov) ter neto sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (54,7 milijona evrov). Razliko v največji meri znižujejo zavarovalno-tehnične rezervacije prenesene pozavarovateljem (79,3 milijona evrov), predvidena dividenda (65,7 milijona evrov) ter neopredmetena sredstva in odloženi stroški pridobitve (28,5 milijona evrov).

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

Zavarovalnica računa kapitalsko ustreznost na podlagi standardne formule v skladu z ZZavar-1 in Delegirano uredbo. Zavarovalnica pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala v standardni formuli uporablja predpisane parametre in ne uporablja nobenih poenostavitev ter parametrov, specifičnih za Zavarovalnico.

V skladu z določili ZZavar-1 Zavarovalnica najmanj enkrat letno poroča AZN o višini zahtevanega solventnostnega kapitala in najmanj četrtletno o zahtevanem minimalnem kapitalu.

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital

Zahtevani solventnostni kapital Zavarovalnice je 31. 12. 2024 znašal 416,4 milijona evrov, kar je za 19,7 milijona evrov več v primerjavi s prejšnjim letom. Osnovni zahtevani solventnostni kapital se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 19,9 milijona evrov.

	v 000 evrih
Zahtevani solventnostni kapital Zavarovalnice	2024	2023
Zavarovalno tveganje	280.513	260.438
Tržno tveganje	246.867	234.253
Kreditno tveganje	28.727	34.529
Razpršitev	-172.807	-165.804
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	383.300	363.416
Operativno tveganje	33.013	27.240
Absorpcijska kapaciteta zavarovalno-tehničnih rezervacij	-6.479	0
Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov	0	0
Prilagoditev za razpršitev tveganja omejenih skladov	6.592	6.020
Zahtevani solventnostni kapital	416.426	396.677

Tabela 62: Zahtevani solventnosti kapital Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

Povečanje osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala izhaja predvsem iz povečanja kapitalske zahteve za zavarovalno tveganje. Le-to izhaja predvsem iz povečanja kapitalskih zahtev za zavarovalno tveganje neživljenjskih zavarovanj v višini 17,1 milijona evrov, kar pa je posledica rasti ocene tveganja premije in rezervacij ter tveganja katastrofe. Tveganje premije in rezervacij se je tekom leta 2024 povečalo, na kar vpliva tako zvišanje premijskega volumna kot tudi zvišanje škodnega volumna. Rast premijskega volumna je skladna z rastjo planirane premije za leto 2025, rast škodnega volumna pa skladno z rastjo škodnih rezervacij.

V primerjavi s prejšnjim letom so se povečale kapitalske zahteve tudi za zavarovalno tveganje zdravstvenih zavarovanj zaradi pripojitve Triglav, Zdravstvene Zavarovalnice k Zavarovalnici. Kapitalska zahteva za zavarovalno tveganje življenjskih zavarovanj se je v letu 2024 zmanjšala za 1,5 milijona evrov.

Kapitalska zahteva za tržno tveganje se je v letu 2024 povečala za 12,6 milijona evrov, pri čemer izhaja največji vpliv iz regulatorne ocene delniškega tveganja, ki se je povečala za 16,9 milijona evrov.

Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se je v opazovanem obdobju zmanjšala za 5,8 milijona evrov. Zmanjšanje je predvsem posledica nadgradnje metode spremljave denarnih sredstev prek skladov.

Zaradi rasti zavarovalnega portfelja se je povečala tudi kapitalska zahteva za operativno tveganje za 5,8 milijona evrov.

Zavarovalnica absorpcijske kapacitete odloženih davkov na konec leta 2024 ni imela, podobno velja za leto 2023. Pri izračunu prilagoditve za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov Zavarovalnica ne upošteva verjetnih prihodnjih obdavčljivih dobičkov.

Absorpcijska kapaciteta zavarovalno-tehničnih rezervacij je konec leta 2024 znašala 6,5 milijona evrov, kar je za 6,5 milijona evrov več kot ob koncu leta 2023, ko je absorpcijska kapaciteta zavarovalno-tehničnih rezervacij znašala 0.

Spodnji graf prikazuje strukturo kapitalskih zahtev za posamezna tveganja, pri čemer je prikazana tudi kapitalska zahteva za operativno tveganje, ki ni gradnik osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala.

Graf 14: Prikaz kapitalskih zahtev brez upoštevanja razpršitve Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023

Zavarovalnica je v opazovanem obdobju pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala upoštevajoč omejene sklade uporabila metodo poenostavitve na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level) opredeljeno v Smernicah o omejenih skladih. To pomeni, da se kapitalske zahteve iz naslova omejenih skladov ter preostalega dela portfelja Zavarovalnice le seštejejo, učinki razpršitve med skladi pa se ne upoštevajo. Pri samem izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala je potrebno dodatno izračunati še prilagoditev zaradi združevanja teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenih skladov. Podrobnosti izračuna so prikazani na obrazcu S.25.01.21, v prilogi tega poročila.

E.2.2 Zahtevani minimalni kapital

Zavarovalnica računa zahtevani minimalni kapital v skladu z metodologijo Delegirane uredbe. Zahtevani minimalni kapital se izračuna kot linearna funkcija zavarovalno-tehničnih rezervacij, obračunane zavarovalne premije, tveganega kapitala, odloženih davkov in stroškov upravljanja. Zavarovalnica računa zahtevani minimalni kapital po metodi za kompozitne zavarovalnice, kjer se najprej izračunata linearni minimalni kapitalski zahtevi. Linearna minimalna kapitalska zahteva za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja je vezana na aktivnosti iz neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in upošteva tudi dodatna nezgodna zavarovanja življenjskim zavarovanjem. Linearna minimalna kapitalska zahteva za življenjska zavarovanja se izračuna vključno z aktivnostmi, povezanimi z neživljenjskimi rentami, ki so že v izplačevanju. Zahtevani minimalni kapital Zavarovalnice se izračuna iz linearnih minimalnih kapitalskih zahtev za neživljenjska in življenjska zavarovanja tako, da zahteva ni nikoli nižja od 25 odstotkov ali višja od 45 odstotkov zahtevanega solventnostnega kapitala, ter da je presežen absolutni prag zahtevanega minimalnega kapitala neživljenjskih (4,0 milijona evrov) in življenjskih (4,0 milijona evrov) zavarovanj.

2024		v 000 evrih
Teoretični zahtevani minimalni kapital	Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	Življenjska zavarovanja
Linearni teoretični zahtevani minimalni kapital	94.349	33.162
Teoretični zahtevani solventnostni kapital (brez pribitkov)	308.126	108.301
Zgornja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	138.657	48.735
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	77.031	27.075
Teoretični združeni zahtevani minimalni kapital	94.349	33.162
Absolutna spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	4.000	4.000
Teoretični zahtevani minimalni kapital	94.349	33.162

Tabela 63: Teoretični zahtevani minimalni kapital Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023
-----------------------------------------------------------------------------------------------------	--

2023		v 000 evrih
Teoretični zahtevani minimalni kapital	Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	Življenjska zavarovanja
Linearni teoretični zahtevani minimalni kapital	88.278	35.709
Teoretični zahtevani solventnostni kapital (brez pribitkov)	282.431	114.246
Zgornja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	127.094	51.411
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	70.608	28.562
Teoretični združeni zahtevani minimalni kapital	88.278	35.709
Absolutna spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	4.000	4.000
Teoretični zahtevani minimalni kapital	88.278	35.709

Teoretični zahtevani minimalni kapital se je v opazovanem obdobju za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja povečal za 6,1 milijona evrov, za življenjska zavarovanja pa se je zmanjšal za 2,5 milijona evrov. Povečanje je predvsem posledica rasti obsega posla na neživljenjskem portfelju. Podrobneje je zahtevani minimalni kapital prikazan na obrazcu S.28.02.01, v prilogi tega poročila.

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Zavarovalnica za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Zavarovalnica za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja notranjih modelov.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Zavarovalnica po stanju na dan 31. 12. 2024 ni ugotovila neskladnosti z zahtevanim minimalnim in solventnostnim kapitalom.

E.6 Druge informacije

Zavarovalnica je vse pomembne informacije o upravljanju kapitala razkrila v poglavjih od E.1 do E.5.

Priloge

Obrazci za poročanje kvantitativnih podatkov (QRT) Zavarovalnice na dan 31. 12. 2024:

• 1. S.02.01.02 Bilanca stanja za namen solventnosti
• 1. S.04.05.21 Premije, škode in stroški po državah poslovanja
• 1. S.05.01.02 Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja
• 1. S.12.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska in zdravstvena zavarovanja
• 1. S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja
• 1. S.19.01.21 Informacije o škodah neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi
• 1. S.23.01.01 Lastna sredstva
• 1. S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo
• 1. S.28.02.01 Zahtevani minimalni kapital za življenjska in neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi

Vse vrednosti v kvantitativnih podatkih so prikazane v tisoč evrih.

Priloga 1 : S.02.01.02 - Bilanca stanja za namen solventnosti

Sredstva	Vrednost za namen solventnosti
Neopredmetena sredstva
Odložene terjatve za davek	15.095
Presežek iz naslova pokojninskih shem
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	84.878
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali	2.193.373
enoto premoženja)
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	59.450
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	516.941
Lastniški vrednostni papirji	7.621
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	2.779
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	4.841
Obveznice	1.456.791
Državne obveznice	998.784
Podjetniške obveznice	456.959
Strukturirani vrednostni papirji	1.048
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	0
Kolektivni naložbeni podjemi	145.318
Izvedeni finančni instrumenti	20
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	7.152
Druge naložbe	81
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	938.881
Krediti in hipoteke	5.189
Posojila, vezana na police	3.657
Krediti in hipoteke posameznikom
Drugi krediti in hipoteke	1.532
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	169.773
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	163.932
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	161.358
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	2.574
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim,
razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	5.841
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim	2
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj,	5.839
vezanih na indeks ali enoto premoženja
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja
Depoziti pri cedentih	16
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	24.508
Terjatve iz naslova pozavarovanj	37.477
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	28.068
Lastne delnice (v posesti neposredno)
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim
kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan
Denar in denarni ustrezniki	15.194
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	3.622
Sredstva skupaj	3.516.075

Obveznosti

Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	596.783
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	580.589
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	557.398
Dodatek za tveganje	23.191
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)	16.194
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	15.033
Dodatek za tveganje	1.161
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	699.761
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	147
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	147
Dodatek za tveganje	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	699.614
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	678.631
Dodatek za tveganje	20.983
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja	889.606
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	868.864
Dodatek za tveganje	20.742
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije
Pogojne obveznosti
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	14.878
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem
Depoziti pozavarovateljev	16
Odložene obveznosti za davek	12.988
Izvedeni finančni instrumenti	47
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	6
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	6.284
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	7.367
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	80.476
Podrejene obveznosti	151.238
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	151.238
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	11.823
Obveznosti skupaj	2.471.275

Presežek sredstev nad obveznostmi 1.044.800

	Matična država		Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) –		obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj
	SI	PL	UK	GR	DE	RS
Bruto obračunane premije
Bruto obračunana premija (direktni posel)	684.567	56.282		25.863	13.900
Bruto obračunana premija (proporcionalno pozavarovanje)	13.753	49	4	263	480	16.778
Bruto obračunana premija (neproporcionalno pozavarovanje)	10.976		32.878		6.376	9
Bruto prihodki od premije
Bruto obračunana premija (direktni posel)	660.655	52.670	0	35.228	13.273	0
Bruto obračunana premija (proporcionalno pozavarovanje)	10.105	36	3	211	351	13.834
Bruto obračunana premija (neproporcionalno pozavarovanje)	7.226	0	20.913	0	4.056	6
Bruto odhodki za škode
Bruto odhodki za škode (direktni posel)	293.461	22.011	0	24.264	5.104	0
Bruto odhodki za škode (proporcionalno pozavarovanje)	5.936	0	39	837	-415	2.793
Bruto odhodki za škode (neproporcionalno pozavarovanje)	969	0	3.595	0	803	0
Bruto odhodki
Bruto obračunana premija (direktni posel)	235.643	16.751		10.785	1.658
Bruto obračunana premija (proporcionalno pozavarovanje)	1.156	9		39	37	4.792
Bruto obračunana premija (neproporcionalno pozavarovanje)	2.326	23	7.375		1.477	2

Priloga 2: S.04.05.21 - Premije, škode in stroški po državah poslovanja

Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz življenjskih zavarovanj

	Matična država
Bruto obračunane premija	176.826
Bruto prihodki od premije	176.838
Bruto odhodki za škode	178.681
Bruto odhodki za škode	30.315

Priloga 3: S.05.01.02: - Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno

	pozavarovanje)
	Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	22.888	64.996		174.978	177.649	39.148
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	-10	29		-100	31	16.521
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	3.736	3.656		42.342	21.281	40.398
neto	19.142	61.370		132.535	156.398	15.271
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	22.677	63.764		163.460	177.115	40.714
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje		163		595	352	13.232
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	4.002	3.751		38.015	20.792	45.216
neto	18.676	60.176		126.040	156.676	8.730
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	6.452	19.766		86.814	105.935	30.208
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	167	1.945		236	170	11.021
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	2.416	2.770		28.632	8.922	33.590
neto	4.203	18.942		58.418	97.183	7.640
Odhodki	15.517	19.542		44.811	46.889	4.737
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	206.977	45.723	24.416	796	32.746	3.426
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	35.313	6.277	5.040	0	253	426
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	110.327	18.387	10.756	125	4.009	1.434
neto	131.964	33.614	18.700	671	28.990	2.419
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	202.262	45.754	23.782	575	31.343	3.458
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	24.331	5.198	5.912	0	294	743
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	111.879	18.602	10.659	133	4.084	1.467
neto	114.714	32.349	19.034	442	27.553	2.734
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	75.431	12.880	4.140	44	17.177	-5.459
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	-1.034	889	2.794	0	285	65
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	8.217	7.667	4.890	24	1.122	-4.378
neto	66.180	6.101	2.045	20	16.340	-1.017
Odhodki	61.703	11.847	6.807	434	10.019	1.446
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)

	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko	Skupaj
Obračunane premije
bruto – neposredni posli					793.742
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					63.781
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje		7	145	70.325	70.476
delež pozavarovateljev		264	8	50.880	307.601
neto		-257	137	19.445	620.398
Prihodki od premije					0
bruto – neposredni posli					774.904
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					50.820
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje		26	195	44.959	45.180
delež pozavarovateljev		187	8	40.288	299.083
neto		-161	187	4.671	571.821
Odhodki za škode					0
bruto – neposredni posli					353.387
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					16.539
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje		25		9.966	9.991
delež pozavarovateljev		-4.946		1.180	90.106
neto		4.971		8.786	289.811
Odhodki		-548	-119	4.524	227.609
Drugi odhodki					3.023
Odhodki skupaj					230.632

Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje

	Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj				Obveznosti pozavarovanja	življenjskega
	Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje	Skupaj
Obračunane premije
bruto		35.485	131.597	9.743					176.826
delež pozavarovateljev		22	23	718					763
neto		35.464	131.574	9.025					176.063
Prihodki od premije									0
bruto		35.502	131.597	9.740					176.838
delež pozavarovateljev		22	23	718					763
neto		35.480	131.574	9.021					176.076
Odhodki za škode									0
bruto		93.625	79.290	2.724	3	3.040			178.681
delež pozavarovateljev				334					334
neto		93.625	79.290	2.390	3	3.040			178.347
Odhodki		6.228	20.306	3.767		14			30.315
Drugi odhodki									1.209
Odhodki skupaj									31.524
Skupni znesek odkupov		10.050	47.940	309					58.299

Priloga 4: S.12.01.02 - Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska in zdravstvena zavarovanja

				Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja
	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in dodatka za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena	629.607			868.864
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja	629.607			868.864
Dodatek za tveganje	13.679	20.742
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	643.286 889.606

	Druga življenjska zavarovanja
		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih	Sprejeto pozavarovanje	Skupaj (življenjska zavarovanja razen zdravstvenih, vključno z na enoto premoženja vezanimi zavarovanji)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota						0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti						0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in dodatka za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena			-5.754	54.777		1.547.495
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke				5.839		5.839
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja			-5.754	48.939		1.541.656
Dodatek za tveganje	7.140			165		41.725
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	1.386			54.942		1.589.220

	Zdravstveno zavarovanje (neposredno poslovanje)
	Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje (sprejeto pozavarovanje)	Skupaj (zdravstvena zavarovanja, podobna življenjskim)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota					0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti					0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in dodatka za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena			147		147
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke			2		2
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja			145		145
Dodatek za tveganje			0		0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj			147		147

Priloga 5: S.17.01.02 - Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja

	Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in dodatka za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto – Skupaj	646	-19.369		44.177	38.786	4.247
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	-204	-102		8.269	2.129	3.293
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	850	-19.267		35.907	36.657	954
Škodne rezervacije
Bruto – Skupaj	3.984	29.772		110.696	42.874	47.030
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	19	2.862		24.821	6.964	29.886
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	3.966	26.910		85.876	35.909	17.144
Najboljša ocena skupaj – bruto	4.630	10.403		154.873	81.659	51.278
Najboljša ocena skupaj – neto	4.816	7.643		121.783	72.566	18.098
Dodatek za tveganje	456	705		3.098	2.972	1.382
Zavarovalno - tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	5.086	11.108		157.971	84.631	52.660
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	-185	2.759		33.090	9.093	33.179
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja – Skupaj	5.271	8.349		124.882	75.538	19.480

Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje

Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje

	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in dodatka za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto – Skupaj	35.570	1.462	17.690	38	9.597	228
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	3.306	89	-911	-5	269	-89
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	32.263	1.373	18.601	43	9.328	317
Škodne rezervacije
Bruto – Skupaj	99.818	61.144	4.523	232	4.547	4.481
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	40.711	15.111	2.450	8	225	3.036
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	59.108	46.033	2.073	224	4.322	1.445
Najboljša ocena skupaj – bruto	135.388	62.606	22.213	270	14.145	4.709
Najboljša ocena skupaj – neto	91.371	47.407	20.674	267	13.651	1.761
Dodatek za tveganje	9.641	1.601	2.367	15	524	129
Zavarovalno - tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	145.029	64.207	24.580	285	14.668	4.838
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	44.017	15.200	1.540	3	494	2.948
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja – Skupaj	101.012	49.007	23.041	282	14.174	1.890

Sprejeto neproporcionalno pozavarovanje

	Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	Obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota					0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti					0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in dodatka za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto – Skupaj		-3		6.404	139.474
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke		0		4.024	20.068
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije		-2		2.381	119.406
Škodne rezervacije
Bruto – Skupaj		50		23.805	432.958
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke				17.772	143.864
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij		50		6.033	289.093
Najboljša ocena skupaj – bruto		48		30.210	572.431
Najboljša ocena skupaj – neto		48		8.414	408.499
Dodatek za tveganje		4		1.458	24.352
Zavarovalno - tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj		51		31.668	596.783
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj		0		21.795	163.932
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja – Skupaj		52		9.872	432.851

Obračunani bruto zneski škod (nekumulativno)	0	1	2	3	4	5	6	7	8		9	10 & +		V tekočem letu	Vsota posameznih let (kumulativno)
Predhodna leta												2.415		2.415	2.415
2015	155.631		47.364 10.561	6.039	2.112		1.709 1.129	798		989	464			464	226.797
2016	157.054		50.315 13.577	6.193	2.137	2.107	689	474		662				662	233.208
2017	165.632		70.588 16.667	6.187	3.812		2.462 2.003	895						895	268.246
2018	171.504		64.605 13.018	5.128	2.099	1.527	622							622	258.501
2019	171.280		66.024 15.281	7.065	5.166	1.727								1.727	266.542
2020	162.793		57.619 12.177	8.841	3.477									3.477	244.907
2021	160.601		75.813 19.367 14.758											14.758	270.538
2022	179.044		98.343 30.254											30.254	307.641
2023		297.029 158.490												158.490	455.519
2024	200.414													200.414	200.414
													Skupaj	414.177	4.081.398

Priloga 6: S.19.01.21 - Informacije o škodah neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi

Bruto nediskontirana najboljša ocena škodnih rezervacij	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +		Konec leta (diskontirani podatki)
Predhodna leta											6.982		6.606
2015			20.726 13.012	8.260	4.610	4.708	4.266	3.685	2.079	1.758	6.982		1.679
2016		79.936 31.108 16.284		9.757	7.185	3.585	3.485	2.451	1.565		6.982		1.483
2017		102.780 34.550 19.490 13.943			9.291	5.779	4.708	3.604			6.982		3.426
2018		98.054 35.498 17.467 11.661			8.776	4.333	3.112				6.982		2.935
2019		105.789 40.079 22.158 14.796 13.056 10.797									6.982		10.285
2020		99.152 41.385 30.314 15.282 12.382									6.982		11.874
2021		119.801 84.918 57.017 30.976									6.982		29.860
2022		152.816 74.900 47.838									6.982		46.322
2023	242.684	102.52 0									6.982		104.131
2024	181.822										6.982		172.119
												Skupaj	390.720

Priloga 7: S.23.01.01 - Lastna sredstva

Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje
Presežek sredstev
Prednostne delnice
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami
Uskladitvene rezerve	903.283	903.283
Podrejene obveznosti	151.238			151.238
Znesek neto odloženih terjatev za davek	2.107				2.107
Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v
okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Odbitki
Odbitki za udeležbe v finančnih in kreditnih institucijah
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	1.130.330	976.984		151.238	2.107

Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Druga pomožna lastna sredstva
Skupaj pomožna lastna sredstva

Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Razpoložljiva in primerna lastna sredstva
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	1.130.330	976.984		151.238	2.107
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	1.128.223	976.984		151.238
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	1.130.330	976.984		151.238	2.107
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	1.002.486	976.984		25.502
SCR	416.426
MCR	127.510
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR	271%
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in MCR	786%

Uskladitvene rezerve

Presežek sredstev nad obveznostmi	1.044.800
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	65.709
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	75.808
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi
Uskladitvene rezerve	903.283
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	65.089
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja	40.409
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	105.498

	Bruto zahtevani solventnostni kapital	USP	Poenostavitve
Tržno tveganje	246.867
Kreditno tveganje	28.727
Zavarovalno tveganje življenjskih zavarovanj	62.375
Zavarovalno tveganje zdravstvenih zavarovanj	32.979
Zavarovalno tveganje neživljenjskih zavarovanj	185.160
Razpršenost	-172.807
Tveganje neopredmetenih sredstev
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	383.300
Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala
Operativno tveganje	33.013
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij	-6.479
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES
Prilagoditev za razpršitev tveganja omejenih skladov	6.592
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	416.426
Že določen kapitalski pribitek
Zahtevani solventnostni kapital	416.426
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304

Priloga 8: S.25.01.21 - Zahtevani solventnostni kapital - za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

zavarovanja z zdravstvenimi
	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj	Dejavnosti življenjskih zavarovanj
Komponenta linearne formule za obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj	93.318	3.239

Priloga 9: S.28.02.01 -	Zahtevani minimalni kapital za življenjska in neživljenjska
zavarovanja z zdravstvenimi

		Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj		Dejavnosti življenjskih zavarovanj
MCR neživljenjskih zavarovanj	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja) obračunane premije v zadnjih 12 mesecih	Neto (brez pozavarovanja /namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja) obračunane premije v zadnjih 12 mesecih
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	4.816	19.142
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	17.542	23.258	0	38.111
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	121.783	132.535
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	72.566	156.398
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	18.098	15.271
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	91.371	131.964
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	47.407	33.614
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	20.674	18.700
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	267	671
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	13.651	28.990
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	1.761	2.419
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	48
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje		137
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	8.414	19.445

		Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj	Dejavnosti življenjskih zavarovanj
MCR življenjskih zavarovanj	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) skupni rizični kapital	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) skupni rizični kapital
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – zajamčena upravičenja			609.211
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – prihodnja diskrecijska upravičenja			20.396
Obveznosti iz zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja			868.864
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih (po)zavarovanj	49.083
Skupni rizični kapital za vse obveznosti iz življenjskega (po)zavarovanja				3.371.609

	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj	Dejavnosti življenjskih zavarovanj
Komponenta linearne formule za obveznosti iz življenjskih zavarovanj in pozavarovanj	1.031	29.922

Izračun minimalnega zahtevanega kapitala (MCR)

Minimalni zahtevani kapital	127.510
Absolutna spodnja meja (absolutni prag) MCR	8.000
Kombinirani MCR	127.510
Spodnja meja MCR	104.107
Zgornja meja MCR	187.392
SCR	416.426
Linearni MCR	127.510

Izračun teoretičnega MCR za neživljenjska in življenjska zavarovanja	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj	Dejavnosti življenjskih zavarovanj
Teoretični linearni MCR	94.349	33.162
Teoretični SCR brez pribitka (letni ali zadnji izračun)	308.126	108.301
Zgornja meja teoretičnega MCR	138.657	48.735
Spodnja meja teoretičnega MCR	77.031	27.075
Teoretični kombinirani MCR	94.349	33.162
Absolutna spodnja meja (prag) teoretičnega MCR	4.000	4.000
Teoretični MCR	94.349	33.162