Annual Report • Apr 17, 2025
Annual Report
Open in ViewerOpens in native device viewer
Kidričeva 26, SI-3001 Celje, Slovenija
za leto 2024
Cinkarna Celje, d. d., za prikaz uspešnosti preteklega poslovanja uporablja poleg drugih meril, uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA. Izbrana merila poslovanja razkrivajo uspešnost in učinkovitost poslovanja družbe v oziru cikličnosti pigmentne industrije.
| POSLOVANJE v 000 € | 2024 | 2023 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 200.285 | 176.464 | 227.153 | 192.462 |
| Dobiček iz poslovanja (EBIT) | 26.664 | 12.723 | 53.176 | 39.977 |
| Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA) | 39.565 | 25.078 | 65.326 | 51.258 |
| Čisti poslovni izid | 23.087 | 12.653 | 43.396 | 33.227 |
| Nekratkoročna sredstva (konec obdobja) | 116.964 | 114.523 | 108.560 | 110.512 |
| Kratkoročna sredstva (konec obdobja) | 154.390 | 145.393 | 142.388 | 131.373 |
| Kapital (konec obdobja) | 211.036 | 221.230 | 209.010 | 190.166 |
| Nekratkoročne obveznosti (konec obdobja) | 18.925 | 18.844 | 18.832 | 23.273 |
| Kratkoročne obveznosti (konec obdobja) | 41.393 | 19.841 | 23.106 | 28.446 |
| Investicije | 14.302 | 19.825 | 10.547 | 11.325 |
| Delež EBIT v prihodkih od prodaje v % | 13,31 | 7,21 | 23,41 | 20,77 |
|---|---|---|---|---|
| Delež EBITDA v prihodkih od prodaje v % | 19,75 | 14,21 | 28,76 | 26,63 |
| Čisti dobiček v prihodkih od prodaje (ROS) v % | 11,53 | 7,17 | 19,11 | 17,26 |
| Donosnost kapitala (ROE) |
| Donosnost sredstev (ROA) | v % | 10,68 | 5,88 | 21,74 | 21,40 |
|---|---|---|---|---|---|
| Dodana vrednost na zaposlenega | v % | 8,69 | 4,95 | 17,61 | 14,70 |
| ŠTEVILO ZAPOSLENIH | Konec leta / obdobja | 718 | 742 | 775 | 793 |
| Povprečje konec leta / obdobja | 725 | 754 | 776 | 801 |
| Skupno število delnic | 8.079.770 | 8.079.770 | 8.079.770 | 8.079.770 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število lastnih delnic | 298.384 | 264.650 | 264.650 | 264.650 | |
| Število delničarjev | 2.871 | 2.651 | 2.321 | 2.077 | |
| Čisti poslovni izid na delnico v € | 6 | 2,86 | 1,57 | 5,37 | 4,11 |
| Dividendna donosnost | 7 | 17 % | 0 % | 10 % | 9 % |
| Bruto dividenda na delnico v € | 4,10 | 0 | 9 | 3,19 | 2,10 |
| Tečaj delnice konec obdobja v € | 27,70 | 20,50 | 23,00 | 25,90 | |
| Knjigovodska vrednost delnice v € | 8 | 26,12 | 27,38 | 25,87 | 23,54 |
| Tržna kapitalizacija v 000 € (konec obdobja) | 223.809,63 | 165.635,29 | 185.834,71 | 209.266,04 |
Razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja.
Razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja, povečana za amortizacijo. Odraža uspešnost poslovanja.
Čisti dobiček/povprečno stanje sredstev v obdobju. Kazalnik odraža učinkovitost družbe pri ustvarjanju čistega poslovnega izida glede na sredstva.
Donos na sredstva je tudi kazalnik uspešnosti poslovodstva pri učinkovitosti uporabe sredstev za ustvarjanje dobička.
Poslovni izid iz poslovanja, povečan za amortizacijo in stroške dela, deljeno s povprečnim številom zaposlenih po vštetih urah. Kazalnik produktivnosti, ki odraža, kakšna je povprečna novo ustvarjena vrednost na zaposlenega v Cinkarni.
Čisti dobiček/skupno število izdanih delnic.
Višina dividende/vrednosti delnice (na dan skupščinskega sklepa).
Kapital konec obdobja/skupno število izdanih delnic.
Kontinuirano 150-letno poslovanje je Cinkarna Celje, d. d., sodobno in v prihodnost usmerjeno
kemijsko podjetje pričakala v zelo dobri kondiciji, z ambicioznimi cilji trajnostnega poslovanja. Kot
del kemijske industrije, ki predstavlja vitalni gradnik evropskega in slovenskega gospodarstva, se
zavedamo svoje priložnosti, odgovornosti ter izzivov v kontekstu zelene, nizkoogljične in krožne
preobrazbe evropske industrije ter dinamičnosti industrije pigmenta.
V letu 2024 smo za 13 % povečali prodajo, nakar vplivajo predvsem višje prodane količine pigmenta
titanovega dioksida. V drugem četrtletju se je povpraševanje izboljšalo, kar je bilo predvsem
posledica napovedi uvedbe začasnih protidumpinških ukrepov, ki so spodbudile evropske kupce k
preučitvi svojih nabavnih strategij. Začasni ukrepi, ki so veljali od sredine prejšnjega leta, so bili z
začetkom letošnjega leta nadomeščeni s stalnimi. Ti se razlikujejo po metodologiji, saj so tarife
namesto relativnih (v % na uvozno ceno) določene kot absolutni zneski. Poleg tega je bil iz ukrepov
izvzet tip pigmenta, ki se uporablja v tiskarskih barvah. Vpliv teh sprememb na tržne razmere bo
bolj razviden v prihodnjih četrtletjih.
Osredotočanje na jedrni program pigmenta titanovega dioksida in racionalizacija portfelja strateških
poslovnih področij sta ključni gradnika naše poslovne uspešnosti. Pigment titanov dioksid je naš
najpomembnejši proizvod in je nepogrešljiva surovina v sodobnem svetu, zato smo zavezani k
nadaljnjemu razvoju in nenehnemu izboljševanju kakovosti slednjega ter preučevanju možnosti
uporabe v trajnostnih aplikacijah.
Doseženi poslovni rezultati presegajo napovedi za to obdobje. Kot relativno majhen proizvajalec
pigmenta se spoprijemamo s tržnimi stanji in spremembami kot tipičen sledilec, seveda pa
poskušamo znotraj danih okvirov kar najbolj izkoristiti potencial trga, v smislu ravni in tudi časovne
dinamike.
Vztrajamo pri dolgoletni poslovni strategiji, ki temelji predvsem na aktivnem trženjskem pristopu v
smeri iskanja in razvoja najdonosnejših kupcev in trgov, povečevanja tržnih deležev na
najkakovostnejših trgih in vzpostavljanju dolgoročnih partnerskih odnosov s ključnimi strankami.
Kazalniki razpoloženja kažejo šibko gospodarsko aktivnost v območju evra, saj so se v zadnjem
četrtletju 2024 znižali. Nemške institucije ne pričakujejo vidnejšega okrevanja nemškega
gospodarstva v letu 2025. Spremembe gospodarskih napovedi bodo še naprej močno odvisne od
inflacijskih gibanj, trga dela ter geopolitičnih razmer.
Omenjene makroekonomske razmere v kontekstu naših trgov, predvsem EU, in nosilnih proizvodov
pomenijo, da se srečujemo s šibkim povpraševanjem. Kljub poskusom nekaterih proizvajalcev, da
dvignejo prodajne cene, ostaja odpor kupcev močan, saj trg ostaja dobro preskrbljen. Vključnih
sektorjih, kot so gradbeništvo, dekorativni premazi in avtomobilska industrija, okrevanja za zdaj ni
pričakovati, negotovost pa ostaja zaradi makroekonomskih in geopolitičnih tveganj. Vzporedno
se bo v naslednjih četrtletjih razjasnilo, kako določene izjeme pri protidumpingu vplivajo na
povpraševanje po drugih tipih pigmenta.
Čisti dobiček je dosegel vrednost 23,1 mio EUR in je za 82 % višji od doseženega v 2023, ko je ta
dosegel vrednost 12,7 mio EUR. Poslovni izid iz poslovanja povečan za amortizacijo oziroma EBITDA
je dosegel 39,6 mio EUR in znaša 19,8 % od dosežene prodaje. V primerjavi z letom poprej je EBITDA
višja za 58 %.
Na področju dela z zaposlenimi in upravljanja kadrovskih potencialov pozornost posvečamo
optimizaciji organizacijske strukture, da bi zagotovili nemoteno delovanje podjetja ter posledično
pogoje varnega in zdravega dela zaposlenih v največji meri. Sledimo načelu pozitivne motivirajoče
plačne politike ter zagotavljanju primerne stopnje zadovoljstva in motivacije zaposlenih. Hkrati
vpeljujemo informacijsko podporo za razvoj kompetenc in izboljšanje organizacijske klime. Ob koncu
Letasmo socialnim partnerjem predstavili projekt prenovekompetenčnega in plačnega modela. Cilj slednjega jesodobni sistem, ki ga bodo sooblikovali tudi zaposleni in bo nudil temelj za nadaljnjo rast podjetja.
V letu 2024 smo za investicije, nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opreme porabili 14,3 mio EUR. Vlagamo v programe, ki kažejo potencial rasti. Z investicijami v proizvodnji sledimo predvsem ciljem zniževanja operativnih stroškov, zagotavljanja rentabilnega obsega količinske proizvodnje, doseganju višje kakovosti, zakonodajne skladnosti in energetske vzdržnosti.
Z razvojnimi dejavnostmi sledimo strategiji za petletno obdobje. Razvojne aktivnosti smo izvajali glede na zaznane priložnosti na področjih, ki jih strokovno obvladujemo, glede na trende in pričakovanja kupcev. V podjetju izvajamo več medsebojno povezanih projektov, s katerimi celovito obvladujemo prostorska in okoljska tveganja. Pomembnejši med njimi so projekt alternativne dobave vode, uskladitev prostorskih aktov na napravi za zapolnjevanje rdeče sadre Za Travnik, sanacijski poseg na Odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) in zagotavljanje stabilnosti pregradnih teles.
Pri načrtovanju in izvajanju vseh aktivnosti upoštevamo načela trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. V okviru zagotavljanja trajnostnega razvoja proizvodnje titanovega dioksida smo nadaljevali z večletnim razvojnim projektom celovitega ravnanja z vodami ter projektom zniževanja količine odpadkov. Zastavili in izvajali smo tudi nove aktivnosti na področjih manjšanja ogljičnega odtisa, rabe obnovljivih virov energije in ponovne rabe materialov. Ob koncu leta smo sprejeli trajnostno strategijo.
V nadaljnjih poglavjih poročila so navedeni podrobnejši podatki po posameznih poslovnih področjih, kakor tudi prikaz finančnega položaja in poslovanja podjetja.
V letu 2024 je Nadzorni svet zasedal in odločal na desetih sejah, od tega na petih rednih, treh izrednih in dveh korespondenčnih. Udeležba članov na sejah je bila praviloma polnoštevilna. Znotraj pravnoformalnega okvira, določenega z zakoni, predpisi, statutom družbe in relevantnimi kodeksi ter pristopom skrbnega gospodarja, smo vestno izpolnjevali in izvajali svoje pristojnosti, dolžnosti ter odgovornosti. Obravnavali smo predložena gradiva, izvedene predstavitve, posebna pojasnila in razlage ter organizirali in izvedli razgovore s posameznimi zunanjimi strokovnjaki. S konstruktivnimi predlogi, vprašanji in zahtevami po dodatnih podatkih, analizah in poročilih smo poskušali posamezne teme dodatno razjasniti in preučiti. Menimo, da je Nadzorni svet pri svojem delu ravnal skrbno, v skladu z zakonom in najboljšo vestjo ter znanjem posameznika, s tem pa primerno varoval interese družbe in delničarjev.
Nadzorni svet je pozornost in čas namenil pregledovanju tekočega poslovanja, naložbam, poslovnim načrtom in rednim aktivnostim notranje revizije. Uprava je člane Nadzornega sveta podrobno seznanila s tveganjem pomanjkanja tehnološke vode in možnimi rešitvami ter ostalimi pomembnimi tveganji, s katerimi se sooča družba. Pozornost se je namenila tudi trajnostni strategiji.
Nadzorni svet je ob koncu leta 2024 deloval v naslednji sestavi: predsednik Tomaž Berločnik ter člani Melita Malgaj, Boštjan Furlan, Dubravka Derossi Uršič, Aleš Stevanovič in Jože Koštomaj, pri čemer je slednja imenoval svet delavcev. Novi Nadzorni svet je nadomestil prejšnji sestav, v katerem sta mandat zaključila Luka Gaberščik in Mario Gobbo, Mitja Svoljšak je odstopil, Davida Kastelica pa je odpoklicala skupščina.
Prejšnja sestava Nadzornega sveta je v letu 2023 sodelovala pri pripravi in sprejela razvojno strategijo do leta 2028. Ključni poudarek te strategije je osredotočenost podjetja na osrednjo dejavnost titanovega dioksida in spremembo prodajnega portfelja tega nosilnega izdelka v smeri dviga kakovosti, optičnih lastnosti in razvoja izdelkov za zahtevnejše uporabniške aplikacije. Od sredine leta, ko se je zamenjala sestava Nadzornega sveta, je Uprava pripravila pregled izvajanja aktualne strategije in stanja na posamezni aktivnosti pri uresničevanju strategije.
V novembru 2024 smo obravnavali in sprejeli načrt poslovanja za leto 2025. Zastavljen je na podlagi relativno pesimističnih makroekonomskih napovedi in s tradicionalno konservativnostjo. Načrt prodaje znaša več kot 206,3 mio €, načrtovani čisti dobiček pa znaša 15,3 mio €. Načrtovani padec slednjega je predvsem posledica tržnih pritiskov v smeri znižanja povprečnih prodajnih cen. Nadzorni svet je menil, da je načrt primerno oblikovan in da ustrezno odraža tako razmere v poslovnem okolju kot konkurenčni položaj in možnosti ustvarjanja rezultatov v podjetju.
Poudarki bodo torej še naprej namenjeni izboljšanju oziroma dvigu konkurenčnega položaja, povečanju tržnih deležev in dvigu fizičnega obsega poslovanja. Vzporedno s tem se bo preučevala možnost dodatne diverzifikacije produktnega portfelja.
Ob koncu leta je bilo izvedeno tudi obširno izobraževanje za nadzornike, ki je vključevalo predstavitve področij, ki jih vodijo posamezni direktorji in vodje, kot tudi poglobljeno izobraževanje o tehnologiji in industriji titanovega dioksida.
V skladu z zahtevami ESRS in CSRD ter naraščajočimi pričakovanji glede trajnostnega ravnanja in upravljanja vplivov na deležnike je Uprava predstavila trajnostno strategijo do leta 2030, ki jo je Nadzorni svet potrdil.
Zaradizaščitniške ukrepe je družba aktivno pristopila k iskanju novih priložnosti v panogah in trgih. Skupna vrednost investicij je tako znašala 14,3 mio €. Glavnina sredstev je bila namenjena proizvodnji pigmenta titanovega dioksida za izboljšanje kakovosti izdelkov, za zagotavljanje načrtovane količinske proizvodnje in zmanjšanje vplivov na okolje. Družba tradicionalno sledi strategiji konservativnega finančnega poslovanja, posluje brez dolgoročnih posojil oziroma zunanjih finančnih virov, zato je v finančnem smislu stabilno in trdno s potencialom za rast.
Nadzorni svet ocenjuje, da so ukrepi Uprave družbe uspešni tudi pri izvajanju investicijskih načrtov in ciljno usmerjenem razvojnem delu. Učinkovito poslovanje, trdoživost in stabilnost sistema podajajo odgovor glede njegove dolgoročne perspektivnosti. Temeljne smeri poslovanja in razvoja podjetja, zastavljene s srednjeročno strategijo, so se v najpomembnejših točkah kakovostno izpolnjevale.
V pričujočem letnem poročilu, ki vsebuje predpisane računovodske izkaze, razkritja, pojasnila in poslovno poročilo ter izjavo o trajnostnosti, so po mnenju Nadzornega sveta poglavitne informacije in kazalniki ter ustrezna pojasnila o posameznih dogodkih in dejstvih, zato Nadzorni svet na predlog revizijske komisije Nadzornega sveta potrjuje Letno poročilo družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2024.
Nadzorni svet se je seznanil tudi s poročilom neodvisnega revizorja in meni, da ustrezno predstavlja zakonsko predpisano revizijo računovodskih izkazov in pojasnil ter sprejema mnenje revizorja, da je poslovno poročilo v skladu z revidiranimi računovodskimi izkazi. S tem je v zadostni meri izpolnjena zahteva po resničnosti in poštenosti podatkov o premoženjskem in finančnem stanju družbe v obravnavanem obdobju.
Revizijska komisija Nadzornega sveta Cinkarne Celje, d. d., je z začetkom leta 2024 delovala v sestavi David Kastelic - predsednik, Jože Koštomaj – član in Gregor Korošec – neodvisni zunanji. Od sredine leta 2024 pa s spremenjenim vodstvom, in sicer z Melito Malgaj, kot predsednico in člani Boštjanom Furlanom ter Alešem Stevanovićem z zunanjim članom Gregorjem Korošcem. Člani revizijske komisije so se osredotočali na redne in trenutne naloge ter obveznosti. V letu 2024 je bilo 5 sej RK.
Člani revizijske komisije so bili prisotni na vseh sejah. Na sejah sta bila prisotna tudi Aleš Skok, predsednik Uprave, in Karmen Fujs, vodja računovodske službe, ki sta predstavljala dokumente ter podajala odgovore oziroma pojasnila na vprašanja članov. Na dveh sejah sta bili prisotni pooblaščeni revizorki, Sanja Košir Nikašinović in Lidija Šinkovec, iz revizijske hiše Ernst & Young, d.o.o. Prav tako je bila na sejah prisotna vodja notranje revizije Mateja Rupnik.
Na vseh sejah se je revizijska komisija seznanjala z medletnimi rezultati poslovanja in bila pozorna predvsem na finančne in računovodske podatke. Skrbno se je posvetila vsebini medletnih in letnih poslovnih poročil družbe ter pripravljala predloge in priporočila popravkov. Kot že predstavljeno, je sprotno preverjala in preučevala tudi poročila notranje revizije, ki so med drugim vključevala poročanje o statusu izvedenih ukrepov na podlagi njenih priporočil, hkrati pa tvorno sodelovala, predlagala izboljšave in usmerjala delovanje notranje revizije.
poročilo Cinkarne Celje, d. d., za leto 2024 bilo izdelano kakovostno ter v vseh pomembnih pogledih v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi in določili Zakona o gospodarskih družbah.
Revizijska komisija napodlagipozitivnega mnenjav revizorjevem poročilu, dodatnih pojasnil revizorja in strokovnih služb Cinkarne Celje, d. d., ter napodlagi podatkov in razkritij v Letnem poročilu Cinkarne Celje, d. d., za leto 2024 ocenjuje, daje Letno poročilo sestavljeno v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih predstavljajo pošten prikaz finančnega položaja družbe Cinkarna Celje, d. d., na dan 31. 12. 2024 ter njen poslovni izid in denarne tokove za tedaj zaključeno leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja kot jih sprejela EU.
Revizijska komisija ocenjuje, da je revizor deloval nepristransko in neodvisno ter v sklad z Zakonom o revidiranju. Revizor je za družbo opravil storitev pregleda skladnosti računovodskih izkazov v elektronski obliki (ESEF). Prav tako je bilo z njegove strani pregledano Poročilo o prejemkih organov vodenja in nadzora družbe.
Revizijska komisija je o rezultatu obvezne revizije poročala Nadzornemu svetu in pojasnila, da je obvezna revizija prispevala k celovitosti računovodskega poročanja. Revizijska komisija na Letno poročilo družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2024 nima pripomb, ki bi jo kakor koli zadrževale pri predlogu Nadzornemu svetu, da v skladu z zakonom sprejme odločitev o potrditvi Letnega poročila družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2024.
Nadzorni svet je letno poročilo potrdil na svoji redni seji dne 15. 4. 2025. Prav tako je Nadzorni svet podal predlog o delitvi bilančnega dobička, ki bo obravnavan na redni letni skupščini družbe.
Predsednik Nadzornega sveta
Storitve notranjega revidiranja izvaja Služba za notranjo revizijo, ki je samostojna organizacijska enota, funkcijsko odgovorna Nadzornemu svetu, organizacijsko pa Upravi družbe. Njena vloga, obseg dela, vrste storitev ter pooblastilo so opredeljeni v Notranjerevizijski temeljni listini, ki je bila ob zaključku leta 2024 prenovljena.
Namen notranje revizije je okrepiti sposobnost Cinkarne Celje, d. d., za ustvarjanje, zaščito in ohranjanje vrednosti s podajanjem neodvisnih, nepristranskih zagotovil na podlagi ocene tveganj ter priporočil, nasvetov, predlogov in predvidevanj. Notranja revizija pomaga družbi pri doseganju njenih ciljev z izvajanjem aktivnosti na področjih ključnih tveganj in kjer lahko prispeva k izboljšanju postopkov upravljanja družbe, tveganjin kontrolnih postopkov. Pri svojem delu upošteva Globalne standarde notranjega revidiranja ter druga pravila, vključena v hierarhijo pravil notranjega revidiranja.
V letu 2024 je delo Službe za notranjo revizijo potekalo na podlagi odobrenega letnega načrta, ki je bil med letom prilagojen kot odziv na aktualne spremembe pri pomembnih tveganjih. Opravljenih je bilo osem notranjerevizijskih pregledov, zadnji od teh je bil zaključen v naslednjem letu. Zajeta so bila področja znotraj proizvodnih poslovnih enot in procesi na ravni družbe. Za prepoznane možnosti izboljšanja so bila podana priporočila, razvrščena po stopnjah tveganj, katerih uresničevanje se je redno spremljalo.
Izvedba priporočil notranje revizije pripomore k izboljšanju vzpostavljenih sistemov notranjih kontrol ter njihovem delovanju. Izboljšave so se uvajale tudi na področju funkcije notranje revizije, v letu 2024 predvsem zaradi prilagoditev zahtevam Globalnih standardov notranjega revidiranja. Poročanje odgovornim za revidirano dejavnost, Upravi, revizijski komisiji in Nadzornemu svetu je potekalo v skladu z vzpostavljenimi poročevalskimi razmerji. Obdobna poročila upravi, revizijski komisiji in Nadzornemu svetu so vključevala tudi informacije o uresničevanju notranjerevizijskih priporočil in izvedbi drugih aktivnosti.
Razvoj funkcije notranje revizije se načrtuje in uresničuje s pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti ter rednega izobraževanja. V letu 2024 so se izvajale aktivnosti notranje presoje, ki so bile podlaga za nadaljnje izboljševanje funkcije. Zadnja zunanja presoja kakovosti delovanja Službe notranje revizije v Cinkarni Celje, d.d., je bila izvedena v letu 2022.
Mag. Mateja Rupnik,
vodja Službe za notranjo revizijo
Cinkarna Celje ima prvo komercialno zasebno omrežje 5G v Sloveniji
Z zasebnim mobilnim omrežjem 5G je družba digitalizirala skladiščno poslovanje in optimiziralo delo v njem. V skladiščih je omogočeno sledenje materialom z bralniki črtne kode in integracija senzorja z neposredno povezljivostjo z omrežjem 5G. V nadaljevanju bo Cinkarna zasebno mobilno omrežje uporabljala tudi kot platformo za digitalizacijo drugih segmentov poslovanja, kar to prinaša poslovne koristi.
Del uspešne zgodbe ŽKK Cinkarna Celje
Kot generalni pokrovitelj smo del uspešne zgodbe Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje (ŽKK CC), ki letos praznuje 30. obletnico svojega samostojnega delovanja. Klub je 20. 11. 2024 obeležil obletnico z odprtjem stalne razstave v domači dvorani Gimnazije Celje – Center. Razstava prikazuje bogato zgodovino ženske košarke v Celju ter 'Hall of fame' in je na ogled vsem obiskovalcem klubskih tekem. Postavitev razstave je rezultat sodelovanja s klubom in Mestno občino Celje.
Najavljen 17. natečaj
V okviru 17. natečaja za osnovne in srednje šole bodo mladi ob pomoči detektiva CC raziskovali aktivnosti, s katerimi na različne načine zmanjšamo vpliv na okolje in povečamo svojo odgovornost do okolja, v katerem delujemo.
Cinkarna na Svetovnem vrhu TiO2 World Summit
Vsakoletna največja panožna konferenca TiO2 World Summit je letos potekala 8. in 9. oktobra na Dunaju. Dogodek že več kot 25 let predstavlja osrednje stičišče za industrijo titanovega dioksida (TiO2) in pigmentov, saj združuje strokovnjake, proizvajalce in druge deležnike iz panoge z vsega sveta. V dveh dneh je konferenca ponudila širok nabor zanimivih vsebin, vključno s predstavitvami, mreženjem in razpravami, ki so se osredotočale na trende v industriji, inovacije, ponudbo in povpraševanje, cilje trajnostnega razvoja (ESG) ter napredek na področju uporabe TiO2 in pigmentov.
Certifikat ISO 50001 – sistem upravljanja z energijo
Cinkarna je pridobila prestižni certifikat ISO 50001 – sistem upravljanja z energijo. Mednarodno priznan standard ISO 50001 je uveljavljen standard za upravljanje z energijo in zagotavlja podjetju načrtno povečevanje energetske učinkovitosti, učinkovito upravljanje potencialnih prihrankov s tega področja in izvajanje ustreznih ukrepov na področju upravljanja z energijo. Ta mednarodno priznani standard je ključni za sistematično izboljševanje energetske učinkovitosti in manjšanje okoljskega odtisa.
Zaključek 16. natečaja
Z namenom izobraževanja mladih o pomenu vode za obstoj in o pomenu vode za vsako proizvodnjo smo oblikovali 16. natečaj Čudoviti svet vode. Na zaključku so v Tehnoparku razglasili zmagovalne šole, ki so prispevale najbolj izvirne rešitve, pripomočke, učne materiale ali raziskovalne eksponate za raziskovanje katerega koli pojava ali oblike vode. Nagrade so letos prejele POŠ Kompole, OŠ Rečica ob Savinji, OŠ Frana Kranjca, VIZ II. OŠ Rogaška Slatina, OŠ Planina pri Sevnici, POŠ Sedraž, OŠ Polzela, OŠ Frana Roša Celje, OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki, Gimnazija Celje – Center, Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, Gimnazija Slovenske Konjice, posebno nagrado pa so prejeli dijaki okoljevarstvenega tehnika Šolskega centra Velenje.
Najuglednejši delodajalec 2023 na področju kemijske industrije
povezaviz dejavniki, kajjih motivira na njihovikarierni poti in kaj pričakujejo od delodajalca. Nenehnosi prizadevamo za izboljšave nakadrovskem področju in sledimo najvišjim standardom delovnegaokolja, ta prestižni naslov papotrjuje naše dosedanje aktivnosti in predanost skrbi za zaposlene.
Vmarcu smo za svojedistributerje titanovega dioksida prvič organizirali dogodek 'Dan distributerjev' v obliki seminarja in s tem postavili nova izhodišča za prihodnja sodelovanja. Na svoji lokaciji smo z velikim zadovoljstvom pozdravili prihod distributerjev titanovega dioksida iz celeEvrope, ki so se udeležili 2-dnevnega seminarja. 'Dan distributerjev', organiziran v oblikiseminarja, je pomemben mejnik nanaši poti sodelovanja. V dveh dnehsmo udeležencem predstavilinovosti in jih popeljali skoziproizvodnjo ter obenem izmenjali neprecenljiva znanja in izkušnje. Dogodek je bil izjemno uspešen. Ne nazadnje je v ospredju osebni pristop sodelovanja in komunikacije, ki je danes, v času virtualnih pristopov, zelo pomemben.
Od 30. aprila do 2. maja 2024 smo razstavljali na American Coating Showu v Indianapolisu, ZDA.
Cinkarna Celje, d. d., s svojo 150-letno tradicijoneprekinjenega delovanja sodi med najbolj trdoživa podjetja slovenskegagospodarskega prostora. Do leta 1968 je bila opredeljujoča dejavnost podjetja metalurgija, zzagonom proizvodnje pigmenta titanovega dioksida leta 1973 in njeno poznejšo širitvijo pa se Cinkarna Celje, d. d., uvršča med podjetja kemijsko predelovalne panoge.
| Cinkarna, kemična industrija Celje, d. d. | |
|---|---|
| Skrajšano ime | Cinkarna Celje, d. d. |
| Sedež | Kidričeva ulica 26, 3000 Celje, Slovenija |
| Telefon – centrala | 03 427 60 00 |
| E-naslov | info\@cinkarna.si |
| Spletna stran | www.cinkarna.si |
| Odgovorna oseba | Aleš Skok, predsednik Uprave |
| Dislocirana poslovnaenota | Kemija Mozirje |
| Sedež | Ljubija 11, 3330 Mozirje |
| Telefon | 03 837 09 00 |
| Lastništvo | Prikazano v računovodskem poročilu |
| PE TITANOv dioksid | FINANCNA SLUZBA |
|---|---|
| Pe Kemija Mozirje | NABAVA inLogistikA |
| Pe PolifERI | KAdROVSKA SPLOSNA SLUZbA |
| VZORZEVANJE | SLUZBA ZA VARNOST IN ZORAVJE PRI dELU |
| PE | INeNERGETIKA |
| PRAVNA SLUZBA | SLUZBA Kakovosti |
| SLUZBA ZA VaRSTVO OKOLJA | RACUNOVODSK A SLUZBA |
| SLUZBA INFORMATIKE | SLUZBA ZA NOTRANJO REViZIJO |
Organizacijska struktura zajema Upravo družbe, pet poslovnih enot in enajst strokovnih služb. Od leta 2024 v organizacijski strukturi več zajeta PE Metalurgija. Z začetkom leta 2025 sta se Služba za varstvo okolja in Služba za varnost in zdravje pri delu združili v Službo za varnost, zdravje in okolje.
Cinkarna, kemična industrija Celje, d. d., je organizirana kot delniška družba s sedežem v Celju. Družba ima dvotirni sistem vodenja – z Upravo družbe in Nadzornim svetom. Družbo vodi Uprava v dobro družbe, samostojno in nalastno odgovornost. Uprava zastopa in predstavlja družbo ter je odgovorna skupščini in Nadzornemu svetu.
Podatke o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij predstavljamo v poglavju Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov.
Družba pri svojem poslovanju uporablja Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga decembru 2021 sprejela Ljubljanska borza in Združenje nadzornikov Slovenije. V skladu s poslovno odločitvijo Uprave družbe, družba Kodeks upošteva z izjemo pojasnjenih odstopanj. Zaradi specifik upravljanja konkretne družbe se na področjih, ki odstopajo od kodeksa, dosledno upošteva zakonska podlaga (ZGD-1, ZTFI-1, Uredba o zlorabi trga (MAR), itd.). V nadaljevanju podajamo pregled in pojasnila odstopanj od posameznih določil Kodeksa.
Skladnost sestavin izjave o upravljanju z določili ZGD-1 je preveril zunanji revizor v okviru redne revizije. Dodatna zunanja presoja ustreznosti ni bila opravljena.
Nadzorni svet je v sodelovanju z Upravo družbe oblikoval Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora v skladu z relevantno zakonodajo in priporočili dobre prakse na tem področju ter jo podal skupščini v odobritev. Skupščina dokumentani potrdila. V pripravi je nova politika prejemkov. Več o tem v poglavju Prejemki članov organov vodenja in nadzora.
Družba ima koncentrirano lastništvo, kjer imata dva največja delničarja več kot 20 odstotkov glasovalnih pravic. Prav tako je večinski del delničarjev iz Slovenije.
Vrednotenje dela Nadzornega sveta in komisij opravijo člani sami in pri tem sledijo metodologiji in Priročniku za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov, ki ga je pripravilo Združenje nadzornikov Slovenije. Postopek vrednotenja je potekal strokovno in objektivno, zato ni bilo potrebe po zunanji strokovni podpori in tudi ni bila opravljena zunanja presoja dela Nadzornega sveta v sodelovanju s specializirano institucijo oziroma drugimi strokovnjaki.
Družba še nima vnaprej vzpostavljenih postopkov glede poslov s povezanimi osebami za presojo, ali je v ospredju posel, ki bo opravljen v okviru rednega opravljanja dejavnosti družbe in pod tržno običajnimi pogoji. Družba sicer v obdobju poročanja ne beleži primerov sklepanja poslov s povezanimi osebami, vendar pa ima seznam povezanih oseb.
Družba nima opredeljenih strategij komuniciranja družbe kot sestavnega dela Politike upravljanja. Za komuniciranje družbe oziroma transparentnost poslovanja skrbijo Uprava družbe in strokovne službe. Javne objave (SEOnet in spletne strani družbe) so v skladu z zakonskimi zahtevami in vsebujejo informacije, ki omogočajo vlagatelju vrednostnih papirjev presojo položaja in oceno vplivanja poslovnega dogodka na ceno vrednostnega papirja.
Politika raznolikosti je javno dostopna na spletni strani in je predstavljena v poglavju G1 v Izjavi o trajnosti, kot tudi drugi kodeksi in politike, ki jih družba pri svojem delovanju upošteva.
• učinkovitosti in uspešnosti poslovanja,
• zanesljivosti računovodskega poročanja,
• skladnosti z zakonskimi in internimi predpisi.
Kontrolne aktivnosti in odgovorni nosilci so zapisani v internih aktih (opis delovnih mest, pooblastila, organizacijski predpisi, pravilniki, poslovniki).
V podjetju zagotavljamo:
Službo za notranjo revizijo smo vzpostavili v letu 2016. Na podlagi sprejete temeljne liste, metodologije dela, strokovnih pravil in letnega načrta dela deluje od leta 2017. Njen namen je v okviru opravljanja notranjerevizijskih poslov preveriti in presoditi primernost in učinkovitost sistema notranjih kontrol pri uresničevanju pomembnih ciljev družbe.
Odstopanja, ki so ugotovljena v posameznih oblikah notranjih kontrol, analizirajo odgovorne osebe in vodstvo podjetja ter na tej osnovi sprožajo ukrepe za odpravo oziroma preprečevanje vzrokov za nastanek tveganj, ki so ali bi lahko povzročila odstopanja od zastavljenih pravil in ciljev podjetja.
Proces upravljanja tveganj je ključni proces in temelj Integriranega sistema vodenja (ISV). Tveganja obvladujemo s Pravilnikom o upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti v Cinkarni Celje, d. d., Pravilnik natančno opredeljuje organizacijo, odgovornosti in uporabljeno metodologijo.
Sistem upravljanja s tveganji vključuje prepoznavanje tveganj, oceno in razvrstitev tveganj, izvajanje ukrepov, nadzor in poročanje. Na podlagi monitoringa in analiz zunanjega in notranjega okolja pridobimo vhodne podatke za opredelitev ključnih tveganj in priložnosti, kar je ključnega pomena za operativno, taktično in strateško načrtovanje v skladu s cilji trajnostnega razvoja.
V luči poročanja v skladu s CSRD za leto 2024 svojemu dosedanjemu načinu obravnavanja tveganj dodajamo oceno trajnostnih vplivov s tveganji in priložnostmi, ki izhajajo iz njih. Način ocenjevanja trajnostnih vplivov in tveganj, ki smo jih prepoznali skozi proces ocene dvojne pomembnosti (DMA), smo opisali na v poglavju [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti.
Poglobljena analiza pomembnih trajnostnih tveganj, kot jih opredeljuje standard ESRS v okviru ocene dvojne pomembnosti, je integralni del sistema upravljanja tveganj. Ta tveganja so identificirana in ovrednotena v okviru Izjave o trajnostnosti in se navezujejo na bistvene vplive družbe na okolje in družbo, kot tudi na tveganja, ki lahko pomembno vplivajo na njeno finančno uspešnost. S tem pristopom zagotavljamo usklajenost med trajnostnimi in klasičnimi tveganji ter omogočamo celovito obvladovanje vseh tveganj znotraj Integriranega sistema vodenja.
Vplive, tveganja in priložnosti obvladujemo z izvedbenimi cilji ali nalogami, izvajanje teh pa sledimo s poročili in/ali zapisniki. Vplive, tveganja in priložnosti spremljamo kontinuirno, skrbni pregled pa v okviru Odbora izvajamo enkrat na četrtletje. Sledi poročanje na Širšem strokovnem kolegiju Uprave. S ključnimi vplivi, tveganji in priložnostmi seznanjamo na četrtletje Upravo in Nadzorni svet.
O tveganjih delovanja podjetja in njihovem obvladovanju komuniciramo tudi z zunanjo javnostjo, in sicer v medletnih in letnih poročilih, tj. na tri mesece. Poročila so javno objavljena na portalu SEO-net in na spletni strani podjetja www.cinkarna.si.
Pregled ključnih tveganj v nadaljevanju je aktualiziran in opredeljen na stanje in pričakovanja na presečni datum poročanja za leto 2024 (31.12. 2024).
| Identifikacija/prepoznavanje vplivov, učinkov | Analiza vplivov, učinkov | Opredelitev pomembnosti vplivov | Vrednotenje tveganj / Opredelitev priložnosti |
|---|---|---|---|
| podjetja na ljudi in okolje | negativni učinki / pozitivni učinki | družbenih in okoljskih vprašanj, dogodkov in negotovosti na podjetje |
Slika 1: Proces upravljanja vplivov, tveganj in priložnosti (IRO)
| Področje | Razpoložljivost virov | (materialni, človeški, finančni) |
|---|---|---|
| Proizvodnja | Trajnostna področja | Tema |
| Projekti | Skladnost | Okolje |
| Sociala | Upravljanje | Vhodni kanali |
V podjetju letne in strateške načrte pripravljamo glede na doseganje maksimalne izkoriščenosti naprav v največji meri. Okvare in nenačrtovani vzdrževalni posegi ter omejene skladiščne kapacitete predstavljajo tveganje za nedoseganje želenega cilja. V letu 2024 je tveganje okvar na opremi nastopalo predvsem v procesu čiščenja dimnih plinov iz kalcinacije titanovega dioksida in na liniji za proizvodnjo masterbatchev.
Tveganje okvar zmanjšujemo tudi z uvajanjem vitke proizvodnje (načrtovano in samostojno vzdrževanje, usmerjeno izboljševanje) in izvajanjem projektov za odpravo tehnoloških ozkih grl. VPE Kemija Mozirje izvajamo razširjeno preventivno vzdrževanje in zagotavljamo zalogo pomembnejših rezervnih delov. Izdelali smo študijo izvedljivosti za postavitev dodatne linije.
Neizkoriščene priložnosti na področju digitalizacije ter dodatni stroški zaradi neuspešne digitalne transformacije ali pomanjkljive digitalne varnosti. Zaostajanje za sodobnimi tehnologijami lahko vodi do večje nekonkurenčnosti. Z digitalizacijo lahko zmanjšamo tveganja za izgubo količinske proizvodnje, večje stroške vzdrževanja, napak pri ročnem vpisovanju podatkov, stroške za administrativna dela, bolje obvladujemo varnostna tveganja.
Tveganje zmanjšujemo z izvajanjem več izvedbenih ciljev, ki povečujejo stopnjo digitalizacije in informatizirajo ter poenostavljajo poslovne procese (nadgradnja modulov v poslovni analitiki Power BI in v Moja Cinkarna, dokumentni sistem, migracija programov Oracle Forms, posodobitev vzdrževalnega informacijskega sistema in proizvodnega informacijskega sistema Spekter).
Na področju nabave surovin se srečujemo z dvema vrstama tveganj. Izpad proizvodnje in posledično načrtovanih prihodkov lahko povzroči izpad dobave predmetov dela pri monopolnih dobaviteljih, prav tako pa tudi nepredvidena podaljšanja dobavnih rokov v celotni dobavni verigi.
Tveganje obvladujemo z uporabo ustrezne zaščite s pogodbo. V kritičnih primerih zagotavljamo večje zaloge. Izvajamo temeljito raziskavo trga surovin in morebitnih nadomestkov ter glede na ugotovitve pravočasno ukrepamo.
Iščemo, preverjamo in uvajamo nove vire surovin v proizvodnjo. Alternativne vire surovin tudi vrednotimo v smislu izdelave katalogov verificiranih alternativnih surovin in dobaviteljev. Ciljno usmerjeno gradimo dolgoročne in stabilne partnerske odnose. Sami in s pomočjo tržnih specialistov spremljamo in analiziramo stanje mednarodnih trgov.
Vzdržujemore dne stike tudi z dobavitelji, s katerimi operativno ne poslujemo, a predstavljajo kakovostno potencialno alternativo. Pravočasno naročamo, izvajamo rezervacije pri dobaviteljih, iščemo alternativne dobavitelje in alternativne preskusne postopke.
Skrbimo za pravočasno načrtovanje potreb in naročanje surovin, upoštevamo izkušnje časovne rezerve in po potrebi povečujemo zaloge v najmanjši meri. Za vse strateške surovine neprestano posodabljamo poslovni primer in seznam kontrol glede na spremembe na trgu, cene surovin, poslovne potrebe podjetja in druge zunanje dejavnike.
Redno izvajamo varnostna preverjanja. Odkrite priložnosti prenašamo v prakso. Redno spremljamo potencialne nove nevarnosti in ozaveščamo zaposlene.
V letu 2024 nismo zabeležili pomembnejših kibernetskih incidentov, kar je rezultat nenehnih prizadevanj za izboljšanje varnosti in zaščite informacijskih sistemov. Naša strategija kibernetske varnosti vključuje več ključnih aktivnosti, ki zmanjšajo tveganja in zagotavljajo varno poslovanje.
Redno posodabljamo strojno in programsko opremo, da zagotovimo zaščito pred najnovejšimi grožnjami.
Izvajamo redna izobraževanja in preverjanja zaposlenih, da povečamo njihovo ozaveščenost o kibernetskih grožnjah in pravilnem ravnanju v primeru incidentov. Naša prizadevanja vključujejo tudi interno komunikacijo o pomembnosti varnosti in zaščite podatkov.
Izvedli smo phishing test, s katerim smo preverili odzivnost in pripravljenost zaposlenih na morebitne phishing napade. Rezultati so omogočili, da izboljšamo svoje varnostne ukrepe in izobraževanja.
Izvedli smo varnostni pregled sistemov z večjim tveganjem vdora in uvedli ukrepe za podana priporočila. S tem smo dodatno okrepili našo varnostno infrastrukturo in zmanjšali tveganje za morebitne kibernetske napade.
V informacijskih sistemih redno spremljamo in ocenjujemo raven tveganja.
Družba se spoprijema na eni strani z valom upokojevanja, in na drugi s pomanjkanjem kadra na trgu delovne sile. Dodatno tveganje predstavlja odstotek bolniških odsotnosti.
Pri iskanju novih zaposlenih poleg klasičnih načinov iskanja kadrov uporabljamo rešitve rekrutiranja po družbenih omrežjih. Povečali smo sodelovanje z agencijami za posredovanje delovne sile ter za posamezne primere sklepali pogodbe z zunanjimi ponudniki storitev.
Razpisujemo kadrovske štipendije. Aktivno se udeležujemo kariernih sejmov. Poglobili smo sodelovanje s srednjimi šolami. Dijakom in študentom omogočamo opravljanje obvezne prakse in študentskega dela. V podjetju omogočamo študentom opravljanje diplomskih in magistrskih nalog ter doktorskih disertacij.
Kontinuirano izvajamo organizacijske spremembe in se agilno prilagajamo novim okoliščinam. Z uvajanjem ekipnega reševanja nalog in komuniciranjem z zaposlenimi poskušamo povečati zavzetost zaposlenih. Sistematično obravnavamo področje varnosti na dnevnih sestankih in odpravljamo vzroke za nastanek poškodb. V okviru možnosti zagotavljamo polivalentnost zaposlenih.
Izpad plačil v dogovorjenih rokih zaradi plačilne nezmožnosti ali nediscipline kupcev lahko povzroči likvidnostne težave. Tveganje upravljamo z zagotavljanjem stabilnega denarnega toka. Redno pridobivamo ažurirane informacije za natančnejše načrtovanje denarnega toka, ki je izdelan podrobno, premišljeno in natančno na dnevni, mesečni in letni ravni. Poslovanje družbe je tradicionalno konservativno, z visoko vrednostjo denarnih sredstev. Upravljanje likvidnosti med drugim obsega načrtovanje pričakovanih denarnih obveznosti in njihovo pokrivanje na dnevni, tedenski, mesečni in letni ravni, tekoče spremljanje plačilne sposobnosti kupcev in redno izterjavo zapadlih terjatev.
Izpad prihodkov in višji stroški zaradi valutnega razmerja evro/dolar pri nabavi materialov in surovin v ameriških dolarjih (titanonosne surovine, delno bakrove spojine) je tretje možno finančno tveganje. V izogib realizaciji tega tveganja kontinuirno spremljamo gibanje in napovedi glede dinamike valutnega para EUR/USD. V osnovi kratkoročno tveganje neugodnih sprememb tečaja dolarja omejujemo s standardizirano in konsistentno uporabo finančnih instrumentov (dolarske terminske pogodbe). Prav tako redno pridobivamo natančnejše podatke za vnaprejšnje nakupe deviz.
Družba odpadno rdečo sadro iz proizvodnje titanovega dioksida zapolnjuje v napravo za odstranjevanje odpadkov Za Travnik. Obstoječi zazidalni načrt (ZN) in gradbeno dovoljenje omogočata zapolnjevanje do kote 300 m nm, ki bo dosežena v 6–7 letih.
Zaradi novonastalih okoliščin in spoznanj med zapolnjevanjem izvedba, kot je bila zamišljena s projektom, v določenih delih ni možna oziroma bi lahko vodila v porušitev načrtovanih objektov. Drugi negativni trenutek je tudi načrtovano neustrezno odvodnjavanje, ki bi vodilo do ponovnega delnega zalitja lokacije s padavinsko vodo.
Projektantje s strokovno podporo ULFGG Katedro za geotehniko pripravil novelacijo projekta. Ta predvideva povečane količine vgradnje rdeče sadre in drugačno obliko zapolnitve. Predvideni volumni so že vpisani v okoljevarstveno dovoljenje, MOPE pa je izdal sklep, da za načrtovano spremembo ni nujna ponovna presoja vplivov na okolje. Nujna pa je sprememba zazidalnega načrta in gradbenega dovoljenja.
Pobudo za spremembo ZN smo oddali na vse tri zadevne občine. Poteka usklajevanje pogojev za podpis pogodb med občinami, ki mu bo sledila oddaja pobude za spremembo zazidalnega načrta na MOPE.
Glede na zapis v odloku Občine Šentjur bi Cinkarna morala prenehati z zapolnjevanjem 27. 10. 2023. Zaradi izločanja bele sadre in velikih posedkov, ki jih projekt zapolnjevanja ni predvidel, navedeni rok ni dosegljiv. Predstavnike Občine Šentjur in KS Blagovna smo glede tega obveščali že od leta 2017, vendar so vztrajali pri razumevanju potrebe spoštovanja navedenega datuma. Pridobili smo pravno mnenje glede veljavnosti takšnega odloka. To ugotavlja, da odlok ni v skladu z veljavno zakonodajo, zato smo na Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) poslali pobudo za nadzor nad zakonitostjo Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka ZN Za Travnik. Ministrstvo za naravne vire in prostor je prijavo odstopilo v obravnavo Ministrstvu za okolje, energijo in podnebje (MOPE), to pa se je strinjalo s pravnim mnenjem in Občino Šentjur pozvalo k uskladitvi odloka z veljavno zakonodajo v roku 90 dni. Ker tega ni storila, je Vlada na predlog MOPE sprožila postopek ustavne presoje.
To je tveganje, povezanos podnebnimi spremembami, ki lahko povzroči negativni vpliv na poslovanje podjetja zaradi omejitev pri dobavi vode v sušnih obdobjih. Družbakot pomembno tveganje zaradi suše in hkrati priložnost za sledenje trajnostnim načelom poslovanja prepoznava v možnem pomanjkanju vode za napajanje proizvodnje.
Kot najbolj primerna, predvsem patrajnostno naravnana, se je izkazala rešitev uporabe odpadne vode iz Centralne čistilne naprave Celje (CČN). Ta vir je količinsko trajno zadosten, potrebuje pa dodatno čiščenje. Ob njegovi uporabi se posledično izboljšata tako biološko kot hidromorfološko stanje vodotoka.
Pilotni poskusi na lokaciji CČN so zaključeni in predstavljajo podlago za načrtovanje opreme, preverjamo pa še alternativno tehnologijo. V sodelovanju z Mestno občino Celje poteku postopek priprave OPPN za vgradnjo cevovoda. Sočasno izdelujemo tudi projektno dokumentacijo za gradnjo cevovoda.
Močne padavine (poplave, plazovi) ali potres predstavljajo tveganje negativnega vpliva na poslovanje podjetja zaradi poškodb na pregradnih telesih, ki bi se lahko pokazale v delni porušitvi in posledičnem poplavnem valu.
Redno poteka tehnično opazovanje in izvajanje monitoringa na področju visokih nasutih pregrad (Bukovžlak in Za Travnikom). Na osnovi rezultatov opazovanja izvajamo sistematične in dolgoročne vzdrževalne ukrepe za zagotavljanje stabilnosti pregradnih teles oz. po potrebi izvajamo ukrepe za odpravo posledic zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Ena takšnih je tudi sprožitev plazu po močnih avgustovskih padavinah na spodnjem zahodnem delu visoke nasute pregrade Za Travnik. Plaz nadziramo z meritvami. Izvedli smo nujni sanacijski poseg, ki mu bo sledila tudi celovita sanacija, za kar je oblikovana okoljska rezervacija.
Na lokaciji Odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) so bili v daljni preteklosti odloženi tudi odpadki, iz katerih padavinska voda in podtalnica izlužujeta težke kovine. Te izcedne vode sicer delno uspešno zajemamo in vodimo v družbo na čiščenje, delno pa uhajajo v okolje. Da bi ta vpliv zmanjšali, družba izvaja obsežno sanacijo tega območja, za kar ima oblikovano tudi okoljsko rezervacijo. Sanacija zajema ojačitev pregradnega telesa, obnovo drenaže in globokega cevovoda (vse troje je izvedeno), izvedbo kanalet za odvajanje zalednih vod, obnovo C1 drenaže pod visoko nasuto pregrado Bukovžlak, izvedbo tesnilne zavese in minimizirano propustnega pokrova ter preusmeritvenega nasipa.
Ob velikem številu upokojevanj predstavlja tveganje premalo dodelana politika nasledstev in neustrezne kompetence novozaposlenih, saj se za pridobivanje teh potrebuje čas.
Vzpostavili smo sistem kadrovanja, v katerem sta za vsako delovno mesto predpisana program usposabljanja in mentor.
Popisujemo vsa specifična in splošna znanja v podjetju, prenavljamo sistem vključevanja novozaposlenih in preverjanje obstoječih znanj za zaposlene.
Izdelali in potrdili smo nov kompetenčni model.
Izvajamo obširen projekt Prenos znanja v ključni proizvodnji titanovega dioksida.
Popisali smo ključna delovna mesta v podjetju, opredelili možne naslednike ter čas do nadomestila in dodatne kompetence.
Za najperspektivnejše kandidate izvajamo razvojni vodstveni program Akademija vodenja ter individualne coachinge.
Dogodek v obliki industrijske nesreče predstavlja potencialno tveganje za negativni vpliv na poslovanje podjetja.
Tveganje obvladujemo s sistematičnim vrednotenjem vplivov na okolje in zaposlene, periodičnimi ocenami požarne ogroženosti in s sistematiziranjem delovnih mest glede na oceno tveganj.
Na področju omejevanja vplivov na okolje smo sistematično uvedli evropske okoljevarstvene standarde z uveljavljanjem načel Programa odgovornega ravnanja in harmonizirali svoje delovanje z zahtevami direktive IED in SEVESO.
Izvajamo notranje presoje ustreznosti izvajanja ukrepov, zahtevanih v dovoljenju SEVESO, in odpravljamo ugotovljene pomanjkljivosti.
Na področju požarne varnosti je organizirana lastna gasilska enota, prav tako je družba ustrezno požarno zavarovana.
Na področju delovnih nesreč je organizirana strokovna služba, ki skrbi za nadzor spoštovanja pravil in ukrepov varnosti in zdravja pri delu. Izvajamo redna usposabljanja in izobraževanja zaposlenih.
Družba je zavarovana za odškodninsko odgovornost.
Skupščino skliče Uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo Nadzornega sveta ali delničarjev družbe, ki predstavljajo dvajsetino osnovnega kapitala. Skupščina se seznani z letnim poročilom in veljavno odloča na seji z večino oddanih glasov, zlasti o:
S tričetrtinskimi glasovi odloča zlasti v naslednjih zadevah:
Delničarji se lahko udeležijo skupščine in uresničujejo svojo glasovalno pravico le pod pogojem, da so Upravi družbe najavili svojo udeležbo na skupščini v pisni obliki najpozneje ob koncu četrtega dne pred zasedanjem skupščine. Na skupščini število glasov posameznega delničarja določajo glasovi delnic, ki so po stanju delniške knjige v njegovi lasti ob koncu sedmega dne pred dnem zasedanja skupščine. Delničarji lahko pravice iz delnic uresničujejo neposredno na skupščini ali po pooblaščencih. Pooblastilo mora biti podano pisno in se vloži pri družbi. Praviloma se opravi ena skupščina na leto.
Strategija družbe bo še naprej usmerjena na zagotavljanje najvišje možne ravni količinske proizvodnje in prodaje ter v izkoriščanje potencialov najdonosnejših trgov pigmenta. Prihodnji razvoj družbe sestavljajo naslednji štirje temelji:
Usmerjenost prodaje se bo nadaljevala predvsem na evropske trge. Prisotnost družbe se bo na obstoječih trgih krepila na naključnem strateškem poslovnem področju Titanov dioksid, kakor tudi na spremljajočih področjih in programih Kemija Mozirje (Masterbatchi, Praškasti laki), Kemija Celje in Polimeri.
Tudi v prihodnje bo družba stremela k tvornemu sodelovanju z zaposlenimi, poslovnimi partnerji in lokalno skupnostjo, da bi nadaljevala uspešno poslovanje ter zagotovila ustrezne donose za lastnike. Predvideno je nadaljevanje optimiziranja kadrovske strukture s prezaposlovanjem in pridobivanjem novega mladega ter tehnično usposobljenega kadra.
Načrt za leto 2025 temelji na analizi trenutnih tržnih razmer, makroekonomskih napovedi ter specifičnih dejavnikov v panogi titanovega dioksida. Ključne usmeritve vključujejo optimizacijo proizvodnje, prilagajanje prodajnih strategij ter naložbe v trajnostni razvoj in energetsko učinkovitost.
V letu 2024 smo s hitrimi ukrepi uspešno omejili vplive zunanjih dejavnikov na poslovanje. Povečano povpraševanje po evropskem pigmentu je vplivalo na rast prodajnih cen v sredini leta, ki so se v zadnjem četrtletju stabilizirale.
V letu 2025 pričakujemo nekoliko nižjo maržo zaradi višjih materialnih stroškov, a ostajamo osredotočeni na visoko izkoriščenost kapacitet in prilagodljivo prodajno strategijo. Nadaljevali bomo s preusmerjanjem prodajnih količin na najdonosnejše trge, predvsem tiste z zaščitenim carinskim režimom. Prav tako bomo vlagali v povečanje proizvodnih zmogljivosti in izboljšanje obratovalne varnosti z močnim poudarkom trajnostnih projektov.
Glede na napovedi pričakujemo stabilne ali rahlo nižje povprečne prodajne cene, a višjokoličinsko prodajo. Proizvodnja nosilnega proizvoda bo 10 % višja kot v letu 2024. Pričakujemo nekoliko višje cene energentov, predvsem zemeljskega plina, ter različne trende pri surovinah – stabilizacijo cen titanonosnih surovin in rast cen procesnih kemikalij. Nadaljevali bomo s strategijo optimizacije nabavnih virov in pogajanj z dobavitelji.
Na finančnem področju ostajamo konservativni – ne načrtujemo zunanjih virov financiranja. Investicijski obseg bo presegal povprečje preteklih let z odpravo ozkih grl, energetsko učinkovitostjo in zmanjšanjem vplivov na okolje. Družba bo predlagala izplačilo dividend skladno z dividendno politiko podjetja, in sicer 50 % čistega dobička preteklega leta, o čemer bodo na skupščini odločali delničarji.
Načrtovani prihodki od prodaje za leto 2025 znašajo 206,3 mio EUR, čisti poslovni izid pa 15,3 mio EUR. Rahlo nižji dobiček je posledica višjih cen strateških surovin in energentov ter nekoliko nižje povprečne prodajne cene nosilnega proizvoda, pri čemer bo EBITDA marža dosegla 16 %. Vse ocene temeljijo na že realiziranih rezultatih v prvih devetih mesecih leta 2024 ter predpostavkah o prihodnjih tržnih gibanjih, znanih v času sestave načrta za leto 2025.
V letu 2024 smo za investicije, nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opreme porabili 14,3 mio EUR in plačali predujme v vrednosti 1,7 mio EUR, kar skupno znaša 16,0 mio EUR in predstavlja 87,1 % realizacijenačrta.
Naložbe smo izvajali po posameznih programih glede na potrebe, njihovo zmožnost in perspektivnost ter v skladu s petletnim strateškim načrtom.
Vlaganja na področju trajnostnih zadev so bila usmerjena na različna področja. S ciljem povečanja energetske učinkovitosti in samooskrbe smo:
Na področju krožnega gospodarstva smo:
Za preprečevanje onesnaženja tal in voda smo:
Za zmanjšanje emisij v zrak smo:
Kot ukrepe za povečanje varnosti in zmanjšanje tveganj starih bremen smo:
Na področju ukrepov za varno in zdravo delo smo:
Naložbev letu 2025 bomo izvajali po posameznih programih glede na potrebe, njihovo zmožnost in perspektivnost ter v skladu s strateškim načrtom. Skupni znesek načrtovanih naložb v letu 2025 znaša 19,8 mio EUR. Vanj so vključeni usredstveni lastni proizvodi in storitve v vrednosti 1,7 mio EUR, niso pa vključene predvidene aktivnosti iz naslova odprave okoljskih rezervacij v vrednosti 2,5 mio EUR. Načrtovana vrednost naložb z upoštevanimi usredstvenimi lastnimi proizvodi in brez načrtovanih sredstev za odpravo okoljskih rezervacij je za 8,3 % višja od načrta za leto 2024. Predstavlja 9,6 % načrtovane planirane prodaje v letu 2025 ter 137 % amortizacije.
58,1 % vseh naložb bo namenjenih investicijam, 28,2 % nabavi nadomestne opreme in 13,7 % nabavi posamičnih osnovnih sredstev.
88 % naložb v investicije bo usmerjeno v proizvodnjo titanovega dioksida in sicer za:
Med drugimi investicijami velja omeniti še:
V PE Polimeri bomo nabavili novo peskalno napravo za več peskalnih medijev. Zamenjali bomo nekaj vozil in viličarjev z električnimi ter elektromotorjev z učinkovitejšimi.
V skladu z zahtevami izhodiščnega poročila bomo v letu 2025 začeli izvajati postopno obnovo površin in kanalizacije, kjer se prevažajo/pretakajo nevarne snovi.
Nabavilibomo nekaj dodatne opreme za nadzor kakovosti (brizgalni stroj za izdelavo etalonov MB, Tidas – meritev velikosti delcev v produktih TiO2).
Nadaljevalibomo večletni projekt nadgradnje krmiljenja in vodenja naprocesih z najbolj zastarelo programsko opremo v PE Titanov dioksid.
Na lokaciji v Celju smo vzpostavili 5G omrežje, izvedli bomo nekaj investicij v zagotavljanje večje varnosti informacijskega sistema in pripravo informacij za analitične namene.
VPE Kemija Mozirje bomo vzpostavili digitalno skladiščno poslovanje in kot pogoj za to izvedli ojačitev sistema Wi-Fi in nabavo čitalnikov.
Naložbe bodo potekale tudi na lokacijah Bukovžlak in Za Travnik. V Bukovžlaku bomo začeli graditi tesnilno zaveso na SV pregrade Odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) in drenažo C1. Na visoki nasuti pregradi Bukovžlak so predvidene aktivnosti na odvodnem jarku z merskim mestom ter objektu zaznižanje gladine. Na visoki nasuti pregradi Za Travnik pa izvedba ojačitvenega nasipa z drenažo na zahodnem boku in trajna sanacija plazu, ki se je sprožil v času močnih padavin avgusta 2023. Za te namene bomo koristili okoljsko rezervacijo.
| Steber | Znesek v EUR | % |
|---|---|---|
| Trajnost in energetska transformacija | 9.757.700 | 49,2 |
| Kakovost in širitev proizvodnje | 2.741.200 | 13,8 |
| Digitalizacija | 665.000 | 3,3 |
| Drugo | 6.673.300 | 33,7 |
| Skupaj | 19.837.200 | 100 |
Načrtujemo financiranje z lastnimi viri.
Razvojna dejavnost v letu 2024 je v večini primerov sledila strateškim ciljem na področju trajnostnosti.
Optimirali smo recepturo vremensko obstojnega titanovega dioksida in postopek potrdili v industrijskem merilu.
Poiskali smo nekaj alternativ za zamenjavo organskega dodatka TMP, ki je klasificiran s sumom na reprotoksičnost.
Najbolj obsežno razvojno delo poteka na predelavi odpadne kisline, kjer je glavni cilj namesto odpadka proizvesti tržno zanimive izdelke ter reciklirati del titanovega dioksida. S to nalogo sodelujemo tudi pri EU konzorcijskem projektu REMHub.
Zaključili smo preverjanje na pilotnih napravah za čiščenje odpadne vode iz komunalne čistilne naprave, s katero bi nadomestili svežo rečno vodo. Vzporedno zbiramo informacije o drugih možnih tehnologijah čiščenja.
Razvili smo nizkotemperaturni praškasti lak Primer.
Skupna prodaja je v letu 2024 dosegla vrednost 200,3 mio EUR in je za 13 % višja od prodaje, dosežene v primerljivem obdobju leta 2023. Skupna prodaja na tuji trg se je gledena primerljivo preteklo leto zvišala za 15 %. Dvig prodaje na tuje trge je nedvomno posledica višjih količin pigmenta. V absolutnem in relativnem smislu je najočitnejši dvig prodaje na trge EU, ki je naš najpomembnejši trg.
| 2024 | 2023 | ΔPY% | |
|---|---|---|---|
| Slovenija | 13.684.845 | 14.889.861 | -8 |
| EU | 162.234.825 | 134.006.280 | +21 |
| Tretje države | 19.080.092 | 22.900.287 | -17 |
| Tretje države - dolarski trgi | 5.285.650 | 4.667.861 | +13 |
| SKUPAJ | 200.285.413 | 176.464.289 | +13 |
Prodaja na trg EU je 21 % višja od dosežene v preteklem letu. Na dvig prodaje so vplivale višje količine pigmenta, kar izhaja iz protidampinških ukrepov, uvedenih na zadevnem trgu, in pa bistveno boljše povpraševanje po bakrovih fungicidih. Prodaja na domačem trgu je 8 % nižja glede na leto 2023. Na slednje vpliva nižje povpraševanje po praškastih lakih in zaprtje PE Metalurgija. Prodaja na tretje trge se je znižala za 17 %, kar je povezano z nižjo prodajo praškastih lakov in pa zmanjšano konkurenčnostjo pri prodaji TiO2. Na dolarskih trgih krepimo tržne deleže. V naslednjem srednjeročnem obdobju nameravamo trženjske aktivnosti bolj usmerjati na te trge, saj nam nudijo dobro geografsko diverzifikacijo. Dvig prodaje za 13 % je rezultat pospešenih aktivnosti na trgu ZDA. Delež skupnega izvoza v celotni prodaji podjetja je v preučevanem letu znašal 93,2 %. V primerjavi z letom poprej se je ta delež zvišal za 1,6 odstotne točke. Višji delež izvoza se nanaša na zvišanje vrednostne prodaje na ključne trge Nemčije, Italije, Francije, Poljske in Nizozemske. Največji obseg izvoza beležimo v Nemčijo, kjer je prodaja narasla za 10 %. Osrednji del izvoza še vedno predstavlja pigment titanovega dioksida, ki ostaja ključni proizvod podjetja in poganja rast na tujih trgih.
| 2024 | 2023 | ΔPY% | |
|---|---|---|---|
| Titanov dioksid | 168.728.022 | 146.042.369 | +16 |
| - od tega pigment TiO2 | 165.044.453 | 143.356.887 | +15 |
| Predelava cinka | 0 | 5.637.539 | - |
| Laki, mastri intiskarske barve | 16.140.315 | 16.579.785 | -3 |
| Agro program | 11.150.638 | 5.443.530 | +105 |
| Polimeri | 3.379.268 | 2.148.761 | +57 |
| Ostalo | 887.171 | 612.307 | +45 |
| SKUPAJ | 200.285.413 | 176.464.289 | +13 |
V obravnavanem obdobju je prodaja nosilnega programa pigmenta titanovega dioksida dosegla višino 168,7 mio EUR. Višja vrednostna prodaja za 22,7 mio EUR je predvsem posledica večjih količin. Zahtevna tržna situacija, ki se je nadaljevala iz preteklega leta, se je v drugem četrtletju obrnila in rezultirala v izboljšanem povpraševanju. Na evropskem trgu smo zaznali postopno dvigovanje povpraševanja, kar je bilo posledica kulminacije pričakovanj glede odločitve o protidumpinških ukrepih proti pigmentu kitajskega porekla. Poleg tradicionalnih trgov smo v določenem obsegu nadaljevali tudi prodajo na trgih Severne Amerike. Začasni ukrepi, ki so veljali od sredine prejšnjega leta, so bili z začetkom letošnjega leta nadomeščeni s stalnimi.
Znotraj programov tega področnega odseka je treba posebej poudariti CEGIPS, pri katerem je bilo prodanih 157,6 tisoč ton, kar predstavlja 22-% rast glede na prejšnje obdobje. Ta rezultat je posebej pomemben, saj neposredno prispeva k podaljševanju življenjske dobe Naprave za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom.
Prodajni program predelave cinka je bil ob koncu leta 2023 ukinjen, kar je v skladu s strategijo optimizacije poslovnega portfelja. Ta odločitev omogoča usmeritev virov in investicij v programe z višjo dodano vrednostjo in perspektivnejšimi tržnimi možnostmi v skladu z dolgoročnimi cilji podjetja.
V obravnavanem obdobju smo zabeležili 3-% upad prodaje v programu laki in mastri. Glavni razlog za to zmanjšanje je upad prodaje praškastih lakov, ki so podvrženi močnemu cenovnemu pritisku konkurence, predvsem zaradi nizke aktivnosti v panogah bele tehnike ter trgovinske in sejemske opreme.
Prodaja agro programa, ki vključuje bakrove fungicide, Pepelin, zeleno galico in Humovit, je v preučevanem obdobju narasla za 105 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2023. Ta izrazita rast prodaje je predvsem posledica ponovnega polnjenja zalog in začetka nove sezone ter izrazito slabih razmer na prodajnem trgu v letu 2023. Prodajne aktivnosti v letu 2023 so bile namreč še pod vplivom prodaje starih zalog, nakopičenih zaradi suše v letu 2022. Prodajo Humovita ohranjamo na ravni primerljivega obdobja 2023, a ostajamo pri tem izdelku vezani na razmerena domačem in bližnjih trgih. Zaradi dodatnih transportnih stroškov Humovit namreč težje vstopa na oddaljenejše trge, kar omejuje geografski obseg prodaje in poudarja pomen optimizacije distribucije na lokalni ravni.
| 2024 | 2023 | ΔPY% | |
|---|---|---|---|
| Poslovni prihodki | 204.135.737 | 182.389.786 | +12 |
| Poslovni odhodki | 177.471.493 | 169.667.037 | +5 |
| POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA | 26.664.244 | 12.722.749 | +110 |
| Finančni prihodki | 1.986.327 | 1.226.598 | +62 |
| Finančni odhodki | 123.439 | -143.743 | |
| POSLOVNI IZID pred davki | 28.527.133 | 13.805.602 | +107 |
| Davek oddobička | 5.439.882 | 1.152.195 | +372 |
| ČISTI POSLOVNI IZID | 23.087.250 | 12.653.407 | +82 |
V letu 2024 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v vrednosti 26,7 mio EUR. Ta rezultat presega poslovni izid iz poslovanja leta 2023 za 110 %, ko je ta znašal 12,7 mio evrov. Operativno poslovanje je bilo bistveno boljše od lanskega in bistveno presega rezultate poslovnega načrta. Na omenjeno preseganje načrtovanega rezultata in rezultata preteklega leta je vplivala bistveno boljša količinska prodaja nosilnega proizvoda od napovedi v poslovnem načrtu. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA je dosegel vrednost 39,6 mio EUR in znaša 19,8 % dosežene prodaje. V primerjavi z letom poprej je EBITDA večji za 58 %.
Po obračunu vpliva finančnih prihodkov in odhodkov je v letu 2024 izkazan poslovni izid pred davki v vrednosti 28,5 mio EUR, leta 2023 pa je bil dosežen dobiček v vrednosti 13,8 mio EUR. Rezultat pred davki presega rezultat preteklega leta za 107 %.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 23,1 mio EUR in je višji od realiziranega v letu 2023 za 82 % (12,7 mio EUR). Upoštevajoč razvoj dogodkov v mednarodnem gospodarstvu na trgu pigmentatitanovega dioksida in predvsem rezultate konkurentov iz panoge titanovega dioksida, povzemamo, daje rezultat več kot zadovoljiv in nad pričakovanji. Čisti poslovni izid zajema poslovni izid pred obdavčitvijo, obračunan davek od dohodka v vrednosti 5,4 mio EUR (efektivna davčna stopnja tako znaša 19,1 %).
V strukturi porabe surovin, embalaže in energije je opaziti večja odstopanja glede na leto 2023. V relativnem smislu je najpomembnejše znižanje stroškov energentov. Razmerje med nabavnimi in prodajnimi cenami se zaradi višjih cen na vhodu spreminja. Nabavne cene titanonosnih surovin so na višjih ravneh kot v preteklem letu. Skupni strošek porabe surovin je višji za 13 %. Sicer pa je tudi ob koncu obdobja največji del stroškov proizvodnje odpadel na surovine/material za proizvodnjo (84,4 %), sledita energija (14,1 %) in embalaža (1,5 %). Primerjalno na preteklo leto je opazna sprememba v strukturi, in sicer znižanje deleža energije za 7,3 odstotne točke in zvišanje stroškov materiala za 7,4 odstotne točke.
Struktura stroškov dela je razkrita v poglavju Pojasnila računovodskih izkazov 5 Stroški dela. Bruto plače so se oblikovale po določilih kolektivne pogodbe, upoštevajoč dogovore med sindikati in Upravo. Prevoz nadelo in prehrana med delom sta usklajena z veljavnimi predpisi. Stroški dela vključujejo dodatno pokojninsko zavarovanje, izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja, odpravnine, druge prejemke zaposlenih, stroške za solidarnostno pomoč, jubilejne nagrade in druge postavke. Izplačan regresa na zaposlenega za leto 2024 znaša 2.000 EUR bruto.
| 31.12.2024 | 31.12.2023 | |
|---|---|---|
| SREDSTVA | ||
| Neopredmetena sredstva | 2.408.779 | 1.585.108 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 111.699.615 | 109.855.569 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | 1.287.325 | 1.558.531 |
| Druga dolgoročna sredstva | 105.470 | 84.444 |
| Odložene terjatve za davek | 1.462.488 | 1.439.044 |
| Skupaj nekratkoročna (dolgoročna sredstva) | 116.963.678 | 114.522.696 |
| Kratkoročna sredstva | ||
| Zaloge | 58.969.428 | 53.841.480 |
| Finančne terjatve | 47.214.859 | 38.616.117 |
| Poslovne terjatve | 30.243.586 | 31.545.008 |
| Terjatve za davek iz dobička | 0 | 5.493.528 |
| Denar in denarni ustrezniki | 17.731.407 | 15.687.805 |
| Druga kratkoročna sredstva | 230.760 | 209.028 |
| Skupaj kratkoročna sredstva | 154.390.040 | 145.392.966 |
| Skupaj sredstva | 271.353.718 | 259.915.662 |
2024 povečala za 1,8 mio EUR oziroma za 2 %. Dolgoročne finančne naložbe so se v letu 2024 zmanjšale za 0,3 mio EUR zaradi prevrednotenja in zajemajo delnice in deleže podjetij. Odložene terjatve za davek so se povečale za 2 % zaradi večjega oblikovanja od odprave in porabe rezervacij. Druga dolgoročna sredstva predstavljajo od države brezplačno pridobljeni emisijski kuponi. Njihovo stanje na dan 31.12. 2024 je za 21 tisoč EUR višje od stanja na dan 31.12. 2023 zaradi pozitivnega salda med pridobitvijo kuponov za leto 2024 in njihovo predajo ARSO za izpuste CO2 za leto 2023.
Delež kratkoročnih sredstev v strukturi vseh sredstev se je glede na stanje ob koncu predhodnega leta povečal za 1 strukturno točko in je znašal 56,9 %. V strukturi kratkoročnih sredstev so vrednostno najpomembnejše kategorije zaloge (38 %), finančne terjatve (31 %), poslovne terjatve z drugimi kratkoročnimi sredstvi in terjatvami za davek od dobička (20 %) in denarna sredstva (11 %).
Zaloge so se v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2023 povečale za 10 %, pri čemer se je vrednost zalog materiala (upoštevajoč predujme) povečala za 22 %, vrednost zalog nedokončane proizvodnje se je povečala za 38 %, skupna vrednost zalog gotovih izdelkov in trgovskega blaga podjetja pa se je zmanjšala za 16 % (vse v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2023). Najpomembnejši razlog zmanjšanja zalog gotovih izdelkov je večja in tudi višja količinska prodaja pigmenta od proizvodnje v letu 2024.
Kratkoročne finančne terjatve na dan 31. 12. 2024 so naložbe v zakladne menice z zapadlostjo v glavnem do enega leta z namenom učinkovite rabe denarnih sredstev. Kratkoročne poslovne terjatve zajemajo kratkoročne poslovne terjatve do kupcev ter kratkoročne poslovne terjatve do drugih (predvsem do države za vstopni DDV). V primerjavi s stanjem ob koncu leta 2023 so se poslovne terjatve zmanjšale za 4 %. Terjatve do kupcev so se prav tako zmanjšale za 1 %, medtem ko so se druge kratkoročne terjatve zmanjšale za 23 % zaradi znižanja terjatev do države iz naslova prejema preostanka nakazil po ZPGOPEK (1,5 mio EUR). Pregled terjatev do kupcev po rokih zapadlosti kaže na dejstvo, da je starostna struktura terjatev še naprej vedno kakovostna in zavarovana pri zunanji instituciji ali z drugo obliko zavarovanja.
| 31.12.2024 | 31.12.2023 | |
|---|---|---|
| KAPITAL IN OBVEZNOSTI | ||
| Vpoklicani kapital | 20.229.770 | 20.229.770 |
| Kapitalske rezerve | 44.284.976 | 44.284.976 |
| Rezerve iz dobička | 125.078.814 | 119.583.496 |
| Rezerva za pošteno vrednost | -1.650.342 | -1.242.486 |
| Zadržani dobički | 23.093.258 | 38.374.703 |
| Skupaj kapital | 211.036.476 | 221.230.458 |
| Rezervacije zazaslužke zaposlencev | 3.748.722 | 3.843.523 |
| Druge rezervacije | 14.302.270 | 14.233.199 |
| Dolgoročno odloženi prihodki | 873.579 | 767.414 |
| Skupaj nekratkoročneobveznosti | 18.924.572 | 18.844.136 |
| Finančne obveznosti | 29.915 | 103.692 |
| Poslovne obveznosti | 36.124.537 | 18.530.350 |
| Obveznosti za davek iz dobička | 4.019.469 | 0 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | 0 | 11.351 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 1.218.750 | 1.195.674 |
| Skupaj kratkoročne obveznosti | 41.392.670 | 19.841.067 |
| Skupaj kapital in obveznosti | 271.353.718 | 259.915.662 |
Vrednostkapitala v strukturi obveznostido virov sredstev nadan 31. 12. 2024 predstavlja 77,8 %,kar je 7,3 odstotne točke manj kot ob konculeta 2023. Znesek kapitalase je v primerjavi s stanjem obkoncu leta 2023 zmanjšal za 5 %. Zmanjšanje (10,2 mio EUR) se nanaša na razliko med čistimdobičkom leta 2024 v vrednosti23,1 mio EUR in izplačilom dividend v vrednosti 25 mio EUR v februarju 2024 in izplačilom dividend v višini 7 mio EUR v mesecu juniju 2024 ter nakupom lastnih delnic vvrednosti 0,8 mio EUR. Na dan 31. 12. 2024 ima družba 298.384 lastnih delnic (3,7% vseh delnic). V skladus sklepom 28. redne skupščine delničarjev družbe Cinkarne Celje, d. d., z dne19. 6. 2024 jedružba v letu 2024 pridobila 33.734 lastnih delnic v vrednosti 0,8 mio EUR. Prav tako je naosnovi sklepa iz iste skupščinedružba preneseni dobiček leta 2023 (50% ustvarjenega čistega dobička leta 2023) prenesla meddruge rezerve iz dobička, podobno kot prvih 50 % po stanju na dan 31. 12. 2023, ki bo med rezervamiostal trajnoin se nikoli nebo delil. Drugihpomembnejših premikov v kapitalu ni bilo.
Vcelotnemkapitalu vrednost osnovnega kapitala znaša 20.229.770 EUR. Po izvedeni cepitviga v razmerju 1 : 10 na dan15. 8. 2022 sestavlja 8.079.770 navadnih, prosto prenosljivih kosovnih delnic (od tegaje 298.384 lastnih delnic, vpisanihv sklad lastnih delnic). Knjigovodska vrednost delnice na dan31. 12. 2024 znaša 26,1 EUR (odzačetka leta, ko je znašala27,4 EUR, se je zmanjšala za 4,6 %).
Osnovni kapital Cinkarne Celje, d. d., ki znaša 20.229.770 EUR je razdeljen na 8.079.770 navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Družba ima konec obdobja sklad lastnih delnic, ki zajema 298.384 delnic (oziroma 3,7 % celotne izdaje). Število delničarjev ob koncu zadnjega obdobja znaša 2.871. Struktura lastništva ob koncu obdobja je razvidna iz spodnje tabele.
| Lastnik | Število delnic | Delež v % |
|---|---|---|
| Lastnik 1 | 1.000.000 | 12,38 |
| Lastnik 2 | 800.000 | 9,88 |
| Lastnik 3 | 600.000 | 7,41 |
| Lastnik 4 | 500.000 | 6,17 |
| Lastnik 5 | 400.000 | 4,94 |
| Ostali delničarji | 5.379.770 | 66,62 |
| 3.100 | 2000 | 2700 | 2500 | 2300 | 2100 | 1.900 | 1.d0 | 1,500 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 20114 | 201S | 20116 | 2017 | 18 | 20119 | 20201 | 72021 | 2022 | 2023 | 2024 |
| Št. delnic | % | |
|---|---|---|
| SDH, d.d. | 1.974.540 | 24,44 |
| Modra zavarovalnica, d. d. | 1.629.630 | 20,17 |
| OTP BANKA d. d.. - fid. | 388.417 | 4,81 |
| TR5 d.o.o | 364.943 | 4,52 |
| Lastne delnice | 298.384 | 3,69 |
| KRITNI SKLAD PRVEGAPOKOJNINSKEGA SKLADA | 167.050 | 2,07 |
| RAIFFEISEN BANK AUSTRIAd. d. - FID | 157.740 | 1,95 |
| CITIBANK N.A. - fid. | 102.000 | 1,26 |
| Generali Jugovzhodna Evropa | 75.700 | 0,94 |
| Zagrebačka banka d. d. - fid. | 69.560 | 0,86 |
| Privredna banka Zagreb d. d. - fid. | 65.985 | 0,82 |
| Notranji delničarji - FO | 60.530 | 0,75 |
| Zunanji delničarji - FO | 1.959.667 | 24,25 |
| 765.624 | 9,47 |
Gibanje števila delničarjev konec leta/obdobja
Trgovanje z delnicami Cinkarne z oznako CICG poteka na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Prvi dan trgovanja je bil 6. 3. 1998. Enotni tečaj delnice na ta dan je znašal 33,71 EUR. Avgusta 2022 je bila izvedena cepitev delnic, in sicer v razmerju 1:10.
| Enotni tečaj | Promet | Leto 2023 | Leto 2024 |
|---|---|---|---|
| JAN | 25,8 | 23,6 | 3.874.123 |
| FEB | 28,2 | 20,9 | 5.331.682 |
| MAR | 28,8 | 21,5 | 2.148.822 |
| APR | 27,8 | 21,8 | 1.079.058 |
| MAJ | 24,4 | 21,6 | 1.080.289 |
| JUN | 24,8 | 22,3 | 1.793.351 |
| JUL | 24,8 | 23,8 |
| AVG | 23,2 | 24,5 | |
|---|---|---|---|
| 1.820.420 | SEP | 22,6 | 28,5 |
| 3.712.825 | OKT | 23,9 | 28,7 |
| 1.610.799 | NOV | 22,0 | 27,0 |
| 2.049.682 | DEC | 20,5 | 27,7 |
trgovalna negadne v letu 2023 do zadnjega trgovalnega dne preučevanega obdobja je vrednost delnice višja za 33 %, upoštevajoč izplačilo dividend pa znaša celoten bruto donos 53 %.
Skupščina delničarjev podjetja je 19. 6. 2024 izglasovala sklep, da se bilančni dobiček, ki nadan 31. 12. 2023 znaša 38.374.702,93 EUR in je med drugim sestavljen iz čistih dobičkov, ustvarjenih pred letom 2023 v znesku 32.047.999,39 EUR, in čistega dobička leta 2023 v znesku 6.326.703,54 EUR, se uporabi na naslednji način:
Znesek vseh dividend, izplačanih v letu 2024, znaša 4,10 EUR bruto na delnico in na dan sklepa skupščine predstavlja 17-% dividendno donosnost.
Skupščina delničarjev je dne 19. 6. 2024 Upravi družbe podelila pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic.
Izplačane dividende in razmerje P/E pripadajočim izračunom so prikazani v poglavju Zgoščen prikaz poslovanja in alternativnih meril uspešnosti.
Kot javno kotirajoča družba imamo politiko v zvezi s kapitalskimi trgi. Cilji te politike so:
[BP-1] Splošna podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti Cinkarna Celje, d. d., je za pripravo izjave o trajnostnostnem poročanju oblikovala trajnostni tim, ki ga sestavljajo zaposleni z vseh ključnih področij. Za strokovno podporo je angažirala zunanjega svetovalca. Izjava je prvič pripravljena v skladu z Direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti (CSRD− Corporate Sustainability Reporting Directive) ter v skladu z evropskimi standardi za poročanje o trajnostnosti (ESRS− European Sustainability Reporting Standard), zato ni sprememb v primerjavi s prejšnjimi izjavami. V letu 2024 smo izvedli oceno dvojne pomembnosti (Double Materiality Assessment− DMA) ter prepoznali trajnostna vprašanja, ki so pomembna za naše poslovanje in pri tem izvedli tudi skrbni pregled višjega in nižjega dela vrednostne verige. Uvedli smo strukturiran pristop k poročanju po ESRS z zbiranjem podatkov in vzpostavitvijo postopkov za analizo in nadzor podatkov. V preteklih letih se je poročanje izvajalo z uporabo GRI (Global Reporting Initiative). Za bazno leto smo za nekatere kazalnike vzeli leto 2021 in to ohranjamo v tem poročilu. Prišlo pa je do spremembe uporabljenih emisijskih faktorjev pri izračunu emisije toplogrednih plinov obsega 1 in 2 in z namenom zagotovitve primerljivosti priporočanih metrik smo naredili preračun podatkov za bazno leto 2021, kar je bolj podrobno razkrito v poglavju BP-2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami z zbiranjem podatkov in vzpostavitvijo postopkov za analizo in nadzor podatkov.
Izjava je bila pripravljena na posamični podlagi, saj gre za enovito družbo brez povezanih ali hčerinskih družb.
Družba je analizirala in ocenila pomembnost vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z višjim in nižjim delom vrednostne verige, in sicer v sklopu določitve DMA in poslovnega modela. Pri določanju obsega vrednostne verige je prepoznala več vrednostnih verig, kot najpomembnejšo po določenih kriterijih je določila verigo TiO2, tako v višjem kot nižjem delu vrednostne verige. V sklopu določanja pomembnejših tem, družba ne prepozna pomembnih tem iz višjega in/ali nižjega dela vrednostne verige.
Cinkarna Celje, d. d., pri poročanju za leto 2024 ni uporabila pravice do izpustitve pomembnih informacij, ki se nanašajo na intelektualno lastnino, strokovno znanje, izkušnje ali rezultate inovacij. Družba tudi ni uporabila izvzetja iz razkritij predvidenih dogodkov ali zadev, ki so predmet tekočih pogajanj.
Družba je srednjeročno in dolgoročno obdobje za namene poročanja opredelila na način:
Cinkarna Celje, d. d., spremlja emisijetoplogrednih plinov v vrednostniverigi (obseg 3, prvi nivo v višjem in nižjem delu vrednostne verige/ dobavitelji in kupci, vključujoč transport), pri čemerse osredotočana emisije, povezane s pridobivanjem surovin in transportom končnihizdelkov. Pri ključnih dobaviteljih surovin smo zahtevali podatke o njihovem ogljičnem odtisu, pri transportu pa smo analizirali vrste prevoza in razdalje, ki jih naši izdelki in surovine prepotujejo, da bi lahko ocenili emisije povezane z logistiko.
Podatki o emisijah so ocenjeni na podlagi dveh glavnih virov:
Natančnost podatkov o emisijah v vrednostni verigi je odvisna od kakovosti podatkov, ki jih prejmemo od dobaviteljev, ter od razpoložljivosti standardiziranih emisijskih faktorjev. Pri transportu smo lahko razmeroma natančno ocenili vplive, kjer so bile informacije o razdaljah in vrstah prevoza na voljo, pri surovinah pa se zanašamo na posredne podatke iz baz.
Cinkarna Celje, d. d., načrtuje izboljšanje natančnosti ocenjevanja vplivov vrednostne verige z naslednjimi ukrepi:
Cinkarna Celje, d. d., ugotavlja, da so nekatere kvantitativne metrike in denarni zneski, razkriti v tem poročilu, podvrženi višji stopnji merilne negotovosti. To še posebej velja za ocene emisij toplogrednih plinov v obsegu 3, ocene družbenih vplivov na lokalne skupnosti, ter ocene vplivov na vode.
Največja merilna negotovost je prisotna pri:
• vrednotenju družbenih vplivov;
• vplivih na vodo;
• posrednih finančnih ocenah v prihodnjih letih, vezanih na regulativo in tržne spremembe.
Razlogi za merilno negotovost vključujejo:
Pri ocenjevanju metrik smo uporabili naslednje ključne predpostavke:
Ker bo sestava primarnih virov za proizvodnjo električne energije za leto 2024 objavljena šele junija 2025, smo za porazdelitev porabljene električne energije v letu 2024 uporabili podatke o sestavi primarnih virov za leto 2023.
Prav tako ugotavljamo, da so nekatere kvantitativne metrike določanja emisij snovi v zrak in vode podvržene višji stopnji merilne negotovosti. Gre predvsem za metrike emisij, ki se določijo na podlagi meritev, ki se izvajajo z manjšo pogostnostjo (enkrat na tri ali pet let ali enkrat na leto). Gre za meritve pri določenih pogojih obratovanja in se predvideva, da so takšne vrednosti (koncentracije) skozi vse leto, zato so določene metrike delno posledica ocene. Količine izpuščene vode se delno spremljajo z merjenjem in so podvržene merilni negotovosti merilnikov, delno so ocenjene iz porabe vode (merjenje porabe). Pri podajanju podatkov o nastajanju odpadkov (krožno gospodarstvo) je vir negotovosti, največji pri predstavljanju načinov predelave in odstranjevanja oddanih odpadkov. Negotovost je posledica podatkov, ki jih podajo prevzemniki odpadkov po prevzemu, na katerega lahko vplivamo v manjši meri.
Za določene podatkovne točke so uporabljeni najboljši razpoložljivi podatki, obstaja pa določena merilna negotovost merjenja, izračunov, pretvorb, zbiranja in ocenjevanja podatkov iz vrednostne verige. Družbeni vpliv je zaradi spremenljivosti razmer ter kakovosti podatkov ocenjen. Zato so bili za ocenjevanje vplivov, tveganj med drugimi uporabljeni tudi javno dostopni podatki. Gre za kontinuiran proces, ki se bo nadgrajeval in izboljševal.
Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti
Emisije obsega 1 in 2 za izhodiščno leto 2021 so bile prvotno izračunane s pomočjo drugega podjetja, pri čemer so bili uporabljeni drugačni viri emisijskih faktorjev kot pri izračunu emisij za poročevalsko leto. Da bi zagotovili primerljivost podatkov med letoma 2021 in 2024, smo z istim izvajalcem ponovno preračunali emisije obsega 1 in 2 tudi za leto 2021 ter v dokumentu ustrezno posodobili vse prvotno poročane podatke, kot tudi učinke.
| Obseg | Vrsta aktivnosti | Leto 2021 (v ton CO2 ekv.) - FITMEDIA | Razlika | Leto 2021 (v ton CO2 ekv.) - SPHERA |
|---|---|---|---|---|
| Obseg 1 | Nepremični viri (stacionarno izgorevanje) | 25.903 | 1.899 | 27.802 |
| Premični viri (mobilno izgorevanje) | 2.962 | -2.109 | 853 | |
| Postopek nevtralizacije (procesne emisije) | 49.747 | -2.000 | 47.747 | |
| Ubežne emisije | 0 | 361 | 361 | |
| Obseg 1 - skupno | 78.612 | 151 | 78.763 | |
| Obseg 2 | Zakupljena električna energija - lokacijska metoda (vse tri lokacije Cinkarne Celje d.d.) | 33.045 | -5.030 | 28.015 |
| Zakupljena električna energija - tržna metoda (vse tri lokacije Cinkarne Celje d.d.) | 80.324 | -23.265 | 57.059 | |
| Obseg 2 - skupno (lokacijska metoda) | 33.045 | -5.030 | 28.015 | |
| Obseg 2 - skupno (tržna metoda) | 80.324 | -23.265 | 57.059 | |
| Skupno | Obseg 1 in obseg 2 (lokacijska metoda) | 111.658 | -4.880 | 106.778 |
| Obseg 1 in obseg 2 (tržna metoda) | 158.897 | -23.075 | 135.822 |
| Obseg | 2021 | 2021 |
|---|---|---|
| Obseg 1 | Emisijski faktorji inventarja toplogrednih plinov, april 2022 (ang. EF for GHG Inventories) | Sphera MLC Database; DEFRA Database |
| Obseg 2 | Institut Jožef Stefan (za leto 2020) | Sphera MLC Database (lokacijska metoda); AIB Residual Mixes (tržna metoda) |
Vizjavi je vključeno Poročilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in naložbah Cinkarne Celje, d. d., za leto 2024 skladno z Uredbo (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložbin njeno dopolnitvijo 2021/2139.
Ocenofinančne pomembnosti izvajamo v sklopu prepoznavanja tveganj (priložnosti). Vzpostavljen imamo sistem, ki je opisan v Pravilniku o upravljanju vplivov, tveganji in priložnosti v Cinkarni Celje, d. d., in je delno opisana v trajnostnostnem poročilu in obširneje v Letnem poročilu v [IRO].
| Vključitev s trajnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud | GOV-3 |
|---|---|
| Računovodsko poročilo, poglavje X − Posli s povezanimi osebami v računovodskem delu poročila | |
| Predvideni finančni učinki zaradi materialnih fizičnih in prehodnih tveganj ter potencialnih priložnosti, povezanih s podnebjem | E1-9 |
| Izkaz finančnega položaja in izkaz poslovnega izida v Računovodskem delu poročila | |
| Poročilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in naložbah – ESRS 2 | ESRS 2 |
| Izkaz finančnega položaja in izkaz poslovnega izida v Računovodskem delu poročila | |
| Uporaba postopnosti razkritja | |
| Družba je uporabila možnost postopnosti razkritja za 2024 vezano na E5-6 Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom. |
Družba ima dvotirni sistem vodenja – z upravo družbe in nadzornim svetom. Družbovodi upravav dobro družbe, samostojno in nalastno odgovornost. Uprava zastopa in predstavlja družbo ter je odgovorna skupščini in nadzornemu svetu. Uprava je kolektivni organ družbe. Sestavljajo jo predsednik in do trije člani. Predsednikoziroma član uprave jelahko oseba, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuješe dva pogoja, in sicer daima najmanj visokošolsko izobrazboin najmanjpet let delovnih izkušenj. Predsednik uprave je tudi član uprave in je najvišji vodstveni delavec v skupini.
| Ime in priimek | Funkcija | Področje dela v upravi | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba/strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Aleš Skok | predsednik uprave | informatika, finance, prodaja, nabava, pravna služba | 1. 7. 2020 | 1. 7. 2025 | M | slovensko | 1967 | univ. dipl. ing. kem. teh., MBA – ZDA | / |
| Nikolaja Podgoršek Selič | članica uprave - tehnična direktorica | razvoj, trajnost, tehnologija, varnost in zdravje pri delu | 30. 6. 2005 (prvi mandat) | 1. 7. 2020 (trenutni mandat) | Ž | slovensko | 1962 | univ. dipl. inž. kem. inž., spec. | / |
| Filip Koželnik | član uprave - delavski direktor | Kadrovska in socialna vprašanja | 5. 11. 2020 | 5. 11. 2025 | M | slovensko | 1992 | mag. poslovnih ved | / |
Izkušnje in izobrazbeni profil članov uprave
Univerziv Ljubljani in naziv MBA na ameriški univerzi MIT. Ima dolgoletne izkušnje v kemijski industriji v mednarodnem okolju, več kot 10 let je bil član uprav delniških družb, pravtako je bil predsednik in član številnih nadzornih svetov.
NIKOLAJ ASEL IČ PODGORŠEK − Že skoraj 40 let je zaposlen a v Cinkarni Celje, d. d., sprva kot tehnolog, kasneje kot vodja razvoja. Že več kot 20 let je kot tehnična direktorica odgovorna za področje proizvodnje, vzdrževanja z energetiko, razvoja, kontrole kakovosti, varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu.
FILIP KOŽELNIK − Izkušnje je sprva pridobival v finančni industriji in se je po končanem podiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti zaposlil kot Samostojni planer analitik v Računovodski službi Cinkarne Celje, d. d. Sedaj pokriva odnose z vlagatelji in v upravi, poleg interesov družbe in vseh deležnikov, zastopa interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj.
Statutin zakon o gospodarskih družbah določata o čem uprava poroča nadzornemu svetu. Statut določa za kaj si mora uprava priskrbeti soglasje nadzornega sveta.
Nadzorni svet družbe je 6-članski. Imenovanje, obveznosti in pravice članov določata statut in zakon (ZGD-1). Način delovanja in pogoje dela nadzornega sveta podrobneje določa poslovnik o delu nadzornega sveta.
| Ime in priimek | Funkcija |
|---|---|
| Predstavnik kapitala/delavcev | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba/Strokovni profil | Status neodvisnosti v izjavi o neodvisnosti | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu | Članstvo v organih nadzora v drugih družbah |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Berločnik | 4/4 | M | slovensko | 1968 | univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister ekonomskih znanosti, MBA | DA | NE | / |
| Melita Malgaj | 4/4 | Ž | slovensko | 1971 | univ. dipl. ekonomistka | DA | NE | Slovenske železnice d.o.o. |
| Jože Koštomaj |
| predstavnik | delavcev | 10/10 | M | slovensko | 1968 | inženir strojništva | DA | NE | / | Aleš Stevanovič | član NS | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 18. 6. 2015 (prvi mandat) | 8. 3.2023 (trenutni mandat) | 7. 3. 2028 | predstavnik | delavcev | 10/10 | M | slovensko | 1966 | kemijski tehnik | DA | NE | / | Boštjan Furlan | član NS | ||
| 19. 6. 2024 | 19. 6. 2029 | predstavnik | kapitala | 4/4 | M | slovensko | 1972 | inženir strojništva | DA | NE | / | Dubravka Derossi Uršič | član NS | |||
| 24. 12. 2024 | 23. 12. 2029 | predstavnica | kapitala | / | Ž | slovensko | 1975 | magistrica poslovnih ved | DA | NE | / | Mario Gobbo | predsednik NS | |||
| do 23.7.2024, | član NS do 24. 12. 2024 | 23. 12. 2019 −član | 20. 5. 2020 − predsednik | 23. 12. 2024 | predstavnik | kapitala | 9/10 | M | ameriško | 1953 | mag. biokemije, dr. managementa | DA | NE | / | Mitja Svoljšak | član NS |
| 16. 6. 2021 | 28. 2. 2024 | predstavnik |
slovensko
1974
univ. dipl. ekonomist
DA
NE
/
David Kastelic
član NS
predstavnik kapitala
slovensko
1966
univ. dipl. strojnik, mag. ekonomije
DA
NE
/
Luka Gaberščik
namestnik predsednika NS
do 4. 6. 2024
predstavnik kapitala
slovensko
1978
univ. dipl. pravnik
DA
NE
/
| Ime in priimek | Spol | Državljanstvo | Izobrazba/strokovni profil | Letnica rojstva | Članstvo v organih nadzora v drugih družbah |
|---|---|---|---|---|---|
| Gregor Korošec | M | slovensko | Univ. dipl. ekonomist | 1971 | Predsednik sveta AJPES |
TOMAŽ BERLOČNIK − Je menedžer s dolgoletnimi izkušnjami v gospodarstvu, predvsem poznan kot nekdanji predsednik uprave družbe Petrol d.d. Za svoje uspešno delo je prejel tudi nagrado Primus, namenjeno vodilnim managerjem in managerkam za izjemno odličnost v komuniciranju ter za njihov prispevek k razvoju komunikacijske stroke. Prav tako ima dolgoletne izkušnje kot član nadzornih svetov, in sicer je bil v preteklosti član nadzornih svetov družb Elan, Slovenske železnice, Telekom Slovenije, Petrol.
MELITA MALGAJ − Ima več kot 30 let izkušenj s področja korporativnega upravljanja, prodaj kapitalskih naložb, prestrukturiranja družb, statusnih preoblikovanj družb in vodenja različnih projektov. Melita Malgaj ima bogate izkušnje tudi s članstvi v nadzornih svetih družb, saj kot članica nadzornih svetov deluje že od leta 1997. Med drugim je bila članica Upravnega odbora PDP, d.d., nadzornega sveta Banke Celje, d.d. in Abanke, d.d., kjer je delovala tudi kot članica revizijske komisije nadzornega sveta, bila pa je tudi predsednica komisije za imenovanje. Zaposlena je na Slovenskem državnem holdingu, d.d., kjer opravlja funkcijo direktorice Sektorja za gospodarstvo. Trenutno je tudi članica Nadzornega sveta v družbi Slovenske železnice.
JOŽE KOŠTOMAJ − Ima več kot 25 let izkušenj na različnih področjih dela v Cinkarni Celje, d.d., od tega večji del v PE Metalurgija, kjer je med drugim zasedal tudi funkcijo namestnika direktorja. Trenutno opravlja delo vodje centralnega skladišča.
ALEŠ STEVANOVIČ − Že 38 let je zaposlen v Cinkarni Celje, d.d., in sicer v službi kakovosti. Prav tako je že več desetletij aktivno vključen v različnih oblikah zastopanja delavcev − kot sindikalni zaupnik, član sveta delavcev ter sedaj že v okviru drugega mandata predstavnika delavcev v nadzornem svetu.
BOŠTJAN FURLAN − Je član upravnega odbora Hella/Forvia in direktor družbe Hella Saturnus Slovenija, strokovnjak na področju prestrukturiranja podjetij, transformacije razvoja in proizvodnih procesov, z dolgoletnimi izkušnjami v avtomobilski industriji.
DUBRAVKA DEROSSI URŠIČ − Je izvršna direktorica Sektorja za prodajo in operativni marketing v Modri zavarovalnici, d.d., z izkušnjami in kompetencami na področju financ, računovodstva in naložbene politike.
MARIO GOBBO − Ima več kot 30 let izkušenj s področja dela finančnih institucij, farmacevtske industrije, biotehnologije, telekomunikacij, nafte, plina in energije. Bil je dolgoletni glavni direktor v Natexis Bleichroder, pred tem pa je delal kot partner v azijskih Healthcare skladih. Med drugim je delal tudi kot vodja oddelka za znanosti na International Finance Corporation, delal je v Skupini Svetovne banke, v Lazard Brothers v Londonu, Continental Illinois National Bank, švicarski Bank Corporation International Ltd in drugih uglednih finančnih institucijah.
MITJA SVOLJŠAK − Ima več kot 20 let izkušenj pri opravljanju zahtevnejših nalog in zadolžitev v različnih finančnih družbah, Agenciji za upravljanje kapitaljskih naložb RS ter v SDH, d.d. Svojo poklicno pot je začel kot borzni posrednik in upravljavec investicijskih skladov, nadaljeval v funkciji izvršnega direktorja Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS, od leta 2012 dalje pa kot vodja oddelka za kontroling in upravljanje s tveganji, direktor oddelka za upravljanje področja financ oz. oddelka za kontroling, analize in poročanje v SDH, d.d., kjer sedaj kot direktor Oddelka za upravljanje področja financ, sodeluje tudi pri razvoju korporativnega upravljanja in poročanju o uspešnosti poslovanja družb.
bil od leta 2013 tudi predsednik uprave. Pravtako je bil podpredsednik upravnega odbora Nogometnega kluba Maribor in podpredsednik upravnega odbora HNK Rijeka ter častni konzul Federativne republike Brazilije v Mariboru. Od leta 2022 je predsednik uprave GRAWE zavarovalnice d. d..
LUKA GABERŠČIK − Je odvetnik z več desetletnimi izkušnjami na področju odvetniškega dela, med katerim izstopajo korporativno upravljanje, finančno pravo, mednarodna trgovina, delovno pravo in okoljsko pravo. Samostojno odvetniško pot je pričel leta 2008 in jo nato čez dve leti nadgradil z ustanovitvijo Odvetniške družbe BGK. Prav tako je bil član več nadzornih svetov družb.
GREGOR KOROŠEC − ima dolgoletne izkušnje s področja zunanje in notranje revizije. Sprva je bil zaposlen v revizijski hiši PricewaterhouseCoopers v funkciji zunanjega revizorja, nato pa je več let vodil Službo za notranjo revizijo v Merkur zavarovalnici. Kasneje je v tej isti zavarovalnici vodil različne zavarovalniške oddelke in razvijal kompetence na področju finančnega nadzora, upravljanja tveganj ter organizacijskega vodenja, nato pa na Ministrstvu za finance vodil Sektor za zavarovalništvo in trg kapitala. Več let je opravljal tudi funkcijo zunanjega neodvisnega člana revizijske komisije v družbi Unior. Trenutno je zaposlen v Službi za notranjo revizijo Ministrstva za finance.
Nadzorni svet je imel do 23. 7. 2024 tričlansko revizijsko komisijo, po tem datumu pa štiričlansko revizijsko komisijo, ki izvaja svoje pristojnosti izhajajoč iz zakona (ZGD-1) in poslovnika o delu revizijske komisije.
| Funkcija | Datum imenovanja | Udeležba na sejah komisije glede na skupno število sej (v obdobju trajanja mandata) | |
|---|---|---|---|
| Melita Malgaj | Predsednica komisije | 23. 7. 2024 | 2/2 |
| Boštjan Furlan | Član in namestnik predsednice komisije | 23. 7. 2024 (član) 26. 11. 2024 (namestnik predsednice) | 2/2 |
| Aleš Stevanovič | Član Komisije | 23. 7. 2024 | 2/2 |
| Gregor Korošec | Zunanji neodvisni član | 4. 11. 2015 | 4/5 |
| David Kastelic | Predsednik komisije | Do 19. 6. 2024 | 3/3 |
| Jože Koštomaj | Član komisije | Do 23. 7. 2024 | 3/3 |
Od 23. 7. 2024 dalje nadzorni svet nima posebej oblikovane kadrovske komisije. Od 23. 7. 2024 dalje naloge kadrovske komisije kot enoviti organ izvaja celotni sestav nadzornega sveta.
Vsi člani uprave prihajajo iz Slovenije, tehnična direktorica in delavski direktor sta iz lokalnega okolja, kjer ima družba sedež, kar predstavlja 2/3 v sestavi uprave.
Odstotek neodvisnih članov:
Družba v obdobju poročanja o članstvu organov ni beležilo drugih kategorij raznolikosti članov uprave in nadzornega sveta.
Pri sestavi uprave ter pri sestavi nadzornega sveta in njegovih teles stremi k heterogenosti po strokovnem profilu, spolu in starosti.
Odgovornosti posameznih organov in posameznikov v zvezi z vplivi, tveganji in priložnostmi so opredeljene v okviru pristojnosti podjetja ter opredeljene v povezanih notranjih politikah in kodeksih.
Vloge in odgovornosti uprave in nadzornega sveta Cinkarne Celje so v skladu z uveljavljenimi načeli korporativnega upravljanja opredeljene ter zagotavljajo učinkovito upravljanje poslovanja družbe, vključno z obvladovanjem tveganj, priložnosti in vplivov. Formalna določitev vlog in odgovornosti teh organov posebej za področje trajnostnih tem še ni vzpostavljena, se pa trajnostna vprašanja obravnavajo skladno z obstoječimi načeli korporativnega upravljanja ter so vključena v redne nadzorne in upravljavske procese.
Uprava ima ključno odgovornost za neposreden nadzor nad prepoznanimi pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi. V okviru svojega mandata uprava zagotavlja ustrezne mehanizme za obvladovanje teh tveganj ter spremljanje njihovih potencialnih učinkov na poslovanje podjetja.
Uprava redno ocenjuje tveganja ter identificira priložnosti, pri čemer upošteva trajnostne, operativne in finančne vidike poslovanja. O vseh relevantnih ugotovitvah, sprejetih ukrepih in morebitnih vplivih poroča nadzornemu svetu v okviru rednega obdobnega poročanja (najmanj enkrat na četrtletje) o poslovanju podjetja. Na ta način je vzpostavljen učinkovit nadzorni okvir, ki omogoča transparentno obvladovanje tveganj in spremljanje trajnostnih vplivov, skladno z določili notranjih politik ter pričakovanji deležnikov.
Odgovornost nadzornega sveta je, da na podlagi poročil uprave izvaja nadzor nad učinkovitostjo obvladovanja tveganj ter presoja, ali so ukrepi uprave ustrezni in skladni s strateškimi cilji podjetja. Napredek v zvezi s pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi se spremlja preko obdobnih poročanj na sejah nadzornega sveta in revizijske komisije.
Družba je za upravljanje z vplivi, tveganji in priložnostmi vzpostavila skupino notranjih strokovnjakov, ki je odgovorna za prepoznavanje skupaj z lastniki (zaposlenimi direktorji in vodje organizacijskih enot), analizo in vrednotenje vplivov, tveganj in priložnosti. Skupina četrtletno poroča na širših strokovnih kolegijih uprave. Najvišje vodstvo (uprava) je odgovorno za potrditev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (DMA) in obvladovanje:
Nadzorni svet, Revizijska komisija Nadzornega sveta nadzira uspešnost in učinkovitost celovitega sistema upravljanja vplivov, tveganj in priložnosti ter neoporečnost informacij o pomembnih vplivih, tveganjih, priložnostih, ki jih daje družba ter jih potrdi.
Nadzornisvet ima ključno vlogo pri zagotavljanju neodvisnega nadzora nad delovanjem uprave, potrjevanjem strategije in nadzorovanjem njihovega izvajanja ter pri strateških odločitvah, povezanih s poslovanjem družbe in obvladovanjem tveganj ter zagotavljanjem trajnostnega razvoja družbe.
Uprava zagotavlja, da je letna izjava o trajnostnosti pripravljena v skladu z zahtevami CSRD, vključno z ESRS standardi ter Uredbo o vzpostavitvi okvira za olajšanje trajnostnih naložb (EU taksonomija). Izjava vključuje seznam bistvenih trajnostnih vprašanj, ki so bila obravnavana v posameznem poročevalnem obdobju, kar omogoča natančno in pregledno poročanje o uspešnosti družbe na področju trajnosti.
Nadzor nad upravljanjem trajnostnih vplivov, tveganj in priložnosti poteka preko nadzornega sveta in revizijske komisije. Revizijska komisija nadzira finančno in trajnostno poročanje ter spremlja učinkovitost notranjih kontrol in sistemov upravljanja tveganj ter o tem poroča nadzornemu svetu.
Nadzorni svet kot krovni organ potrjuje trajnostno strategijo družbe, DMA in celotno izjavo o trajnostnosti v okviru potrditve celovitega letnega poročila.
V luči uvajanja trajnostnega poročanja bosta uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje dodatno razvijala svoje kompetence tako prek internih usposabljanj kot tudi z vključevanjem zunanjih strokovnjakov, kadar bo to potrebno. Člani uprave in nadzornega sveta so bili v poročevalnem obdobju sami odgovorni za oceno svojih obstoječih kompetenc ter za prepoznavanje morebitnih vrzeli v znanju. V tem obdobju so člani uprave skupaj opravili 89 ur različnih izobraževanj, ki so zajemala več vidikov okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) tematik. Člani nadzornega sveta so v okviru usposabljanj, organiziranih s strani družbe, sodelovali na delavnici na temo trajnostne strategije družbe, ki je potekala dne 23. 10. 2024.
Družba se zaveda, da imajo spretnosti in znanja članov uprave ter nadzornega sveta ključno vlogo pri prepoznavanju pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki jih trajnostno poročanje prinaša tako za družbo kot za širše deležnike. Raznolikost veščin in izkušenj članov obeh organov omogoča celovitejši pristop k strateškemu odločanju, spodbuja inovativnost pri prilagajanju novim regulativnim zahtevam ter odpira priložnosti za dolgoročno vzdržno rast in konkurenčno prednost družbe.
V prihodnje družba načrtuje celosten razvoj dodatnih kompetenc članov uprave in nadzornega sveta na področju trajnostnega upravljanja, kar bo še dodatno okrepilo njihovo zmožnost oblikovanja učinkovitih strategij, skladnih z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi cilji družbe.
priložnostih, in sicer na rednih sejah nadzornega sveta v okviru poročanja o poslovanju in upravljanju tveganj. Uprava je presojala pomembne IRO skladno s pripravo DMA. Poseben poudarek je bil namenjen oblikovanju trajnostne strategije družbe. Izključno za obravnavo tematike je bila v poročevalnem obdobju sklicana izredna seja nadzornega sveta, na kateri je uprava predstavila osnutek trajnostne strategije, izpostavila ključne vplive ter priložnosti in tveganja, ki izhajajo iz strateških usmeritev ter podala pojasnila glede morebitnih kompromisov med trajnostnimi cilji in drugimi poslovnimi prioritetami. Člani nadzornega sveta so na tej seji aktivno sodelovali s pripombami in vprašanji, kar je omogočilo celovito razpravo o vseh relevantnih vidikih. Na podlagi razprave in podanih predlogov je uprava pripravila končno verzijo trajnostne strategije, ki jo je nadzorni svet potrdil na svoji naslednji redni seji dne 26. 11. 2024.
Pri obravnavi vplivov, tveganj in priložnosti ter pri odločanju o strategiji in ključnih poslovnih odločitvah bosta uprava in nadzorni svet upoštevala tudi morebitne kompromise med doseganjem trajnostnih ciljev, finančno uspešnostjo in dolgoročno vzdržnostjo poslovnega modela. Družba trenutno vzpostavlja bolj strukturiran pristop k obravnavi trajnostnih tem, vključno z razvojem ustreznih notranjih kontrol, procesov in odgovornosti, povezanih z upravljanjem opredeljenih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO).
V okviru teh prizadevanj uprava načrtuje redna poročanja o trajnostnih temah, ki bodo vključena tudi v letni postopek posodabljanja razkritij v okviru pristopa "Double Materiality Assessment" (DMA), skladno z zahtevami regulative.
Sistem nagrajevanja članov uprave je delno vezan na izpolnjevanje trajnostnih ciljev, ki so vključeni v spremenljivi del prejemkov. Eden od ključnih elementov pri določanju tega dela prejemkov je zadovoljstvo zaposlenih, ki v skupni strukturi nagrajevanja predstavlja 10 % celotnega spremenljivega dela plače. Poleg tega je spremenljivi del prejemkov uprave odvisen tudi od uspešne izvedbe petih strateških projektov, ki jih nadzorni svet predhodno potrdi v okviru letnega načrta. Vsak projekt ima jasno določen cilj, katerega doseganje je merilo za oceno uspešnosti. Pomembno je, da je vsaj eden od teh projektov neposredno povezan s trajnostnimi temami. Skupni učinek tega dela na spremenljivem delu plače uprave znaša 20 % celote. Podrobneje so prejemki uprave predstavljeni v računovodskem poročilu, poglavje X. Posli s povezanimi osebami − podatki o skupinah oseb v računovodskem delu poročila.
Nadzorni svet družbe načrtuje nadgradnjo politike nagrajevanja uprave, ki bo v večji meri temeljila na močnejši povezavi med doseganjem trajnostnih ciljev ter bonusi in spodbudami za vodstvo. Ta politika bo družbi omogočila, da vzpostavi transparenten, etičen in trajnostno naravnan okvir nagrajevanja. Politiko prejemkov skladno z zakonodajo ob vsakokratni spremembi potrdi skupščina. Družba v času poročanja ni imela s strani skupščine potrjene politike prejemkov uprave, čeprav je le-ta bila predložena skupščini v potrditev.
Včasu poročanja je nagrajevanje povezanos trajnostnostnim cilji določeno za nivo članov uprave družbe.
Namen skrbnega pregleda je prepoznati in obravnavati dejanske in potencialne vplive, tveganja in priložnosti na področju okolja in človekovih pravic. Družba je proces vzpostavila z internim prepisom in izvedla oceno v letu 2024 ter ugotovitve vključila v oceno dvojne pomembnosti. Tabela spodaj prikazuje povezavo do mest v naši izjavi o trajnostnosti, kjer podajamo informacije o našem procesu skrbnega pregleda. Te oznake s pripadajočimi temami so navedene v celotnem poročilu v posameznih poglavjih.
| Ključni elementi skrbnega pregleda | Oznake v izjavi o trajnostnosti |
|---|---|
| Vključitev skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in poslovni model | ESRS 2 GOV-1, ESRS 2 GOV-2, ESRS 2 GOV-3, ESRS SBM-3 |
| Sodelovanje s prizadetimi deležniki v vseh ključnih fazah skrbnega pregleda | ESRS 2 SBM-2, ESRS 2 IRO-1, S1-2, S3-2 |
| Opredelitev in ocenjevanje škodljivih vplivov | ESRS IRO-1, E1 IRO-1, E2 IRO-1, E3 IRO-1, E1, E2, E3, E5, IRO-1, S1 SBM-3, S3 SBM-3 |
| Spremljanje ukrepov za obravnavanje teh škodljivih vplivov | E1-3, E2-2, E3-2, E5-2, S1-4, S3-4 |
| Spremljanje učinkovitosti teh prizadevanj in komuniciranje | E1-5, E1-6, E2-4, E2-5, E3-3, E3-4, E5-3, E5-4, E5-5, S1-4, S1-9, S1-13, S1-14, S1-15, S1-16, S1-17, S3-4 |
V proces upravljanja tveganj poročanja o trajnostnosti je vključen širši krog zaposlenih, ki na različnih nivojih in poslovnih funkcijah sodelujejo pri pripravi informacij o trajnostnih temah in se izvaja sistematično. Tveganja se obravnavajo in potrjujejo na odborih za upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti, četrtletno pa se obravnavajo in nadzirajo ukrepi na širših strokovnih kolegijih. Notranja revizija skladno z načrtom izvaja revizijo izvajanja procesa upravljanja tveganj: uspešnosti in učinkovitosti obvladovanja. To zagotavlja, da je upravljanje tveganj dinamičen in odziven proces, sposoben prilagajanja novim izzivom in priložnostim, povezanih s trajnostjo. Uprava oblikuje in nadzira pripravo izjave o trajnostnosti. Za vzpostavitev procesa poročanja je imenovala Trajnostni tim, ki ga sestavljajo odgovorne osebe za področja trajnostnih tem. Kontrolno okolje poleg organizacijske strukture ter določenih vlog in odgovornosti za proces poročanja temelji na zavezanosti k spoštovanju zakonskih zahtev in stalnem izobraževanju. Za podatke, ki so del drugih rednih poročil, se uporabljajo že vzpostavljeni postopki in kontrole pri njihovem zbiranju.
zahtevanih razkritij. Trajnostni tim redno obravnava tveganja, povezana s pravočasno pripravo ustreznih razkritij. Na podlagi ugotovitev o pomanjkljivi informacijski podpori je sprožil razvoj aplikativne rešitve za zbiranje kvantitativnih podatkov, vključenih v izjavo o trajnostnosti. Notranja revizija je v okviru pregleda okoljskega področja izpostavila tveganja, povezana s pomanjkanjem pravil o postopku priprave podatkov ter stanjem šibke informacijske podprtosti.
Celovita ocena tveganj in ustreznosti notranjih kontrol v zvezi s poročanjem o trajnostnosti še ni bila izvedena, saj gre za prvo poročanje družbe na tem področju. Ugotovitve zunanjega revizorja po opravljeni prvi preveritvi skladnosti z zahtevami ESRS bodo skupaj z lastnimi ugotovitvami obravnavane kot vhodni viri za oceno tveganj pri poročanju. Vključevanje ugotovitev v notranje funkcije in postopke bo sestavni del celovitega sistema upravljanja tveganj, ki vključuje tudi trajnostnost in poročanje o njej. Integriran sistem upravljanja tveganj bo na ta način podpiral stalne izboljšave sistema notranjih kontrol pri poročanju o trajnostnosti.
Trajnostni tim četrtletno poroča upravi o postopku poročanja in povezanih tveganjih. Uprava nato v okviru rednih poročil obvešča Nadzorni svet in Revizijsko komisijo, ki se s postopkom poročanja seznanjata tudi prek sodelovanja z zunanjim revizorjem in poročil Službe za notranjo revizijo.
VCinkarni Celje, d. d., si prizadevamo postati učinkovita, trajnostno usmerjena družba v kemični industriji, ki bo do leta 2030 zavezano k zmanjševanju vplivov na okolje, odgovornemu ravnanju z viri ter h krepitvi družbene odgovornosti in transparentnosti. Z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in učinkovitim ravnanjem z energijo bomo prispevali k nizkoogljični prihodnosti, s širjenjem portfelja proizvodov, pa bomo vplivali na krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki.
Količinski obseg proizvodnje bo omogočal rast poslovanja in posledično razvoj portfeljev priložnosti, ki bodo kljub povečevanju omogočali zniževanje odpadkov in onesnaževanja.
Naša zaveza je, da bomo ob rasti:
Cinkarna Celje, d. d., kot proizvajalec titanovega dioksida in širokega nabora drugih izdelkov (žveplova (VI) kislina, bela sadra, praškasti laki, masterbatchi, rastlinska zaščitna sredstva na bakrovi osnovi, rastni substrati, proizvodnja sistemov za pretakanje tekočin – polimeri) prispeva h gospodarski rasti z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest in zagotavljanjem stabilnosti v kemijski industriji. Naša prisotnost na trgih Evropske unije, Balkana in Bližnjega vzhoda omogoča trajnostno rast, medtem ko sodelujemo s ključnimi industrijskimi partnerji in dobavitelji pri izboljšanju standardov zaposlovanja in varnosti.
S trajnostnimi pristopi v proizvodnji titanovega dioksida zmanjšujemo okoljski odtis z optimizacijo procesov in krožnim gospodarstvom. Naše glavne panoge, kamor prodajamo svoje izdelke, so področje tiskarskih barv, lakovin plastike, kjer si prizadevamo za razvoj inovativnih in okolju prijaznejših rešitev. Naši ključni deležniki so kupci pigmenta titanovega dioksida, regulativni organi in dobavitelji, s katerimi sodelujemo pri zagotavljanju odgovorne oskrbovalne verige.
Z izvajanjem strategij za zmanjšanje ogljičnega odtisa v proizvodnih procesih, vključno z ukrepi za zmanjšanje emisij CO₂ v vrednostni verigi (obseg 1, 2 in 3), prispevamo h globalnim podnebnim ciljem. Ključni trgi, na katerih izvajamo te ukrepe, vključujejo države EU, kjer veljajo stroge okoljske zahteve. V sodelovanju z industrijskimi partnerji, raziskovalnimi ustanovami in dobavitelji si prizadevamo za izboljšanje podatkov o emisijah in uvajanje nizkoogljičnih tehnologij.
Pomembne skupine proizvodov razkrivamo v poglavju Dejavnosti in proizvodne skupine, kjer je razdelitev prihodkov predstavljena v poglavju Analiza prodaje, pomembne trge in število zaposlenih razkrivamo v poglavju Prisotnost na trgih, kjer so podatki o zaposlenih podrobneje predstavljeni v poglavju Lastna delovna sila.
Cinkarna Celje, d. d., poudarja, da neposredno sledenje scenariju omejevanja globalnega segrevanja na 1,5 °C trenutno ni izvedljivo zaradi narave proizvodnje. Proizvodnja ključnih kemikalij, kot je titanov dioksid, zahteva energijsko intenzivne procese. Ustrezna tehnologija, ki bi omogočila temeljite spremembe v proizvodnih procesih, je težko dostopna ali še v razvojni fazi.
Prav tako infrastruktura na državnem nivoju ni dovolj pripravljena, da bi omogočila podporo prehodu na nizkoogljične procese v obsegu, ki bi bil potreben za dosego cilja 1,5 °C. Poleg tega bi za dosego takšnega cilja bile potrebne obsežne spremembe v dostopnosti obnovljivih virov energije, v dobavni verigi ter v podpornih tehnologijah, ki so del širše industrije in zunaj neposrednega nadzora družbe.
Cinkarna Celje, d. d. se zato osredotoča na postopno zmanjševanje ogljične intenzivnosti svojih procesov in vključevanje trajnostnih tehnologij, kjer je to mogoče, s čimer prispeva k zmanjševanju emisij in dolgoročno podpira prehod v nizkoogljično gospodarstvo.
Nosilna proizvodno-prodajna skupina je pigment titanov dioksid, ki združuje prodajo različnih tipov pigmenta. V to skupino spadajo tudi ultra fine oblike titanovega dioksida, ki so proizvodi z visoko dodano vrednostjo, saj glede na kristalno obliko lahko prevzamejo vlogo fotokatalizatorja ali UV-absorberja. Vgrajujejo se v visoko tehnološko zahtevne izdelke (samočistilni sistemi, materiali z UV stabilizatorji itd.). Proizvodnja in trženje pigmenta titanovega dioksida predstavljata 83 odstotkov naše celotne realizacije.
Prodajna skupina sredstev za zaščito rastlin spada skladno s prilogo I Uredbe (ES) št. 1893/2006 pod dejavnost 20.2 Proizvodnja pesticidov in drugih agro kemijskih izdelkov. V primerjavi z nosilno proizvodno – prodajno skupino gre za zelo majhen tržni delež celotne realizacije družbe (5,56 % od celotne realizacije prodaje v letu 2024). Nosilni izdelki te skupine so bakrovi fungicidi različnih formulacij in različnih uporabljenih aktivnih snovi (bakrov hidroksid, bakrov oksikloridin, tribazični bakrov sulfat). Na področju zaščitnih sredstev za rastline zasledujemo strategijo s poudarkom na kakovosti izdelkov in njihovi okoljsko varni uporabi.
Skupina praškastih lakov in masterbatchev predstavlja vertikalno nadgradnjo osnovne proizvodnje pigmenta titanovega dioksida in postaja vse pomembnejša prodajna skupina družbe. Praškaste lake prodajamo predvsem v namene antikorozijske in dekorativne potrebe pri proizvodnji bele tehnike, ogrevalnih teles in druge kovinske galanterije. Masterbatchi so namenjeni vmešavanju v plastične mase z namenom izboljševanja njihovih uporabnih lastnosti.
Ostala področja so proizvodnja PTFE (politetrafluoretilen) izdelkov, polovica je namenjenih interni potrošnji in vzdrževanju, druga polovica trženju predvsem v fitofarmacevtski in kemijski industriji. Proizvodnja žveplove kisline je namenjena predvsem interni uporabi, morebitni viški se prodajo na trgu. CEGIPS, tako imenovana bela sadra, prodajamo na trgu cementne industrije in proizvodnje mavčnih plošč ter za uporabo v kmetijstvu. Stranski proizvod RCGIPS v celoti porabimo za suho zapolnjevanje na napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Glede na lastnosti se lahko uporablja za zapolnjevanje v nizkih gradnjah, gradnji nizkih nasipov in izdelavi pokrivnih plasti.
Z začetkom leta 2024 smo iz portfelja odstranili predelavo cinka, ki zajema cinkove zlitine, anode in cinkovo žico.
Delujemo predvsem na evropskem trgu, kjer ustvarimo večino prihodkov. V manjšem merilu smo prisotni tudi na kompenzacijskih trgih, predvsem na območju valute ameriškega dolarja. Glede na geografsko legokot najpomembnejše trge prepoznavamo države članice EU (brez Slovenije), sledi domači trg (Slovenija) in tretje države.
| Z04 | FanciJ | Avstrija | Madzarska | Romunija |
|---|---|---|---|---|
| Italija | SLO Fivazka | Srbija | ||
| Turcija | spanij] | Gicija |
V deležu vrednostne prodaje po trgih glavnino predstavlja prodaja na trg EU (brez Slovenije). Vse proizvodne enote s podpornimi službami so locirane v Sloveniji, kjer smo konec leta zaposlovali 718 zaposlenih.
Naša vizija: postati učinkovita, trajnostno usmerjena družba v kemični industriji
| [E] | Zmanjševanje našega ogljičnega odtisa in zmanjševanje onesnaževanja |
|---|---|
| [S] | Opolnomočenje lokalnega okolja in zaposlenih |
| [G] | Integriteta skozi odgovorno poslovanje |
Zmanjšati ogljični odtis za 10% do leta 2030. Zmanjšati emisije CO₂e iz obsega 3 za 15 % do leta 2030, predvsem v segmentu dobavne verige surovin in materiala ter logistike predvsem na področju proizvodnje pigmenta titanovega dioksida.
Ukrepi in aktivnosti:
Do 2030 izvajati ukrepe za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu in se približati cilju nič poškodb (na izhodiščno leto 2021).
Do 2030 povečati delež zavzetih zaposlenih na 40 % in zmanjšati delež aktivno nezavzetih na 16 % (na izhodiščno leto 2021).
Spodbujati udeležence v vrednostni verigi k upoštevanju in spoštovanju kodeksa trajnostnega poslovanja.
1357 127~
CO CO
Analizalogističnih poti za optimizacijoprevoznih razdalj in izbiro nizkoogljičnih transportnih rešitev.
Pomoč in sodelovanje na različnih nivojih z našimi dobavitelji, da bomo lahko znižali kategorijo 1 za 22 % do 2030.
Do 2030 zmanjševanje specifične emisijesulfatov za 15 % (na izhodiščno leto 2021).
Do 2030 zmanjšanje specifične emisije snovi v zrak (SOx, H2S in prah) za 15 % (na izhodiščno leto 2021).
Do 2030 izvajanje projektov za ohranjanje vodnih virov in pretežno zmanjšanje črpanja vode iz vodotoka (na izhodiščno leto 2021).
Do 2030 zmanjšanje količine proizvedene rdeče sadre za 14 % (na izhodiščno leto 2021).
Do 2030 zvišati aktivnost promocije možnosti zaposlovanja blizu doma za 10 %.
Do 2030 vzpostaviti posvetovalni kanal s prizadetimi skupnostmi, sodelovanje v izobraževalnih programih mladih, podporo športnim in kulturnim in drugim aktivnostim ter vlaganji v infrastrukturo ter zagotavljanje višje ravni varnosti in sodelovanje pri dobrodelnih projektih.
Naše prispevanje k ciljem ZN. Tesnobomo sodelovali z dobavitelji in partnerji in si skupaj z njimi prizadevali za spoštovanje visokih etičnih in trajnostnih načel ter s tem zagotavljali trajnostno verigo vrednosti, osredotočeno na zmanjšanje okoljskega odtisa in družbeno odgovorno poslovanje.
Evropski trg je za Cinkarno Celje, d. d., ključnega pomena, saj predstavlja največji delež naših prihodkov in ima najstrožje zahteve glede trajnostnosti. Zaradi zahtev EU Green Deal, regulative REACH in drugih okoljskih standardov prilagajamo svojo strategijo, da bomo lahko ohranili konkurenčnost in izpolnjevali pričakovanja strank ter regulatorjev.
Trenutno je naš najpomembnejši proizvod titanov dioksid, ki predstavlja osnovno surovino v številnih panogah. Posebej izpostavljen je segment proizvajalcev barv in lakov, ki je naš največji trg in hkrati tudi tisti, kjer so trajnostne zahteve najbolj izrazite.
Družba preučuje možnosti optimizacije proizvodnih procesov, izboljšanja energetske učinkovitosti in povečanja izkoristkov surovin v proizvodnji titanovega dioksida. Več informacij v točki [SBM-1].
Našeposlovanje temelji na skladnosti z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, trajnostnih vlaganjih in optimizaciji proizvodnih procesov, da zmanjšamo vpliv na okolje ter zagotovimo varne in zdrave delovne pogoje za zaposlene. Osredotočeni smo na stalno izboljševanje kakovosti, inovacije in učinkovito upravljanje virov, kar nam omogoča konkurenčnost na globalnih trgih.
V višjem delu vrednostne verige tesno sodelujemo s ključnimi dobavitelji surovin in proizvodov za TiO2 (titanonosna ruda, žveplo), za barve, premaze (epoksi smole, pigmenti), za agro proizvode (baker) in za procesno opremo (PTFE, kovine). Omenjene surovine prispejo preko železniškega, pomorskega ali cestnega transporta.
V višjem delu vrednostne verige prepoznavamo:
Za prevoz do kupcev iz segmentov barv, plastike, papirja in drugih segmentov (gradbeništvo, agro, kovinarstvo) uporabljamo cestni, železniški in intermodalni transport.
V nižjem delu vrednostne verige prepoznavamo procese:
Glavni viri podatkov za analizo poslovnega modela in vrednostnih verig vključujejo spletne strani podjetij, interne podatkovne baze, svetovne publikacije posameznih področij in kategorij predmetov dela, obiske sejmov in konferenc, različna združenja in organizacije, letna poročila dobaviteljev in kupcev, neposredno komunikacijo z deležniki ter računovodski podatki. Poleg tega uporabljamo različna analitična orodja, kot je ChatGPT, za pridobivanje informacij iz javnodostopnih virov in publikacije in analize s področja predmetov dela.
Najprej smo določili vrednostne verige in metodologijo za identifikacijo ključnih deležnikov, med katere uvrščamo tako dobavitelje kot kupce. Nato smo določili kanale komuniciranja, ki so omogočali učinkovito pridobivanje in zbiranje podatkov o partnerjih. Analizirali smo promet z deležniki na podlagi računovodskih podatkov ter zbrali in pregledali podatke o deležnikih, pri čemer smo se osredotočili na ključne trajnostne atribute. Po izvedeni analizi podatkov smo določili obseg vrednostne verige, izvedli skrbni pregled, določili skupne trajnostne teme, trajnostne zaveze in ukrepe, ki jih bomo upoštevali pri nadaljnjem sodelovanju z deležniki.
V letu 2024 smo izvedli skrbni pregled, pri čemer smo pregledali letna poročila dobaviteljev in kupcev, vzpostavili neposredno komunikacijo z deležniki ter analizirali informacije, pridobljene s spletnih strani podjetij in drugih virov. V okviru tega pripravljamo anketni vprašalnik za pridobitev dodatnih informacij o trajnostnih praksah deležnikov.
V letu 2025 načrtujemo izvedbo anketnega vprašalnika in izvedbo vsaj 3 skrbnih pregledov pri dobaviteljih.
Strankam v pomembnih segmentih barv, premazov in kemikalij omogočamo izboljšano učinkovitost izdelkov ter trajnostne alternative, kar jim pomaga tudi pri doseganju lastnih trajnostnih ciljev.
Za drugedeležnike, kot so zaposleni, lokalne skupnosti in dobavitelji, ustvarjamo varno in vključujoče delovno/lokalnookolje. Zmanjšanje okoljskega odtisa pozitivno vpliva na lokalne skupnosti, medtem ko dolgoročna partnerstva z dobavitelji zagotavljajo stabilnost oskrbovalne verige.
Družba prepoznava več vrednostnih verig, in sicer:
Glede na postavljene kriterije, prepoznavamo najpomembnejšo verigo TiO2, tako v višjem (surovine in proizvodiza TiO2) kot nižjem delu vrednostne verige (barve, laki in premazi; plastika, papir). V nadaljevanju predstavljamo ključne značilnosti višjih in nižjih delov vseh identificiranih vrednostnih verig in matrično povezavo med višjim in nižjim delom vrednostnih verig in proizvodno-prodajnih programov.
| Višji del (predmeti dela) | Vrednostna veriga | Nižji del (dejavnost) | Proizvodno-prodajni program |
|---|---|---|---|
| TiO2 | Barve, laki in premazi | Plastika | |
| Papir | Drugo (gradbeništvo) | ||
| proizvodnja titanovega dioksida (TiO2) | proizvodnja žveplove kisline | ||
| polizdelki proizvodnje pigmenta titanovega dioksida: titanilov sulfat, metatitanova kislina in natrijev titanat, | stranski proizvodi proizvodnje pigmenta titanovega dioksida: bela sadra – CEGIPS in rdeča sadra – RCGIPS | ||
| Surovine in proizvodi za barve | Vrednostna veriga | Masterbatchi | Vrednostna veriga Praškasti laki |
| Plastika | Drugo (kovinarstvo, les) | proizvodnja masterbatchev in praškastih lakov | |
| Surovine in proizvodi za Agro | Vrednostna veriga Agro | Drugo (agro) | proizvodnja proizvodov za kmetijstvo, ki zajema sredstva za zaščito rastlin in rastne substrate |
| Surovine in proizvodi za procesno opremo | Vrednostna veriga Polimeri | Drugo (procesna oprema) | |
| skupina fluoriranih polimerov in elastomerov, ki so po svojih lastnostih uporabni za transport agresivnih medijev in zaščito procesne ter strojne opreme, |
Povezanost vrednostne verige TiO2 z drugimi produkti/vrednostnimi verigami
| Para | Zveplova kislina (H2SO4) | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Titanonosne rudo | Ilmenit | |||||
| Mletje | Razklop | Usedanje | Bistrenje | Filtracija crne raztopine | ||
| Hidroliza | Ozemanje in predsusenje | Kalcinacija | Mletje | Povrsinska obdelava | ||
| Pranje | Ozemanje in suSenje | Pranje gela | Nevtralizacija | RCgips | ||
| cEgips | Mikroniziranje | Pakiranje | Koncni kupci |
Ključne surovine, zlasti titanonosne rude, imajo omejeno število dobaviteljev, kar povečuje odvisnost in tveganje za oskrbo. Energetsko bogate surovine (apno, kamena moka...) se zaradi transportnih stroškov oskrbujejo lokalno. Zamenjava zemeljskega plina z drugim energentom bi zahtevala visoke stroške prilagoditve proizvodne tehnologije. Zaradi visoke dnevne porabe in omejenih skladiščnih kapacitet sta stalna in fleksibilna dobava kritično pomembni. Motnje v oskrbi lahko resno vplivajo na proizvodnjo, vključno z možnostjo začasne zaustavitve.
Razpoložljivost dobaviteljev je visoka pri polimerih, medtem ko je pri pigmentih, monobatchih in aditivih omejena. Vhodni materiali predstavljajo visok delež cene končnih izdelkov, pri belih (do 2/3), pri barvnih pa še več. Pigment TiO2 predstavlja eno izmed vhodnih surovin, ki ga iz Celja dobavljamo v Mozirje. Nadomestitev polimerov je razmeroma enostavna, belih pigmentov pogojna, pigmentov in monobatchov pa težja. Na trgu je visoka konkurenčnost pri polimerih in polnilih, kjer pa azijske proizvajalce omejujejo zahteve po zakonodaji, specifičnih različicah in odtenkih.
Kupci se poskušajo pridobiti s fleksibilnostjo in prilagajanjem njihovim zahtevam, predvsem na kakovostnem in zakonodajnem področju in stabilnostjo kvalitete. Standardni izdelki, kot so beli MB, so cenovno občutljivejši kot specialni. Kupci imajo večji vpliv na poslovanje pri belih in barvnih MB, kjer so prisotni tudi stroški testiranja ob menjavi dobavitelja.
Dobava manjših količin specifičnih surovin, kot so pigmenti in dodatki, je težavna, pogosto z dolgimi roki in slabšimi cenami. Večja naročila zahtevajo skladiščenje in prinašajo tveganje sprememb cen ob kasnejši uporabi. Pigment TiO2 predstavlja eno izmed vhodnih surovin, ki ga iz Celja dobavljamo v Mozirje.
Kupci močno vplivajo na poslovanje zaradi visoke konkurenčnosti med ponudniki. Blagovna znamka in dobro sodelovanje s kupci sta ključna za ohranjanje rentabilne prodaje, saj proizvajalci ponujajo kakovostne izdelke po sprejemljivih cenah. Manjši kupci so manj cenovno občutljivi, medtem ko večji kupci pogosto iščejo nižje cene in so pripravljeni zamenjati ponudnika, če lahko dosežejo višjo dodano vrednost. Tesni odnosi med kupci in ponudniki so dobro vzpostavljeni, a kupci kljub temu ostajajo pripravljeni zamenjati ponudnika za ugodnejše pogoje. Izdelki so med ponudniki primerljivi, kupci pa so seznanjeni z alternativami, ki so običajno manj konkurenčne zaradi slabše funkcionalnosti.
Glavna surovina je odpadni baker in ostali bakrovi izdelki, kot so bakrovi pepeli. Na trgu je dovolj dobaviteljev in ustreznih količin, pri čemer je ključna reden odvzem in ustrezno ščitenje za obvladovanje cenovnih tveganj.
Vkontekstu odgovornega upravljanja z vplivi, tveganji in priložnostmi je osrednjegapomena prepoznavanje pomembnih vsebin in interesov vseh ključnih deležnikov. Pomembne so tiste teme, ki neposredno ali posredno vplivajo na zmožnost družbe, da ustvari, ohrani ali zmanjša okoljsko, družbeno in ekonomsko vrednost zase, svoje deležnike in družbo na splošno. V sklopu delavnic smo pregledali obstoječ seznam deležnikov, ki smo ga pripravili že v sklopu priprave nefinančnega poročila po GRI v Letnem poročilu 2022 in 2023.
Prepoznani ključni deležniki so lastniki in nadzorniki, zaposleni, dobavitelji, kupci, lokalna skupnost in druga zainteresirana javnost (uporabniki izjave o trajnostnosti in prizadeti deležniki). Z deležniki komuniciramo z različnimi komunikacijskimi orodji, z namenom transparentnosti poslovanja družbe, prepoznavanja vplivov, tveganj in priložnosti ter vključevanja deležnikov v delovanje družbe v lokalnem in globalnem okolju. V tabeli predstavljamo naše ključne deležnike, način in namen njihovega vključevanja. Informacije preko predstavljenih kanalov posredujemo v skladu z oblikovanimi postopki in pravili, pri čemer se večina informacij pripravlja redno obdobno (letno, četrtletno, mesečno idr.) oziroma glede na pojav potrebe ali njihov nastanek.
| Obravnavane teme | Način vključevanja | Namen in rezultat vključevanja deležnikov |
|---|---|---|
| ZAPOSLENI | * Zagotavljanje varnega delovnega okolja | |
| * Skrb za dobro počutje zaposlenih | ||
| * Spoštovanje delavskih in človekovih pravic | ||
| * Sodelovanje s predstavniki zaposlenih | ||
| * Usposabljanje in razvoj veščin | ||
| * Pošteno in pravično nagrajevanje | ||
| * Letna anketa kakovosti delovnega zadovoljstva in zavzetosti | ||
| * Razvoj uspešnosti in kompetenc | ||
| * Komunikacija vodstva | ||
| * Intranet družbe Cinkarna Celje, d. d. | ||
| * Vsakodnevni sestanki z vodji, vključno s komunikacijo Minute za varnost | ||
| * Platformi za prijavo nepravilnosti (žvižgači in razkritja) | ||
| * Sistem za prijavo koristnih predlogov CC UM | - Izboljšana varnost in dobro počutje zaposlenih | |
| - Povečana vključenost in zadovoljstvo zaposlenih | ||
| - Optimizacija kompetenc in načrtovanja delovne sile | ||
| - Večja privlačnost družbe za nove talente | ||
| - Izboljšanje dvosmerne notranje komunikacije med zaposlenimi in vodstvom | ||
| KUPCI | * Prodajni pogoji | |
| * Razvoj novih produktov | ||
| * Zanesljivost in kakovost produktov | ||
| * Trajnostne zaveze in zahteve s strani kupcev | ||
| * Skladnost produkta | ||
| * Redni razgovori s kupci | ||
| * Osebna srečanja in obiski pri kupcih | ||
| * Analiza zadovoljstva kupcev | ||
| * Dan distributerjev | ||
| * Skrbni pregledi in presoje s strani kupcev | ||
| * Trajnostni kodeksi kupcev | ||
| * Izboljševanje tehničnih in trajnostnostnih parametrov produktov skozi proces izboljšav | - Izpolnjevanje kupčevih pričakovanj in zahtev | |
| - Ustvarjanje dolgoročnih odnosov | ||
| --- | ||
| # upoštevaje trajnostne vidike |
Narava je prepoznana kot tihi deležnik Cinkarne Celje, d. d., zaradi več razlogov, povezanih z dejavnostjo družbe, ki je kemijsko predelovalna industrija, ki uporablja kemikalije, uporablja naravne vire, ravna z odpadki in povzroča vplive na okolje. Vključevanje narave kot tihega deležnika pomeni, da družba upošteva vplive svojih dejavnosti na okolje in si prizadeva za zmanjšanje negativnih vplivov ter izboljšanje okoljskih praks.
Pri tem upoštevamo rezultate izvedenih monitoringov onesnaževanja in stanja okolja (kot so emisije snovi v zrak, kakovost zunanjega zraka, emisije snovi v vode in kakovost površinskih voda, emisije hrupa, ravnanja z odpadki, kakovost tal in podzemnih voda ter druga poročila, ki podajajo rezultate stanja okolja v okolici družbe) ter druge znanstvene podlage s tega področja (kot npr. nacionalni in evropski standardi za spremljanje onesnaženja, BAT (Best Available Techniques) referenčni dokumenti (BREF) za kemijsko industrijo v okviru EU IPPC direktive, ekotoksikološke študije in drugo). Prizadevamo si za zmanjšanje negativnih vplivov ter izboljšanje okoljskih praks.
| 30 | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| 28 | |||||
| 23 | 24 | 25 | 26 | ||
| 9 | |||||
| 1 |
V postopku priprave dvojne pomembnosti smo prepoznali pomembne vplive, tveganja in priložnosti (IRO) iz šestih tematskih standardov ESRS. Proces je opisan v točki IRO-1.
Vsi pomembni IRO izhajajo iz podtem in pod-podtem v okviru ESRS. Za posamezne teme, ki so povezane z našimi pomembnimi IRO, imamo razkritja, prilagojena specifičnosti naše družbe.
Spodaj prikazujemo konsolidiran seznam vseh pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO), ki smo jih opredelili v okviru DMA za leto 2024. Podrobnejši pregled pomembnih IRO za vsako posamezno temo, vključno s povezavami med našimi IRO na ljudi in okolje, je predstavljen pri vsakem posameznem tematskem standardu. Opredeljevali smo se za enaka časovna obdobja (kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno), kot so določena v strategiji, ki naslavlja pomembne IRO.
| ID | Označba vpliva | Kratek opis |
|---|---|---|
| 1 | S1NV-2 | Sodelovanje s socialnimi partnerji |
| 2 | E2NV-12 | Mikroplastika (Proizvodnja masterbatchev) |
| S2NV-1 | Posledice kršenja človekovih pravic in izkoriščanje otroškega dela | |
| 3 | E4NV-2 | Sprememba rabe zemljišč znotraj obstoječih industrijskih območij (spremembe zapolnjevanja) |
| E4NV-7 | Vpliv na izumrtje vrst na svetovni ravni | |
| 4 | S1PV-6 | Enaka obravnava spolov |
| 5 | E4NV-3 | Izčrpavanje naravnih virov (ilmenit, apnenec) |
| E4NV-4 | Razraščanje invazivnih rastlin |
ilmenit, apnenec
Zagotavljanje delovnih mest, vključno strokovnjakov v lokalni skupnosti
Zagotavljanje dostojnih dohodkov zaposlenih
Pravica do odklopa, porodniški dopust, očetovski dopust
Zaščita zaposlenih v primeru nasilja na delovnem mestu
Zagotavljanje delovnih mest dobaviteljem
% izmenskega dela, premakljiv delovni čas.
(razlitja, hrup, prah)
alternativna raba vode
zaradi zapolnjevanje sadre, vpliv podzemne vode na tla
(SVHC) v podjetju
(Dogovor o politikiplač s sindikatom, predstavniki delavcev v organih nadzora, delavski direktor)
(natečaji, prakse, ekskurzije, dipl./mag./dr. dela, štipendije).
(Sosvet, reševanje pritožb, Dan odprtih vrat)
in vzpostavljeni mehanizmi skladno z ZZPri
vključno s plačilnimi praksami podjetja
(izpusti v zrak in vodo, hrup, prah, odpadki)
zaradi starih bremen, odvzema vode in izpuščanja odpadne vode
SO2, H2S, drugi plini
(procesni viri)
Izpusti v zrak– trdi delci (prah)
Podpora lokalnim športnim, kulturnim in drugim dejavnostim v lokalni skupnosti
Izpusti CO2 zaradi rabe energije iz neobnovljivih virov − Emisije TGP (obseg 1 in 2)
Drugi izpusti CO2 razen CO2 iz neobnovljivih virov
Izpusti CO2 zaradi rabe energije iz neobnovljivih virov − Emisije TGP (obseg 1 in 2)
Stopnja zadovoljstva zaposlenih preko ankete zadovoljstva
Vpliv delovanja podjetja na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi podnebnih sprememb (CO2, previsoka temperatura, nižji vodostaj)
Vpliv pozidave tal
Onesnaženost prsti kot posledica starih bremen.
Bela sadra (CEGIPS) stranski proizvod, ki zmanjšuje količino odpadka
Izpusti v podzemne vode na področjih starih bremen
Vpliv starih bremen na kakovost pridelane hrane
Posledice industrijske nesreče
Na podlagi prepoznanih pomembnih vplivov, tveganjin priložnosti smo prilagodili strategije s poudarkom na zmanjšanju emisij, optimizaciji energetske učinkovitosti in izboljšanju krožnega gospodarstva. Identificirani socialni vplivi so vplivali na krepitev ukrepov za varnost pri delu ter socialnovarnost zaposlenih ter sodelovanje z prizadetimi skupnostmi. Bolj podrobno v poglavju SBM-1 Strategija, poslovni model in vrednostna veriga.
V poročevalnem obdobju je družba prvič celovito opredelila svoje pomembne vplive, tveganja in priložnosti v skladu z zahtevami ESRS in CSRD. Ker gre za začetno opredelitev, v primerjavi s prejšnjimi poročili ni sprememb.
Prilagajanje strategije, poslovnega modela družbe zaradi prepoznanih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti zahteva prilagoditve in dodeljevanje sredstev. Družba je ocenila in v poslovno strategijo 2024−2028 vključila sedanje finančne učinke pomembnih tveganj in priložnosti družbe na njen finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove ter pomembna tveganja in priložnosti, pri katerih obstaja tveganje, da bodo v naslednjem obdobju poročanja povzročili pomembno prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, objavljenih v povezanih računovodskih izkazih, in sicer razkritov v poglavju 6.1.6 Pojasnila k računovodskim izkazom, točka 25 Vpliv podnebnih sprememb na računovodske izkaze v računovodskem delu poročila.
Prav tako je v tem poglavju in v poglavju E-1 razkrila predvidene finančne učinke pomembnih tveganj in priložnosti družbe na njen finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju, vključno z razumno pričakovanimi časovnimi obdobji za te učinke. To vključuje kratko-, srednje- in dolgoročno spremembo finančnega položaja, finančne uspešnosti in denarnih tokov, ki jo družba pričakuje zaradi svoje strategije upravljanja tveganj in priložnosti.
Pri tem je družba upoštevala svoje petletne naložbene načrte v osnovna sredstva, s tem dani načrtovane nobene odprodaje sredstev ali predčasnega umika sredstev ali druge oblike preoblikovanja družbe. Za naložbe in izvajanje strategije družba načrtuje financiranje z lastnimi viri.
| ESRS standard | Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti | Vpliv, tveganje ali priložnost | Časovni okvir | Izvor | Opis in vpliv na poslovni model in/ali strategijo ter odziv |
|---|---|---|---|---|---|
| E1− Podnebne spremembe | Izpusti CO2 iz neobnovljivih virov (obseg 1 in 2) | Negativen vpliv | Kratkoročno | Lastna dejavnost |
Celotnadejavnost družbe sodi v sektor zvisokim vplivom na podnebje, kar zahteva sistematične ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prehod na trajnostne proizvodne procese. Vlaganje v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije.
Negativen vpliv
Kratkoročno
Lastna dejavnost
Zmanjšana proizvodnja kapaciteta zaradi omejene dobave tehnološke vode v sušnih obdobjih.
Kratkoročno
Lastna dejavnost
Močne padavine zaradi podnebnih sprememb (poplave, plazovi), ki bi lahko vplivale na porušitev pregrade.
Dolgoročno
Lastna dejavnost
Izpusti v zrak SO2, H2S, drugi plini,
Negativni vpliv
Dolgoročno
Lastna dejavnost
Družba s svojimi proizvodnimi procesi povzroča emisije snovi v zrak in vode. Uporablja snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost, s katerimi tudi vpliva na zdravje in okolje.
Omilitev: Z že vpeljanimi tehnikami čiščenja, ki so skladne z BAT, in z izvajanjem sistematičnih ukrepov preprečuje in zmanjšuje onesnaževanje okolja. Z dodatnimi vlaganji želi zmanjšati vplive, izvajati ukrepe za njihovo blaženje, se izogibati oz. zmanjševati uporabo prej navedenih nevarnih snovi ter zmanjševati tveganja, ki lahko nastajajo ob spremembah.
Negativen vpliv
Dolgoročno
Lastna dejavnost
Negativen vpliv
Kratkoročno
Lastna dejavnost
Negativen vpliv
Dolgoročno
Lastna dejavnost
Negativen vpliv
Srednjeročno
Lastna dejavnost
Negativen vpliv
Dolgoročno
Lastna dejavnost
Negativen vpliv
Dolgoročno
Lastna dejavnost
Tveganje
Dolgoročno
Negativen vpliv
Dolgoročno
Lastna dejavnost
Proizvodnji procesi potrebujejo velike količine vode, kise odvzema iz vodotoka.
Omilitev: Vlaganja v zagotavljanje alternativnega vira vode in zmanjševanje vplivov in tveganj
Negativen vpliv
Dolgoročno
Lastna dejavnost
Negativni vpliv na poslovanje podjetja zaradi omejenedobave tehnološke vode v sušnih obdobjih
Odpadki: zapolnjevanje rdeče sadre
Negativen vpliv
Lastna dejavnost
V procesu proizvodnje titanovega dioksida nastaja odpadek (rdeča sadra).
Omilitev: Izvajajo se ukrepi za zmanjševanje nastajanja odpadka in zmanjševanje tveganja nezmožnosti odstranjevanja.
Negativni vplivi na poslovanje podjetja zaradi nezmožnosti odstranjevanja rdeče sadre
Tveganje
Lastna dejavnost
Zagotavljanje socialnega dialoga
Negativen vpliv
Lastna dejavnost
V podjetju delujeta dva reprezentativna sindikata in Svet delavcev in je vzpostavljena tradicija socialnega dialoga. V primeru zmanjšanja ali prekinitve socialnega dialoga smo izpostavljeni potencialnim konfliktom, kar lahko vodi do prekinitve proizvodnje oz. k stavki.
Omilitev: Zagotavljanje kontinuiranega, spoštljivega in odprtega socialnega dialoga
Pozitiven vpliv
Lastna dejavnost
Poseben poudarek namenjamo socialni varnosti in s tem povezanim ugodnostim, pri čemer zagotavljamo stabilne zaposlitve z minimalnim tveganjem za odpuščanja ter konkurenčne plače. V primeru poslabšanja lahko vodi do izgube ključnih zaposlenih.
Omilitev: Sklepanje zaposlitve z zaposlenimi za nedoločen čas, zagotavljanje dobrega delovnega okolja in stabilnosti plačne politike.
Negativen vpliv
Lastna dejavnost
Ker smo podjetje v kemični industriji, je delo z nevarnimi snovmi in zahtevnimi tehnološkimi procesi neizogiben del proizvodnje, kar lahko negativno vpliva na zdravje in varnost zaposlenih, vključno z morebitnimi smrtnimi primeri.
Omilitev: Nenehna krepitev sistema upravljanja varnosti in zdravja pri delu.
Negativen vpliv
Lastna dejavnost
Omilitev: Spremljanje zadovoljstva, izboljšanje delovnih pogojev, izvajanje usposabljanj, pravično nagrajevanje, komunikacija in podpora usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
Lastna dejavnost
Zaradidemografskih gibanj in odprtega trga delovne sile se je v zadnjih letih povečala fluktuacija, saj je podjetje zaposlilo veliko novih kadrov, kar lahko zaradi pomanjkanja znanj negativno vpliva na kontinuiteto poslovanja, produktivnost ter prilagodljivost podjetja na tržne in tehnološke spremembe.
Omilitev: Sistematično načrtovanje kadrovskega nasledstva, izvajanje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih in izvajanje prenosa znanja.
Dolgoročno
Prepoznano tveganje lahko vodi do motenj v proizvodnji, zmanjšane operativne učinkovitosti, večje obremenitve obstoječih zaposlenih. Terdodatno vpliva na učinkovitost ekip, povečuje fluktuacijo in zmanjšuje dolgoročno vzdržnost delovnih procesov.
Sistematično kadrovsko načrtovanje, pravočasno zamenjavo ključnih kadrov ter optimizacija delovnih procesov.
Srednjeročno
Omejitve pri prostorskem načrtovanju lahko povzročijo dodatne okoljske stroške ter vplivajo na dolgoročno trajnost poslovanja podjetja.
Aktivno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in oblastmi pri iskanju rešitev za trajnostno odstranjevanje rdeče sadre. Priprava alternativnih načrtov za njeno predelavo ali skladiščenje v skladu z okoljskimi predpisi.
Dolgoročno
Stroški sanacije preteklih onesnaženj vplivajo na finančno poslovanje podjetja ter zahtevajo strateško načrtovanje virov.
Postopna sanacija v skladu z nacionalnimi okoljskimi standardi.
Dolgoročno
Ekstremni vremenski pojavi lahko povzročijo materialno škodo, povečajo stroške varovanja in vzdrževanja pregradnih teles.
Redno vzdrževanje in nadzor.
Dolgoročno
Izvajanje rednih varnostnih pregledov in usposabljanj zaposlenih. Uvedba najsodobnejših varnostnih tehnologij in sistemov za preprečevanje nesreč. Izboljšanje načrtov ukrepanja ob nesrečah in sodelovanje z lokalnimi službami za zaščito in reševanje.
(natečaji, prakse, ekskurzije, dipl./mag./dr. dela, štipendije).
Lastna dejavnost
Krepitev povezav z izobraževalnimi ustanovami omogoča pridobivanje novih kadrov in izboljšanje ugleda podjetja v lokalnem okolju.
| Aktivno vključevanje javnosti | Pozitiven vpliv | Kratkoročni | Lastna dejavnost |
|---|---|---|---|
| Zmanjšuje konflikte in povečuje družbeno sprejemljivost podjetja. | |||
| Omilitev: Širitev obsega sodelovanja in vključevanja lokalne skupnosti v procese odločanja. Povečanje transparentnosti pri podajanju informacij o vplivih podjetja na okolje in lokalno prebivalstvo. |
| Pozitiven vpliv | Kratkoročni | Lastna dejavnost |
|---|---|---|
| Prispevek izboljšanju ugleda podjetja ter krepitvi vezi z lokalno skupnostjo. | ||
| Omilitev: Nadaljnje spodbujanje trajnostnega in dolgoročnega sodelovanja z lokalnimi organizacijami. |
| Pozitiven vpliv | Dolgoročno | Lastna dejavnost |
|---|---|---|
| Vzpostavljeni mehanizmi zaščite žvižgačev pozitivno vplivajo na poslovni model podjetja, saj povečujejo transparentnost in integriteto poslovanja, zmanjšujejo operativna in pravna tveganja ter krepijo zaupanje zaposlenih in deležnikov. S tem družba ustvarja varno in etično delovno okolje ter dolgoročno utrjuje svojo poslovno stabilnost. |
| Pozitiven vpliv | Dolgoročno | Vrednostna veriga |
|---|---|---|
| Upravljanje odnosov s partnerji v vrednostni verigi so eden izmed ključnih procesov dela za doseganje ciljev podjetja, s katerim zagotavljamo stabilno, kvalitetno in zanesljivo dobavo surovin, produktov in storitev, in s tem odpornost verig pred tveganji in kontinuiteto proizvodnega procesa. |
| Pozitiven vpliv | Dolgoročno | Lastna dejavnost |
|---|---|---|
| Z vzpostavljenimi mehanizmi podjetje transparentno in pregledno spremlja področje. S tem krepi integriteto poslovanja, utrjuje zaupanje deležnikov in zagotavlja skladnost z zakonodajo ter notranjimi pravili. |
Proces ocenjevanja dvojne pomembnost (ang. Double materiality assessment proces - DMA) smo izvajali v letu 2024. DMA vključuje celotno družbo na vseh lokacijah in vrednostno verigo. Družba je pri prepoznavanju in ocenjevanju svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti upoštevala razumevanje konteksta organizacije z namenom preverjanja morebitnih sprememb poslovnega modela, zakonodajnih zahtev ter pričakovanj ključnih deležnikov. Bolj podrobno v poglavju [SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga.
Za oblikovanje seznama pomembnih trajnostnih tem, ki smo jih ocenjevali v našem postopku dvojne pomembnosti (ang. Double materiality assessment proces − DMA) smo izhajali iz seznama trajnostnih tem iz zahtev za uporabo ESRS 2 (AR) 16, notranjih analiz, ki smo jih opravili v sklopu delavnic z zaposlenimi in trajnostnim timom (strokovnjaki za posamezna področja), zunanjo svetovalko.
Pri ocenjevanju smo upoštevali tudi zakonodajne zahteve, standarde, dostopne raziskave in trende tako s področja okolja, sociale, upravljanja kot trga, analize ekonomskega, političnega, zakonodajnega in operativnega okolja, ugotovitve notranje in zunanje revizije in inšpekcijskih služb ter druge vire. Prepoznanih je bilo 60 trajnostnih zadev. Trajnostni tim je nato pripravil merila, razvrščal in ocenjeval trajnostne zadeve tako z vidika vplivov na ljudi in naravo kot z vidika finančne pomembnosti. Prepoznanih in potrjenih je bilo 33 pomembnih IRO, tako s strani vodje trajnostnega tima, kot uprave, nadzornega sveta in revizijske komisije.
Prepoznane vplive smo razvrstili na dejanske in morebitne vplive (negativne, pozitivne). Prav tako smo določili njihovo ročnost in sicer kratko-, srednje- ali dolgoročno časovno obdobje. Upoštevani so bili interesi vseh prepoznanih pomembnih deležnikov (tako notranjih kot zunanjih) na podlagi izvedenih analiz vplivov na okolje/naravo in ljudi (človekovih pravic), preteklih dogodkov in izvedenih pregledov, razgovorov, razgovorov poglobljeno v letu 2024 in delno tudi že v letu 2023. V ta namen sta bili izvedeni tudi anketi s ključnimi deležniki, ena se je osredotočala na prizadete deležnike okoli družbe, medtem ko je druga vključevala vse pomembne deležnike kot so zaposleni, lastniki, nadzorniki, dobavitelji, kupci, lokalna skupnost ter delničarji. Upoštevani so bili tudi rezultati ankete zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. Pri ocenjevanju smo upoštevali tudi zakonodajne zahteve, standarde, dostopne raziskave in trende s področja okolja, sociale, upravljanja in trga.
Za vsak prepoznani negativen in pozitiven vpliv smo določili merila in ocenili pomembnost vpliva glede na resnost vpliva. Resnost negativnega vpliva smo razčlenili na razsežnost, obseg in nepopravljivost, pozitivnega pa na razsežnost in obseg. Merila smo postavili na način, da so čim bolj poenotena in primerljiva, ter jih zapisali. Vsak posamezen vpliv smo ocenjevali v treh stopnjah (nizko, srednje, visoko). Ocenjevali smo tudi verjetnost vpliva (od 0 do 1). Glede na podane ocene smo izračunali resnost vpliva. Postavili smo kriterij (prag) za pomembnost vpliva. Vpliv je pomemben, če je rezultat ocene pomembnosti 5 ali več na 9-stopenjski lestvici. Z izvedbo skrbnega pregleda smo na tak način izvedli pregled in oceno vplivov lastne dejavnosti družbe in vrednostne verige (VC).
• identifikacijo/prepoznavanje vplivov družbe na ljudi in okolje, učinkov družbenih in okoljskih vprašanj, dogodkov in negotovosti na družbo, ki lahko vplivajo na doseganje enega ali več ciljev družbe (strategije in politike družbe);
• analizo vplivov in učinkov;
• opredelitev pomembnosti vplivov družbe na ljudi in okolje;
• vrednotenje tveganj – negativni finančni učinki na družbo;
• opredelitev priložnosti – pozitivni finančni učinki na družbo;
• pozorni smo na vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na doseganje strategije in trajnostnih zavez, spoštovanje politik, skladnost z zakonodajo in drugimi zahtevami, ugled družbe, prihodke, stroške in vire, kakovost …;
• proces je sorazmeren naravi, obsegu in kompleksnosti vplivov in učinkov, ki so prisotni v poslovanju družbe;
• ocenjevanje je usmerjeno v prihodnost in upošteva predpostavko dolgoročnega poslovanja družbe;
• ocenjevanje vključuje sedanje ter tudi potencialne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne vplive, tveganja in priložnosti;
• rezultate ocenjevanja uporabljamo kot sestavni del poslovodnih procesov in odločanja;
• Proces ocenjevanja je dokumentiran;
• ustreznost ocenjevanja redno presojamo glede na spremembe poslovnega okolja in poslovanja družbe.
Glede na mogoč učinek na vrednost družbe oz. njeno odpornost obravnavamo:
• Korporativna tveganja – tveganja z občutnimi negativnimi posledicami za družbo. Njihova obravnava je v pristojnosti vodstev poslovnih enot in služb, Uprave družbe in Nadzornega sveta. Obvladujemo jih z izvedbenimi cilji, razvojnimi nalogami ali razvojnimi projekti.
• Operativna tveganja – tveganja, ki lahko vplivajo na delovanje posameznih enot, a ne predstavljajo pomembnejšega tveganja za celotno družbo. So del vsakdanjega poslovanja in izvajanja delovnih procesov. Obvladujemo jih na nivoju ene ali več organizacijskih enot.
Vrednotenje temelji na oceni pogostosti realizacije – število dogodkov v časovnem intervalu (ocena glede na pogostost v preteklosti oz. pričakovanja v prihodnosti), finančnem učinku realizacije tveganja na stroške in prihodke (kvantitativno v EUR) in učinku blaženja finančnih posledic (npr. zavarovanja…, kvantitativno v EUR). Pomembnost tveganja oz. finančnega učinka na družbo smo določili glede na postavljen prag, ki je večji ali enak 1 % prihodkov od letnega plana prodaje družbe v aktualnem letu poročanja in je prag za korporativna tveganja.
Vsi vplivi, tveganja in priložnosti, ki so dosegli prag pomembnosti oz. so bili nad postavljenim pragom, so bili prepoznani kot pomembne trajnostne teme. Celovitost in relevantnost se je preverjala tudi z izvedbo ankete z deležniki. Na ta način smo prepoznali in določili pomembne trajnostne teme, ki se poročajo v temporočilu. Le-te so upoštevane pri pripravi trajnostne strategije ter so delno že upoštevane pri politikah, ki bodo tudi dopolnjene. Družba je v ta namen sprejela ukrepe in si določila cilje.
Proces prepoznavanja vplivov, tveganj in priložnosti je kontinuiran proces, ki ga izvajamo redno (s skrbnim pregledom) in je določen z zgoraj omenjenim Pravilnikom in se bo v naslednjih letih dopolnjeval in izpolnjeval.
[IRO-2] Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti
tveganjin priložnosti je podrobneje pojasnjen v poglavju IRO-1 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov.
| Standard in/ali pomembna tema | ESRS tema | Stran |
|---|---|---|
| Splošna razkritja | Splošna razkritja | [BP-1] Splošna podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti |
| 35 | ||
| Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami | 35 |
39
44
45
46
46
47
56
58
65
66
89
92
94
97
100
102
106
106
106
113
115
117
155
157
Zaščita žvižgačev, upravljanje odnosov z dobavitelji, korupcija in podkupovanje
159
161
162
163
163
Trajnostne zadeve tematskih standardov ESRS [E - 4] Biotska raznovrstnost in ekosistemi, [S - 2] Delavci v vrednostni verigi in [S - 4] Potrošniki in končni uporabniki niso bile prepoznane kot materialne glede na izvedeno analizo dvojne pomembnosti, zato jih v letnem poročilu družbe za 2024 ne razkrivamo.
CINKARNE CELJE, d. d., ZA LETO 2024
Cinkarna Celje, d. d., razkriva informacije o tem, kako in v kakšni meri so njene dejavnosti povezane z gospodarskimi dejavnostmi v skladu z Delegirano uredbo Komisije EU 2023/137, ki se šteje kot okoljskotrajnostne v skladu s členoma 3 in 9 Uredbe o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb, delegirane Uredbe Komisije 2021/2139 z dne 4. junij 2021 ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088). Razkrivanje informacij se nanaša na delegirano Uredbo Komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi delegirane Uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti.
Taksonomija EU obravnava šest področij okoljskih ciljev:
V letu 2024 smo nadaljevali z delom na naših notranjih strukturah z izobraževanjem, spoznavanjem in preučevanjem vseh predpisanih uredb in direktiv, da bi bilo poročanje o taksonomiji učinkovitejše in zanesljivejše, pri čemer smo sledili razvijajočim se tržnim praksam in smernicam, vključno s pogostimi vprašanji in odgovori Komisije EU.
Na podlagi novih informacij, objavljenih v letu 2024, smo izvedli prilagoditve naših investicijskih vlaganj poročanju o kapitalskih vložkih, kot je podrobno opisano v nadaljevanju. Vse dejavnosti so opredeljene kot taksonomsko sprejemljive, vendar neusklajene zaradi težav z pridobivanjem ustreznih dokazil vzdolž nabavne in prodajne verige. Prizadevali si bomo pridobiti manjkajočo dokumentacijo in tako spremeniti status tistim dejavnostim, ki jih lahko opredelimo kot taksonomsko usklajene dejavnosti.
Podatki družbe Cinkarna Celje, d. d., so agregirani na ravni posameznih taksonomsko opredeljenih dejavnosti, v skladu s pristojnimi Uredbami EU, vključno z NACE klasifikacijo gospodarskih dejavnosti. Kazalniki so izračunani na podlagi definicij v prilogi Uredbe 2020/852 – Ključni kazalniki uspešnosti nefinančnih podjetij. Podatki naravni družb so pridobljeni iz računovodskih izkazov, po dejavnostih pa iz informacijskega sistema. V izogib dvojnemu štetju spremljamo prihodke od prodaje proizvodov ali storitev in OpEx, vezano na posamezne dejavnosti, aktivnosti in naloge.
do sedaj še ni bila ocenjena z vidika primernosti oziroma usklajenosti s taksonomijo, torej ni navedena med taksonomsko sprejemljivimi dejavnostmi z vidika doseganja podnebnih ciljev. To nikakor ne pomeni, da svoje dejavnosti ne izvajajo z visoko mero okoljske odgovornosti in prizadevanj za razogljičenje. Kot tudi, da nima dejanskih ali potencialnih pomembnih vplivov na razogljičenje gospodarstva (zlasti kot omogočitvena dejavnost gradbeniški panogi). Dejavnost Cinkarne Celje, d. d., dopolnjuje širok nabor drugih izdelkov, kot so: praškasti laki, masterbatchi, izdelki za kmetijstvo, izdelava kemijsko procesne opreme, proizvodnja žveplove kisline in sadre kot stranski produkt, s katerimi družba prav tako išče svoje priložnosti za taksonomsko usklajene prihodke. Pomemben del trajnostnega poslovanja je odvoz nevarnih, reciklabilnih in še uporabnih odpadkov. Ta dejavnost se močno odraža tudi na področju krožnega gospodarstva. Za razkritja in prikaz kazalnikov smo uporabili oblike določene v EU Uredbi 2023/2486.
Pri izračunu kazalnikov, prikazanih v tabelah, ni prišlo do podvajanja pri gospodarskih dejavnostih, saj te na podlagi pregleda izpolnjujejo merila za bistven prispevek za en okoljski cilj. Vsaka dejavnost, ki je ustvarila taksonomsko upravičene prihodke, ima ločene obveznosti za izvedbo. Delež prihodkov iz točke (a) člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izračuna kot del čistih prihodkov, ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, vključno z neopredmetenimi, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo (števec), deljen s čistim prihodkom (imenovalec), kot je opredeljen v točki (5) člena 2 Direktive 2013/34/EU.
Prihodki zajemajo prihodke, pripoznane v skladu z 82.(a) členom Mednarodnega računovodskega standarda. Pri ključnih kazalnikih uspešnosti iz prvega pododstavka se iz števca izključi del čistih prihodkov, ki izhajajo iz proizvodov in storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki so bile prilagojene podnebnim spremembam v skladu s členom 11(1)(a) Uredbe (EU) 2020/852 in Prilogo II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139, razen če se te dejavnosti:
Taksonomsko sprejemljive dejavnosti, ki jih prikazujemo v tabeli Delež prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi povezanimi s taksonomijo, so:
| Zbiranje in prevoz nenevarnih odpadkov | 2.3 |
|---|---|
| Hoteli, počitniške nastanitve, kampi in podobne nastanitve | 2.1 |
| Proizvodnja energije s pomočjo fotovoltaične tehnologije | 4.1 |
| Poslovno leto N | Leto | Merila za bistvenprispevek | Merila za nebistveno škodovanje (h) | Gospodarske dejavnosti (1) | Oznak-a (a)(2) | Prihodki (3) | Delež prihodkov leto 2024 | Blažitev podnebnih sprememb (5) | Prilagajanje podnebnim spremembam (6) | Voda (7) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kategorija omogočitvena dejavnost | Kategorija prehodna dejavnost | Besedilo | Valuta | % | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b) (c) | % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A.DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | NE | |||||||||
| NE | ||||||||||||
| NE | ||||||||||||
| NE | ||||||||||||
| NE | ||||||||||||
| NE |
| SP; | NSP(f) | SP; | NSP(f) | SP; | NSP(f) | SP; | NSP(f) | SP; | NSP(f) | SP; | NSP(f) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zbiranje in prevoz nenevarnih odpadkov | KG2.3 | 1.349.764 | 0,67% | NSP | NSP | NSP | NSP | NSP | NSP | 1,69% | |
| Hoteli, počitniške nastanitve, kampi in podobne nastanitve | BPS 2.1 | 356.659 | 0,18% | NSP | NSP | NSP | NSP | NSP | NSP | 0,00% | |
| Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | BPS 4.1 | 120.005 | 0,06% | NSP | NSP | NSP | NSP | NSP | NSP | 0,05% | |
| Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2) | 1.826.428 | 0,91% |
| 0,00 | 0% |
|---|---|
| 198.458.985 | 99,09% |
|---|---|
| 200.285.413,00 | 100 % |
|---|---|
Taksonomsko sprejemljive dejavnosti pri vlaganju v osnovna sredstva so naslednja:
Odstotek naložb v sisteme za pridobivanje električne energije s pomočjo sončne energije (4.1) je nižji kot v primerljivem preteklem obdobju. Glede na skupno vrednost taksonomsko sprejemljivih dejavnosti ta znaša 5,37 %. V energetsko potratnih gospodarskih dejavnostih je oskrba z zeleno energijo, poleg znižanja stroškov energije, pomembna tudi z vidika zmanjševanja ogljičnega odtisa.
Pri porabi zelene energije stremimo k prilagajanju proizvodnih procesov na način, da se največji porabniki električne energije vklapljajo v tistih delih dneva, ko je na razpolago največ energije in ki je cenovno najbolj ugodna. Ta prilagoditev zahteva ogromno organizacijskega znanja, prilagajanja tržnim razmeram, željam kupcev in nabavnih poti.
Novi dejavnosti, ki sta vključeni v tabelo Naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenih s taksonomijo, sta prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili (6.5), pri čemer je mišljen nakup avtomobilov na električni pogon in pomeni 1,17 odstoten delež ter namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila (7.4), ki predstavlja 0,69 odstotnidelež glede na naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostno usklajene.
V preteklem letu smo investirali v celovito obnovo strehe na skladišču marketing, ki je bila zaradi dotrajanosti nujna. Sanacija je bila potrebna tudi zaradi nameravane namestitve sončne elektrarne. Dejavnost je opredeljena pod taksonomsko sprejemljivo dejavnost pod točko Prenova obstoječih stavb 7.3.
Delež naložb v osnovna sredstva iz točke (b) člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izračuna kot števec, deljen z imenovalcem.
Imenovalec zajema povečanja opredmetenih in neopredmetenih sredstev v zadevnem poslovnem letu pred amortizacijo in vsemi ponovnimi merjenji, vključno s tistimi, ki izhajajo iz prevrednotenj in oslabitev, za zadevno poslovno leto ter brez sprememb poštene vrednosti.
Za nefinančna podjetja, ki uporabljajo mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP), kot so bili sprejeti z Uredbo (ES) št. 1126/2008, naložbe v osnovna sredstva zajemajo stroške, ki se obračunavajo na podlagi:
Najemi, ki ne vodijo do priznanja pravice do uporabe za sredstvo, se ne štejejo kot naložbe v osnovna sredstva.
Vse dejavnosti, ki smo jih predstavili v tabeli sodijo v kategorijo A, kot usklajena s taksonomijo. V izračunuso finančna sredstva namenjena realizaciji vlaganj v osnovna sredstva, opredeljena kot imenovalec.
Števec je enak delu naložb v osnovna sredstva, vključenemu v imenovalec, ki je kar koli od naslednjega:
Načrt za naložbe v osnovna sredstva iz prvega odstavka te točke 1.1.2.2 izpolnjuje naslednje pogoje:
Če se ustrezna tehnična merila za pregled spremenijo pred zaključkom načrta za naložbe v osnovna sredstva, nefinančna podjetja načrt v dveh letih bodisi posodobijo, da zagotovijo, da so gospodarske dejavnosti iz točke (a) po dokončanju načrta usklajene s spremenjenimi tehničnimi merili za pregled, bodisi preračunajo števec ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva. S posodobitvijo načrta se ponovno začne obdobje iz točke (a).
Obdobje iz točke (a) drugega odstavka te točke 1.1.2.2 lahko traja več kot pet let samo, če je daljše obdobje objektivno utemeljeno zaradi posebnih značilnosti gospodarske dejavnosti in zadevne posodobitve, vendar ne sme biti daljše od 10 let. Ta utemeljitev je vključena v sam načrt za naložbe v osnovna sredstva in v spremne informacije, podrobno opisane v točki 1.2.3 te priloge.
Če načrt za naložbe v osnovna sredstva ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka te točke 1.1.2.2, se predhodno objavljeni ključni kazalnik uspešnosti v zvezi z naložbami v osnovna sredstva preračuna.
| Opredmetena osnovna sredstva, postavko v tabeli Gibanje nepremičnin, naprav in opreme, stolpec Sredstva v pridobivanju. | Poslovno leto 2024 | Leto | Merila za bistven prispevek | Merila za nebistveno škodovanje(h) | Gospodarske dejavnosti (1) | Oznak-a (a)(2) | Naložbe v osnovna sredstva (3) | Delež naložb v osnovna sredstva |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kategorija omogočitvena dejavnost | Kategorija prehodna dejavnost | Besedilo | Valuta | % | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b) (c) | DA/- NE | DA/- NE | DA/- NE | DA/- NE | DA/- NE | DA/- NE |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | Naložbe v osnovna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | % | % | % | % | % | % | NE | NE | NE | NE | NE | NE |
| Dejavnost | Koda | Vrednost | Delež | SP | NSP |
|---|---|---|---|---|---|
| Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | BPS 4.1 | 767.449 | 5,37% | NSP | NSP |
| Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili | BPS 6.5 | 166.205 | 1,16% | NSP | NSP |
| Prenova obstoječih stavb | BSP 7.3 | 243.433 | 1,70% | NSP | NSP |
| Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila | BPS 7.4 | 98.441 | 0,69% | NSP |
| 1.275.528 | 8,92% | % | % | % | % | % | 17,21% |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0,00 | 0% | % | % | % | % | % | 0,00% |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 13.026.636 | 91,08% |
|---|---|
| 14.302.164 | 100 % |
|---|---|
Delež naložb taksonomsko sprejemljivih dejavnosti v obratna sredstva znaša 0,64 % skupne vrednosti. Prepoznali smo dejavnost v točki 2.1 Vzdrževanje počitniških kapacitet.
Delež naložb v obratna sredstva iz točke (b) člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izračuna kot števec, deljen z imenovalcem.
Imenovalec zajema neposredne neusredstvene stroške, povezane z raziskavami in razvojem, ukrepi prenove stavb, kratkoročnimi najemi, vzdrževanjem in popravili ter vse druge neposredne odhodke, povezane z dnevnim servisiranjem opredmetenih osnovnih sredstev s strani podjetja ali tretje osebe, kateri sedejavnosti oddajo v zunanje izvajanje, ki so potrebni za zagotovitev neprekinjenega in učinkovitega delovanja takšnih sredstev.
Nefinančna podjetja, ki uporabljajo nacionalna splošno sprejeta računovodska načela in ne usredstvujo sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, v naložbe v obratna sredstva poleg stroškov, navedenih v prvem pododstavku točke 1.1.3.1 te priloge, vključijo stroške najemov.
Dejavnost, ki smo jo opredelili v tabeli OPEX in je taksonomsko usklajena, sodi v kategorijo C in je v enačbi izračuna opredeljena kot imenovalec.
Števec je enak delu naložb v obratna sredstva, vključenemu v imenovalec, ki je kar koli od naslednjega:
Načrt za naložbe v osnovna sredstva iz prvega odstavka te točke 1.1.3.2 izpolnjuje pogoje iz točke 1.1.2.2 te priloge.
Stroški raziskav in razvoja, ki so že obračunani v ključnih kazalnikih uspešnosti naložb v osnovna sredstva, se ne štejejo za naložbe v obratna sredstva.
zagotovljenarazčlenitev za delnaložb v obratna sredstva, dodeljenbistvenemu prispevku k prilagajanju podnebnim spremembam.
Kadarnaložbe v obratna sredstva niso pomembne za poslovni model nefinančnihpodjetij, so ta podjetja:
Deležnaložb v obratna sredstva pri proizvodihali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo–razkritje za leto 2024
| Leto | Merila za bistven prispevek | Merila za nebistveno škodovanje (f) | Gospodarske dejavnosti (1) | Oznaka (a)(2) | Naložbe v obratna sredstva (3) | Delež naložb v obratna sredstva, leto 2024 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Blažitev podnebnih sprememb (5) | Prilagajanje podnebnim spremembam (6) | Voda (7) | Onesnaževanje (8) | Krožno gospodarstvo (9) | Biotska raznovrstnost (10) | Blažitev podnebnih sprememb (11) |
| Prilagajanje podnebnim spremembam (12) | Voda (13) | Onesnaževanje (14) | Krožno gospodarstvo (15) | Biotska raznovrstnost (16) | Minimalni zaščitni ukrepi (17) | Delež naložb v obratna sredstva, usklajenih s taksonomijo (A.1) ali sprejemljivih za taksonomijo (A.2), leto N – 1 (18) |
| Kategorija omogočitvena dejavnost (19) | Kategorija prehodna dejavnost (20) | Besedilo | Valuta | % | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b)(c) |
| DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b)(c) | DA; NE; NSP (b) (c) | DA; NE; NSP (b)(c) | DA; NE; NSP (b)(c) | DA; NE; NSP (b)(c) | DA/- NE |
| DA/- NE | DA/- NE | DA/- NE | DA/- NE | DA/- NE | DA/- NE | DA/- NE |
| % |
| Naložbe v obratna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | 0 | % | % | % | % | % | % | NE | NE | NE | NE | NE | NE | NE | % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Od tega omogočitvenih | 0 | % | % | % | % | % | % | NE | NE | NE | NE | NE | NE | NE | % |
| Od tega prehodnih | 0 | % | % | NE | NE | NE | NE | NE | NE | NE | % |
| Vzdrževanje počitniških kapacitet | BR2.1 | 33.553 | 0,64% | NSP | NSP | NSP | NSP | NSP | NSP | 1,16% |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2) | 33.553 | 0,64% |
| 0,00 | 0% |
|---|---|
| 5.203.685 | 99,36% |
|---|---|
| 5.237.238 | 100 % |
|---|---|
| Usklajenih s taksonomijo glede na cilje | Sprejemljivih za taksonomijo glede na cilje | BSP | PPS | VMV | KG | PNO | BRE |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0,24% | 0,67% |
| Usklajenih s taksonomijo glede na cilje | Sprejemljivih za taksonomijo glede na cilje | BSP | PPS | VMV | KG | PNO | BRE |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 8,92% |
| Usklajenih s taksonomijo glede na cilje | Sprejemljivih za taksonomijo glede na cilje | BSP | PPS | VMV | KG | PNO | BRE |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0,64% |
(priloga XII Delegirane uredbe Komisije EU 2022/1214).
| 1 | Družba izvaja ali financira raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla, ali ima izpostavljenosti do navedenega. | NE |
|---|---|---|
| 2 | Družba izvaja ali financira gradnjo in varno upravljanje novih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika, ter njihove varnostne posodobitve z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij ali ima izpostavljenosti do navedenega. | NE |
| 3 | Družba izvaja ali financira varno upravljanje obstoječih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika iz jedrske energije, ter njihove varnostne posodobitve ali ima izpostavljenosti do navedenega. | NE |
| 4 | Družba izvaja ali financira gradnjo ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega. | NE |
|---|---|---|
| 5 | Družba izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv ali ima izpostavljenosti do navedenega. | NE |
| 6 | Družba izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega. | NE |
Sistem nagrajevanja članov uprave je delno vezan na izpolnjevanje trajnostnih ciljev in je bolj
podrobno opredeljen v točki GOV-3. Spremenljivi del prejemkov uprave je odvisen tudi od uspešne
izvedbe strateških projektov, od katerih je vsaj eden neposredno povezan s trajnostnimi temami, ni
pa nujno, da je povezan s podnebjem ali da se ocenjuje glede na cilj zmanjšanja TGP. Skupni učinek
naplače v tem primeru znaša 20% celote.
V nadaljevanju so predstavljeni ključni vplivi, tveganja in priložnosti, ki so podrobneje razčlenjeni
v naslednjih poglavjih. Tukaj podajamo njihov povzetek z osnovno utemeljitvijo pomembnosti.
| Pomembni vplivi, tveganja in/ali priložnosti | Opredelitev | Lokacija/vrednostna veriga | Časovno obdobje | Lastna dejavnost | Nižji del vrednostne verige | Višji del vrednostne verige |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Izpusti CO2 iz neobnovljivih virov (obseg 1 in 2) | Dejanski negativni vpliv | x | x | |||
| Drugi izpusti CO2 (procesni viri) | Dejanski negativni vpliv | x | x | |||
| Omejene dobave tehnološke vode v sušnih obdobjih – fizično tveganje kratkoročno | Tveganje | x | x | |||
| Močne padavine zaradi podnebnih sprememb (poplave, plazovi), ki bi lahko vplivale na porušitev pregrade – fizično tveganje dolgoročno | Tveganje | x | x |
Izpusti CO2 iz neobnovljivih virov (obseg 1 in 2): emisije iz zgorevanja fosilnih goriv
predstavljajo največji delež skupnih emisij TGP podjetja in so povezane z regulatornimi tveganji in
stroški. Družba je zaradi rabe energije iz neobnovljivih virov, zemeljskega plina, ekstra lahkega
kurilnega olja, propana in zaradi rabe električne energije iz neobnovljivih virov v predelovalni
industriji v Sloveniji vplivala na 4% vseh emisij.
Drugi izpusti CO2 (procesni viri): procesi v kemični proizvodnji povzročajo neizogibne
emisije CO2, ki zahtevajo tehnološke nadgradnje za njihovo zmanjšanje. Drugi izpusti CO2
izhajajo iz procesnih emisij nevtralizacije in so predstavljali cca 2 % procesnih emisij v Sloveniji.
Omejene dobave tehnološke vode v sušnih obdobjih: zaradi podnebnih sprememb in daljših sušnih
obdobij obstaja kratkoročno tveganje za zmožnost črpanja iz reke Hudinje, kar lahko vpliva na
proizvodne zmogljivosti – fizično tveganje.
Močne padavine (poplave, plazovi): dolgoročno obstaja fizično tveganje, ki bi lahko vplivalo na
porušitev pregrade na napravi za odlaganje sadre Za Travnik – fizično tveganje.
Politične in pravne odločitve v povezavi zemisijami CO₂ ekv.: družba je izpostavljena morebitnim dodatnim stroškom ali omejitvam, če bodo emisijske politike EU še dodatno zaostrene – prehodnostno tveganje.
Trenutno nismo izvedli analize odpornosti strategije in poslovnega modela v kontekstu podnebnih scenarijev. Analiza odpornosti bo izvedena do konca leta 2027, ker se bo leta 2028 pripravljala strategija za naslednje pet-letno obdobje in bomo v njo vključili tudi trajnostno strategijo pripravljeno do leta 2030.
Analiza odpornosti ni bila izvedena, vendar:
Zaradi zelenega dogovora in ciljev Evrope smo za dolgoročno obdobje določili leto 2030. Cinkarna Celje, d. d., je pri pripravi osnutka trajnostne strategije leta 2023 izvedla analizo podnebnih scenarijev in uporabila scenarij z visokimi emisijami skladno z zahtevami SPP3–7.0. Naveden scenarij ni bil skladen z zahtevami ESRS, ki zahteva SSP 8.5 za scenarij z visokimi emisijami. Družba je sprejela določene ukrepe, ki se izvajajo na tem področju. Nova analiza podnebnih scenarijev in analiza odpornosti se bo izvedla do konca leta 2027 in vzpostavil se bo ustrezen načrt za prehod.
| SPP1–1.9 | SPP3–7.0 | Najbolj optimistični scenarij | Scenarij nevarnosti | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Scenarij "1,5 °C" | Scenarij "poslovanja kot običajno" | ||||||
| Najvišja stopnja izpolnitev zavez OVE, URE in zavez razogljičenja | Visoke obdavčitve in nepredvidljive cene energentov | Razvoj novih nizkoogljičnih produktov | Višji socio-ekonomski stroški zaradi podnebnih stresov | ||||
| Odpiranje novih trgov in naložb | Negativne preference potrošnikov, ki vplivajo na nižje prihodke in tržni delež | Višja tržna vrednost nizkoogljičnih produktov/storitev in podjetij | Povečana poraba energije (zlasti za hlajenje) zaradi višjih globalnih temperatur | ||||
| Nižji stroški trajnostnostne nabave ter izboljšave kakovosti izdelkov/proizvodov in storitev | Spremembe predpisov glede učinkovitosti infrastruktur | Večja privlačnost za potrošnike/kupce/uporabnike | Večji nadzor s strani vlagateljev zaradi neizpolnjevanja zaveze razogljičenja | ||||
| Večja dostopnost do kapitala zaradi trajnostnostne uspešnosti | Nizka energetska učinkovitost |
Predstavljena analiza temelji na podnebnem scenariju SSP1–1.9, ki je skladen s ciljem omejitve globalnega segrevanja na največ 1,5 °C brez omejene prekoračitve ali z njo. Scenarij je bil uporabljen za identifikacijo ključnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO), kot so prikazani v tabeli Vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) Podnebne spremembe, v skladu z zahtevo ESRS 2, IRO-1.
Družba trenutno sicer še ne sledi aktivno celoviti poti scenarija 1,5 °C, vendar je že prepoznala in začela izvajati nekatere ključne ukrepe, ki predstavljajo prvi korak v smeri razogljičenja. Med drugim gre za ukrepe na področju izboljšanja energetske učinkovitosti in uvajanja obnovljivih virov energije, kar bo v prihodnosti omogočilo nadaljnje usklajevanje z ambicioznejšimi cilji podnebnih politik.
Družba Cinkarna Celje, d. d., je v letu 2024 uvedla sistematične postopke za prepoznavanje in ocenjevanje dejanskih ter morebitnih tveganj in priložnosti, povezanih s podnebjem. Izvedena je bila natančna analiza geografskih lokacij obratov s ciljem identifikacije območij z visokim tveganjem za podnebne vplive. V proces prepoznavanja vplivov, tveganj in priložnosti s področja podnebnih sprememb so bili vključeni zaposleni s strokovnimi kompetencami, prav tako pa smo se posvetovali z drugimi ključnimi deležniki, vključno z lokalno skupnostjo in prizadetimi skupinami.
Cinkarna Celje, d. d., je najprej definirala podlago (v podlagah so opredeljeni viri emisij) za ocenjevanje podnebnih vplivov:
Ko je Cinkarna Celje, d. d., prepoznavala vplive, še ni imela izračunanega obsega 3, saj to ni bila zahteva in le-tega ni upoštevala med svojimi vplivi, oziroma ga takrat ni prepoznala. Družba v nadaljevanju razkriva emisije obsega 3.
Na tej podlagi je Cinkarna Celje, d. d., prepoznala dva pomembna vpliva:
Družba je del sektorja z visokim podnebnim vplivom, saj proizvodni procesi zahtevajo intenzivno rabo energije, in kot industrijski obrat v kemični panogi, prepoznava svojo odgovornost pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (TGP) in si prizadeva za prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Kljub implementaciji trajnostnih ukrepov, družba trenutno povzroča znatne emisije TGP, ki izhajajo iz rabe fosilnih goriv, iz procesnih emisij in posrednih emisij iz porabe električne energije.
Prepoznali smo tudi s podnebjem povezana fizična in prehodnostna tveganja, ki jih opisujemo v naslednjem poglavju.
Za natančno oceno emisij Cinkarna Celje, d. d., izvaja inventarje emisij TGP na podlagi porabe energentov, skladno z EU ETS.
Natančna ocena vplivov je razvidna iz procesa priprave DMA. Cinkarna Celje, d. d., je pri opredelitvi in ocenjevanju s podnebjem povezanih vplivov upoštevala načrte iz poslovne strategije, ki predvideva rast proizvodnje. Uporabna analize s podnebjem povezanih scenarijev pri oceni tveganj in priložnosti v Cinkarni Celje.
Cinkarna Celje, d. d., je v okviru oblikovanja trajnostne strategije vzpostavila sistematičen postopek za opredelitev in ocenjevanje fizičnih tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, tako v okviru lastnih dejavnosti kot tudi v vrednostni verigi.
Uporabljeni so bili scenariji z visokimi emisijami, kot jih je opredelil Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) v svojem poročilu AR6 – zlasti scenarij SPP3–7.0. Na podlagi tega je bil izveden postopek:
Pregled je bil izveden tudi za nižji in višji del vrednostne verige, pri čemer so bila upoštevana predvsem:
Cinkarna Celje, d. d., je s pomočjo klasifikacije s podnebjem povezanih nevarnosti, kot jo določa Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139, opredelila relevantna fizična tveganja in jih vključila v register vplivov, tveganj in priložnosti glede na Pravilnik o upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti.
V postopku ocenjevanja je družba uporabila časovno razdelitev na kratkoročno (do 1 leta), srednjeročno (2–4 let) in dolgoročno obdobje (5+ let) ter preverila, v kolikšni meri so lahko njena sredstva (npr. objekti, infrastruktura, energetski viri, dostop do vode) in poslovne dejavnosti izpostavljeni posameznim fizičnim nevarnostim. Vsa fizična tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, ocenjujemo z vidika njihovega vpliva v teh treh časovnih obdobjih ter povezujemo z življenjsko dobo sredstev, strateškim načrtovanjem in načrti za razporejanje kapitala.
Med ključnimi nevarnostmi so bile identificirane:
Vokviru obvladovanja tveganj in skladnosti z našimi strategijami upravljanja sredstev zagotavljamo, da pričakovana življenjska doba osnovnih sredstev ustreza predvideni ocenjeni časovnici amortizacije in strateškemu načrtovanju. Trenutno ni pričakovanj predčasnega odstranjevanja sredstev zaradi zunanjih dejavnikov ali regulativnih sprememb, ki bi lahko tudi zahtevale pospešeni obračun amortizacije ali njihovo nadomestitev/zamenjavo z novimi sredstvi.
Obdobja strateškega načrtovanja so usklajena z življenjskim ciklom ključnih sredstev, kar omogoča stabilno razporejanje kapitala. Prihodnja vlaganja so načrtovana na način, da podpirajo trajnostni razvoj in skladnost z regulativnimi zahtevami, ob tem pa zagotavljajo maksimalno izkoriščenost obstoječih sredstev brez nepotrebnih odpisov ali zmanjšanja njihove dobe koristnosti.
Sproti spremljamo tveganja, ki bi lahko vplivala na pričakovano življenjsko dobo sredstev, vključno s podnebnimi tveganji, tehnološkimi spremembami in zakonodajnimi zahtevami. Trenutne analize in ocenjene kažejo potrebe po predčasni odstranitvi ali dodatnem prestrukturiranju sredstev pred koncem njihove načrtovane ekonomske življenjske dobe oziroma dobe uporabnosti.
Cinkarna Celje, d. d., je v registru tveganj ustrezno ocenila fizična tveganja, ki bi imela morebiten vpliv na sredstva ali poslovne dejavnosti. Pri tem je upoštevala verjetnost, razsežnost in trajanje nevarnosti za območje Cinkarne Celje, d. d.
Časovna obdobja uporabljena v analizi scenarijev se ne ujemajo s časovnimi obdobji trajnostnostne izjave za leto 2024, so pa upoštevani rezultati, ki v analizi predstavljajo obdobje do leta 2030.
Nevarnosti oziroma tveganja so bila prepoznana na podlagi podnebnih scenarjev z visokimi emisijami SPP3–7.0, ki temeljijo na scenarijih Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in so skladni z usmeritvami za oceno fizičnih tveganj, kot jih predvideva standard ESRS E1. Uporabljeni scenarij vključuje regionalne podnebne projekcije za območje poslovanja Cinkarne Celje ter upošteva vplive dolgoročnega zvišanja temperatur in sprememb vremenskih vzorcev na fizična tveganja.
Nevarnosti v vrednostni verigi niso bile del analize, je pa Cinkarna Celje, d. d., v 2024 izdelala skrbni pregled dobaviteljev na podlagi informacij, ki jih je lahko pridobila iz javno dostopnih informacij na spletnih straneh in iz pogovora z dobavitelji. Pri tem ni prepoznala nevarnosti, ki bi lahko vplivale na njeno poslovanje.
Analiza scenarijev je bila uporabljena za identifikacijo in oceno ključnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter priložnosti, ki lahko vplivajo na poslovanje družbe Cinkarna Celje, d. d., do leta 2030. Uporabljena sta bila dva podnebna scenarija:
Na podlagi te analize smo identificirali tveganja in priložnosti, ki so ocenjena kot pomembna v kontekstu kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega obdobja. Konkretno so bili rezultati scenarijev uporabljeni pri:
| TVEGANJE | OBDOBJE | OBVLADOVANJE | BRUTO TVEGANJE V EUR | PREOSTALO TVEGANJE v EUR | KLASIFIKACIJA TVEGANJ |
|---|---|---|---|---|---|
| Omejene dobavetehnološke vode v sušnih obdobjih | KRATKOROČNO | Optimizacija delovanja zgoščevalnika | 3.850.000 | 7.700.000 | FIZIČNO |
| Povečevanje notranjih reciklov voda |
| DOLGOROČNO | Redno sodelovanje z različnimi organi in svetovalci ter spremljanje političnega stanja | 4.800.000 | 800.000 |
|---|---|---|---|
Z ukrepi URE in OVE zniževanje porabe in posledično emisije
| DOLGOROČNO | S strani strokovnjakov Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in glede na dane ugotovitve in priporočila sproti izvajamo vzdrževalna dela na visokih nasutih pregradah (Bukovžlak in Za Travnikom) z namenom zagotavljanja stabilnosti. | 246.000.000 | 4.920.000 |
|---|---|---|---|
je istikot za prepoznavanje fizičnih tveganj.
Družbaje pri opredeljevanjudogodkov povezanih s prehodom v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju uporabiloprimere prehodnostnih tveganj in kot pomembno prepoznalo politična in pravna tveganja. Cinkarna Celje, d. d., deluje vokviru vse strožjih okoljevarstvenih regulacij, ki vplivajo na upravljanjeemisij toplogrednih plinov (TGP). Političnein pravne odločitve na nacionalni in evropski ravni, zlasti v okviru EU sistema trgovanja z emisijami (EU ETS), lahko pomenijo znatno finančno in operativno tveganje za poslovanje družbe.
Cinkarna Celje, d. d., je v registru tveganj ustrezno ocenila prehodnostna tveganja, ki bi imela morebiten vpliv na sredstva ali poslovne dejavnosti. Pri tem je bila posebej ocenjena izpostavljenost in občutljivost posameznih sredstev in dejavnosti na opredeljene prehodnostne dogodke, kot so spremembe zakonodaje. Ocena je bila izvedena ob upoštevanju verjetnosti pojava, razsežnosti vpliva in pričakovanega trajanja teh dogodkov za območje poslovanja Cinkarne Celje, d. d. Najbolj izpostavljena sredstva in dejavnosti so proizvodni obrat z visoko energetsko intenzivnostjo, ki je občutljiv na povečanje stroškov emisijskih kuponov in cen električne energije – ocenjeni potencialni vplivi lahko predstavljajo do 10 % stroškov proizvodnje.
Družba je pri opredelitvi dogodkov v zvezi s prehodom in oceno izpostavljenosti prepoznala tveganja na podlagi podnebnih scenarijev in nevarnosti po scenariju SPP1–1.9. Na podlagi tega scenarija je družba prepoznala prehodnostna tveganja, ocenila njihovo razsežnost ter vpliv.
V okviru priprave trajnostne strategije je družba prepoznala nekatera sredstva in dejavnosti, ki niso v celoti združljiva s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, kot to predvideva EU podnebna politika. Trenutno največjo oviro predstavljajo:
Družbaje sicer opredelila in že izvaja nekatere ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in
zmanjševanje emisij, vendar ti ukrepi ne zadostujejo za popolno uskladitev s scenarijem 1,5 °C ali
nevtralnostjo do leta 2050. Celovit pregled vseh sredstev in dejavnosti z vidika združljivosti s cilji
razogljičenja je načrtovan v okviru priprave prehodnega načrta do leta 2027.
Poleg uporabe zemeljskega plina in procesnih emisij predstavlja izziv tudi dostop do električne
energije iz obnovljivih virov. Čeprav si družba prizadeva za zmanjšanje deleža posrednih emisij
(obseg 2), je njegova odvisnost od elektroenergetskega sistema Republike Slovenije ključna
omejitev. Trenutno v omrežju ni dovolj razpoložljive zelene električne energije, da bi omogočila
prehod na 100 % brezogljične vire. Zato je dolgoročna uskladitev z nevtralnostjo pogojena z
razvojem državne infrastrukture in investicijami v obnovljive vire na ravni sistema.
Tudi zaradi tega družba še ni opredelila vseh ukrepov za dosego podnebne nevtralnosti, a aktivno
spremlja razvoj zakonodaje, možnosti dolgoročnega nakupa OVE iz slovenskih virov ter potenciale
za lastne proizvodne zmogljivosti obnovljivih virov energije.
Uporabljeni podnebni scenariji so bili v letu 2023 vključeni v pripravo poslovne strategije za obdobje
2024–2028, kar vključuje tudi povezavo z računovodskimi izkazi. V računovodskih postavkah za leto
2024 so bili vplivi podnebnih scenarijev posredno upoštevani preko:
V letu 2024 ni bilo izvedenih oslabitev sredstev ali sprememb ocen življenjske dobe, ki bi bile
neposredno posledica prepoznanih podnebnih tveganj. Vplivi podnebnih sprememb tudi v prihodnjih
letih ne bodo imeli bistvenega vpliva na izkazane računovodske postavke (glej poglavje 25 Vpliv
podnebnih sprememb na računovodske izkaze v računovodskem delu poročila).
Cinkarna Celje, d. d., je prepoznala podnebne spremembe kot pomembno področje in je v duhu
blaženja podnebnih sprememb pričela z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov. Namen družbe
je izboljšati učinkovitost rabe energije, zmanjšati ogljični odtis in povečati delež uporabe obnovljivih
virov energije.
V skladu s tem si je zastavila načrt v sklopu trajnostne strategije, ki opredeljuje strateške cilje in
jasne ukrepe do leta 2030 z jasnimi roki in finančno oceno CAPEX. Trajnost je tudi eden izmed
glavnih strateških stebrov v petletni poslovni strategiji od leta 2024 do 2028.
Družba trenutno še nima vzpostavljenega načrta za prehod v skladu z zahtevami standarda ESRS
E1. Kljub temu je družba že sprejela določene ukrepe na področju zmanjševanja emisij ter trajnostnih
naložb, ki se že izvajajo. Poleg tega je bila v letu 2024 sprejeta celovita trajnostna strategija, ki
vključuje strateške cilje razogljičenja, opredeljene ukrepe, časovne roke in predvidene investicije,
vendar pa ta strategija še ne predstavlja formaliziranega "načrta za prehod" po opredelitvi ESRS
E1.
Družba načrtuje vzpostavitev ustreznega načrta za prehod, skladnega z zahtevami ESRS E1, vključno
z analizo odpornosti za 1,5 °C scenarij, najkasneje do konca leta 2027, s čimer bo zagotovljena
usklajenost z zakonodajnimi zahtevami in dolgoročnimi cilji razogljičenja.
Cilji niso združljivi z zahtevami z omejevanjem globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom. Krovna zaveza Cinkarne Celje, d. d., je stremetik ničogljični družbi do leta 2050, z ukrepi pa se bo opredelila po letu 2030. Bolj podrobna razlaga se nahaja v poglavju SBM-1.
Ključni vzvodi za razogljičenje bodo predvsem na področju obnovljivih virov energije in ukrepov učinkovite rabe energije. Cinkarna Celje, d. d., je v letu 2024 izvedla tudi preračun ogljičnega odtisa obsega 3 in na tem področju prepoznala priložnosti razogljičenja tudi v vrednosti verigi. Določene ukrepe je že prepoznala, ostale pa bo z dobavitelji naslavljala v prihodnjih letih.
Cinkarna Celje, d. d., bo za načrt prehoda namenila skupaj približno 25 mio EUR. V okviru izračuna obsega 3 smo pridobili podatek glede vezanih emisij za investicije, ki so bile realizirane leta 2021 in 2024 (kategorija 3.2 – nakup/postavitev osnovnih sredstev). Za ostalo opremo nismo izdelovali ogljičnega odtisa, bomo pa to izvedli v letu 2025.
Cinkarna Celje, d. d., je ne obravnava kot pomembno temo, ker pri prepoznavanju vplivov in pri načrtovanju trajnostne strategije še nismo imeli izračunanega emisij obsega 3.
Družba razkriva cilje in načrte, povezane z uskladitvijo svojih gospodarskih dejavnosti in naložb z merili iz Delegirane uredbe Komisije 2021/2139, vključno z naložbami v osnovna in obratna sredstva, v poglavju Poročilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in naložbah. Deloma so izvedene in načrtovane naložbe opisane tudi v poglavju Izvedene in načrtovane investicije.
Glede na Delegirano uredbo komisije (EU) 2020/1818, člen 12(1), točke (d) do (g) je družba izključena iz referenčnih vrednosti EU.
Poslovna strategija Cinkarne Celje, d. d., je zasnovana za obdobje 2024–2028 in vključuje ključne razvojne usmeritve družbe. Že v letu 2023 smo pričeli z oblikovanjem trajnostne strategije, pri čemer smo upoštevali tudi ukrepe za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb. Ta strategija je bila že v začetni fazi tesno povezana s finančnim načrtovanjem, saj so bili ključni trajnostni ukrepi vključeni v finančne projekcije in investicijske načrte družbe.
| Emisije 2021 | Rast proizvodnje | URE ZP | URE EE | OVE SE | OVE Turbina | Zakup EE | Materiali | Transport |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 304.197 | 38.072 | -5.688 | -4.691 | -1.985 | -4.719 | - | -45.134 | -7.080 |
50.000
100.000
150.000
200.000
250.000
300.000
350.000
400.000
Kosmo leta 2024 trajnostno strategijo formalno sprejeli, je bila odobrena s strani uprave in nadzornega organa. Kljub temu finančni del strategije ni doživel bistvenih sprememb, saj je bil trajnostni prehod že predhodno vključen v finančne načrte družbe.
Trajnost predstavlja enega izmed ključnih stebrov celotne poslovne strategije, kar zagotavlja močno povezavo med obema dokumentoma. Posledično trajnostna strategija ne deluje kot ločen sklop aktivnosti, temveč celovito podpira splošne poslovne cilje družbe, vključno z dolgoročno konkurenčnostjo, zmanjšanjem okoljskega vpliva in optimizacijo stroškov skozi trajnostne rešitve.
Čeprav družba še nima formalno vzpostavljenega načrta za prehod v skladu z zahtevami ESRS, že izvaja ukrepe, ki predstavljajo temelj za prehod v nizkoogljično gospodarstvo. Med ključnimi izvedenimi aktivnostmi so:
Celovit načrt za prehod bo vzpostavljen do konca leta 2027, pri čemer se izvedeni ukrepi opisani spodaj za leto 2024 že štejejo kot napredek pri njegovi postopni implementaciji.
V 2024 smo nadaljevali z osveščanjem glede učinkovite rabe energije. To vključuje:
To se izvaja preko članov energetskega tima, ki v svojih delovnih sredinah skrbijo za izvajanje navedenih ukrepov.
Aprila 2024 smo v PE Kemija Mozirje zgradili sistem za upravljanje z energijo (EMS). To bo omogočilo doseganje dodatnih prihrankov v tej poslovni enoti. Ocenjen prihranek naj bi na leto znašal (podatek iz EP): ≈ 3 % porabe energije in vode, toplote in pitne vode.
Strateški cilj
| Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti | Leto | Vrsta energenta | Predviden energetski prihranek (MWh) | Emisije TGP (t CO2 ekv) | Realizacija 2024 (MWh) | Realizacija Emisije TGP (t CO2 ekv) | Opomba | |
| Učinkovita raba energije in zniževanje ogljičnega odtisa obsega 1 in 2 | Zamenjava starih elektromotorjev z energetsko učinkovitimi en. razreda IE3 | 2030 | EE | 2280 | 633 | 206 | 57 | Menjano je bilo 33 EM, prihranek znaša 206 MWh |
| Obnova dotrajane razsvetljave – menjava z LED svetili | 2030 | EE | 864 | 240 | 54 | 15 | Menjano 156 kos luči, dosežen prihranek 54 MWh | |
| Optimizacija tehnoloških postrojenj | Zamenjava črpalk za kond. vode Schnackenberg (M273, M274; M275) | 2025 | EE | 753 | 209 | 376 | 104 | |
| Modifikacija kompresorske postaje 8,5 bar | 2024 | EE |
Izvedeno 26.11.2024, zato bodo realni prihranki razvidni v letu 2025. Začetni prihranek naj bi bil 1.100 MWh, z dodatnimi ukrepi pa bo možno doseči še večje prihranke.
| Del stavbe | Marketinga | večnamenski objekt | priprava vode (Energetika) | in vzdrževanje hala B | 2024 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| EE | 2100 | 583 | 488 | 135 | Sončne elektrarne so zgrajene do 23. 7. 2024. V letu 2024 so proizvedle 488 MWh električne energije | ||
| Streha Marketinga | 2024 | EE | 1300 | 361 | 32 | 9 | Sončna elektrarna je bila zgrajena konec novembra 2024. V decembru 2024 je proizvedla 32 MWh |
| Proizvodnja ostalih zgrajenih sončnih elektrarn | 2024 | EE | 4047 | 1.123 | 3.903 | 1.083 | Proizvodnja ostalih SE je bila 3.903 MWh |
Skupna moč do sedaj nameščenih sončnih elektrarn znaša 7,093 MWp. Vsa proizvedena energija se porabi za lastne potrebe. S to energijo namreč pomembno zmanjšujemo izpuste CO2. Predvidena letnaproizvodnja na podlagi instalirane moči znaša 7.507,500 MWh. V ukrepih OVE pa je bila predvidena letna proizvodnja 7.150 MWh.
Politike povezane z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje so še v pripravi in se bodo vzpostavile do 31. 12. 2025. Vzpostavili se bodo:
Standard ISO 50001 je močno povezan z vsemi omenjenimi politikami, saj je osredotočen na sistematično upravljanje energije, kar ima neposreden vpliv na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP), prilagajanje podnebnim spremembam, energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije.
V tabeli pa je podana trenutno veljavna Politika kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter upravljanja z energijo, katere cilji so izvajanje ukrepov za zniževanje porabe energentov in emisij toplogrednih plinov, povečevanje deleža porabljene energije proizvedene iz obnovljivih virov, nabava energetsko učinkovitih in okoljsko nevtralnih izdelkov in storitev ter snovanje energetsko učinkovitih rešitev ter zmanjševanje porabe naravnih vodnih virov, uvajanje ponovne rabe odpadne vode (IRO: Izpusti CO2 iz neobnovljivih virov, procesnih virov, omejene dobave tehnološke vode v sušnih obdobjih).
| Naziv politike | Kratek opis ključne vsebine | Odgovornost za politiko | Razkritje standardov ali pobud tretjih strani, ki jih družba upošteva pri izvajanju politike | Opis upoštevanja interesov ključnih deležnikov pri oblikovanju politike | Dosegljivost |
|---|---|---|---|---|---|
| Politika kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter upravljanja z energijo | Določa doseganje ključnih strateških ciljev s področja upravljanja z energijo, zakonodajnih zahtev, prepoznavanja nevarnosti in tveganj in njihovo obvladovanje. Politika se uporablja za lastno dejavnost. | Uprava, zaposleni | ISO 9001 (sistem vodenja kakovosti), ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem), ISO 45001 (sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu), ISO 50001 (sistem upravljanja z energijo) | Pri oblikovanju Politike zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnosti in zdravja ter upravljanja z energijo je družba upoštevala interese |
ključnih deležnikov,
med katerimi so
zaposleni, poslovni
partnerji, lokalna
skupnost ter
regulatorni organi in
se uporablja za lastno
dejavnost.
Družba še ni formalno sprejela podnebne politike v skladu z zahtevami standarda ESRS, zato ukrepi, prikazani v spodnji tabeli, niso neposredno vezani na sprejete politike, temveč izhajajo iz trajnostne strategije družbe, kjer so opredeljeni strateški cilji zmanjševanja emisij TGP. Ukrepi so bili določeni na podlagi analize emisijskih virov in ocenjene izvedljivosti tehničnih, procesnih in organizacijskih izboljšav ter odražajo pričakovano usmeritev prihodnje podnebne politike družbe. Vključujejo cilje po obsegu emisij (1, 2), časovnice, pričakovane prihranke emisij in pripadajoče potrebne investicije.
| Strateški cilj | Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti | Leto | Vrsta energenta | Energetski prihranki (MWh) | Zmanjšanje emisij TGP (t CO2 ekv.) | Investicija v EUR |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zniževanje ogljičnega odtisa obsega 1 in 2 | Zamenjava starih elektromotorjev z energetskimi učinkovitimi en. razreda IE3 | 2030 | EE | 2.280 | 633 | 620.000 |
| Zamenjava dveh starih transformatorjev v TP 7–0 Nevtralizacija | Izvedeno v 2024 | EE | 53 | 15 | 102.132 | |
| Obnova dotrajane razsvetljave | Menjava z LED svetili | 2030 | EE | 864 | 240 | 440.000 |
| Zamenjava kompresorjev z energetskimi učinkovitimi | 2030 | EE | 2.650 | 736 | 1.985.000 | |
| Optimizacija obstoječega parovoda | Izvedeno v 2023 | ZP | 9.486 | 1.942 | 162.742 | |
| Zamenjava toplotnega izmenjevalca na kislini | IT2–2023 | Izvedeno |
| Zamenjava starega ventilatorja na kislini, ki bo frekvenčno reguliran | 2030 | EE | 2.000 | 654.555 | 1.300.000 |
|---|---|---|---|---|---|
| Zamenjava črpalk za kond. vode Schnackenberg (M273, M274; M275) | 2025 | EE | 753 | 246.209 | 308.682 |
| Zamenjava glavnih črpalk na hladilnem stolpu (priprava vode) (Optimizacija tehnoloških postrojenj) | 2025 | EE | 297 | 82 | 180.000 |
| Ugašanje delovnih sredstev in akumuliranje delovanja v krajšem časovnem obdobju z isto močjo | 2030 | EE | 5.000 | 1.388 | 500.000 |
| Optimizacija predsušenja (zamenjava ZP s paro) | Izvedeno v 2023 | ZP | 5.500 | 1.126 | 507.563 |
| Kalcinirka predgrevanja sekundarnega zraka (3−5 % celotne porabe plina do 2028) | 2028 | ZP | 8.000 | 1.638 | 500.000 |
| Energetska učinkovitost Podaljševanje časa med posameznimi remonti na kislini iz | 2030 | ZP | 4.800 | 982 | 0 |
| 8,5 bar | Izvedeno v 2024 | EE | 3.000 | 833 | 93.167 |
|---|---|---|---|---|---|
| Obseg | Postavitev sončne elektrarne na stavbi Polimerov in Valjarne | Izvedeno v 2022 | EE | 1.650 | 458 | 957.448 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Obseg | Postavitev sončnih elektrarn na območjih: KC, Kemija Mozirje, Grafika, Jedilnica, hala A | Izvedeno v 2023 | EE | 2.100 | 583 | 1.822.061 |
| Obseg | Postavitev sončnih elektrarn: del stavbe Marketinga, Transport, večnamenski prostori, Energetika in vzdrževanje hala B | Izvedeno v 2024 | EE | 2.100 | 583 | 1.220.134 |
| Obseg | Streha Marketinga | Izvedeno v 2024 | EE | 1.300 | 361 | 786.643 |
| 2030 | brez energetskega prihranka, finančni prihranek | / | / | 3.900.000 |
|---|---|---|---|---|
| 2030 | 77.000 | 84.300 | 115.000 |
|---|---|---|---|
| 2026 | EE | 17.000 | 4.719 | 9.500.000 |
|---|---|---|---|---|
| Prevoz tovora z ladijskim prevozom z nižjim ogljičnim odtisom | 2030 | 4.800 | 0 |
|---|---|---|---|
| Prevoz tovora v cestnem prometu z vozili na obnovljive vire energije | 2030 | 2.200 | 0 |
| Skupaj | 25.138.111 |
| Obseg | Emisije v t CO2 ekv. 2021 po lokacijski metodi | Emisije v t CO2 ekv. 2021 po tržni metodi |
|---|---|---|
| Obseg 1 | 78.763 | 78.763 |
| Obseg 2 | 28.015 | 57.059 |
| Obseg 3 | 197.096 | 197.096 |
| Skupaj | 303.874 | 332.918 |
Opomba: obseg 3, je bil preračunan kasneje kot obseg 1 in 2 za potrebe izdelave trajnostne strategije.
| Obseg | Emisije v t CO2 ekv. 2024 po lokacijski metodi | Emisije v t CO2 ekv. 2024 po tržni metodi |
|---|---|---|
| Obseg 1 | 74.180 | 74.180 |
| Obseg 2 | 24.297 | 45.023 |
| Obseg 3 | 181.664 | 181.664 |
| Skupaj | 280.141 | 300.867 |
Ukrepeza zniževanje emisij bomo izvedli z lastnimi kadri in z lastnimi finančnimi sredstvi.
poslovnega izida za leto 2024 z dnem usposobitve sredstev za uporabo. Vsi ostali vplivi za prihodnja obdobja so upoštevani v projekciji računovodskih izkazov za obdobje 2024-2028, skladno s 5-letno strategijo družbe za obdobje 2024-2028.
Sredstva, ki so bila nabavljena do leta 2023 in leta 2024, so prenesena v uporabo in na dan 31. 12. 2024 niso v izgradnji.
Vlaganja v osnovna sredstva, namenjena izvajanju ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, so upoštevana v bilanci stanja na dan 31. 12. 2024 v postavki opredmetena osnovna sredstva (i).
Pri tem se vpliv na poslovni izid za leto 2024 odraža prek obračunane amortizacije sredstev, ki so bila usposobljena za uporabo v tem letu.
Sredstva, nabavljena do vključno leta 2024, so bila do 31. 12. 2024 usposobljena za uporabo, zato niso več prikazana kot nedokončana investicija. Vplivi preostalih (načrtovanih) vlaganj na OPEX se bodo odražali v prihodnjih letih skladno s časovno dinamiko amortizacije in predvidenim začetkom obratovanja posameznih naprav.
Vlaganja v osnovna in obratna sredstva, povezana z ukrepi za zmanjševanje emisij TGP, so vključena v bilanco stanja na dan 31. 12. 2024 in prav tako v petletni strateški investicijski načrt, ki spremlja izvajanje sprejete trajnostne strategije.
Del teh vlaganj je bil ocenjen tudi glede na zahteve Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 za poročanje o taksonomski skladnosti. Družba je v okviru CAPEX-a opredelila sledeče kazalnike uspešnosti vlaganj, ki so taksonomsko sprejemljiva:
Podatki temeljijo na klasifikaciji dejavnosti po Uredbi 2020/852 in analizah skladnosti posameznih investicij z ustreznimi tehničnimi merili in minimalnimi zaščitnimi ukrepi.
Taksonomski CAPEX za leto 2024 je bil vključen v razkritja tega poročila v poglavju 5.2 Okoljske informacije.
V okviru izvajanja sprejetih in načrtovanih ukrepov razogljičenja je družba oblikovala strateški načrt naložb v osnovna sredstva, ki vključuje časovno in vsebinsko opredeljene investicije za obdobje 2024–2028. Naložbe so na sledečih področjih:
Delteh vlaganjje bil ocenjenkot taksonomsko skladen, drugi del pa kot potencialno skladen z zahtevami Delegirane uredbe (EU) 2021/2139.
Skupna vrednost naložb v osnovna sredstva, vezanih na razogljičenje, za obdobje 2024–2028 znaša 25 milijonov EUR, od tega je 2,2 milijonov EUR že vključenih v letni obračun 2024.
Načrtnaložb jebil upoštevan v taksonomskem CAPEX družbe in predstavlja osnovo za prihodnje izboljšanje taksonomske skladnosti kapitalskih vlaganj.
Krovna zaveza Cinkarne Celje, d. d., je stremeti k temu, da bi postali nič-ogljična družba do leta 2050.
Za doseganje krovne zaveze smo v strategijidoločili cilje za kratkoročno obdobje (leto 2025), srednjeročno obdobje (obdobje 3 let, od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2028) in dolgoročno obdobje (od 1. 1. 2029 do 31. 12. 2030).
Cilji Cinkarne Celje, d. d., so oblikovani na podlagi dostopnih informacij, strokovnega znanja in izkušenj ter upoštevajo aktualne trende in najboljše prakse na področju trajnosti. Zavedamo se, da se metodologije in znanstvena dognanja na tem področju nenehno razvijajo, zato bomo cilje redno revidirali in nadgrajevali v skladu z novimi spoznanji ter razpoložljivimi podatki.
Za blaženje podnebnih sprememb do leta 2030 smo si določili sledeče cilje, ki bodo s politikami povezani do konca leta 2025:
| 1. strateški cilj blaženja podnebnih sprememb: | Znižati celotni ogljični odtis po lokacijski metodi za 10 % |
|---|---|
| 2. strateški cilj blaženja podnebnih sprememb: | Povečati proizvodnjo OVE do 19 % skupne porabe EE |
| 3. strateški cilj blaženja podnebnih sprememb: | S pomočjo URE preprečiti 10.500 t CO2 ekv. |
| 4. strateški cilj blaženja podnebnih sprememb: | Znižanje specifične porabe električne energije za 12 % |
| 5. strateški cilj blaženja podnebnih sprememb: | Znižanje specifične porabe zemeljskega plina za 19% |
| 6. strateški cilj blaženja podnebnih sprememb: | Znižanje emisij v prevozu za 36 % |
Pri doseganju zastavljenih ciljev smo upoštevali povečanje rasti proizvodnje na celotnem portfelju proizvodov. Na ključnem produktu, titanovem dioksidu TiO2, kar za 14 % pri skupni prodaji TiO2.
| Obseg (lokacijska metoda) | Emisije v t CO2 ekv. v 2021 | Odstotek razlike | Emisije t CO2 ekv. v 2030 |
|---|---|---|---|
| Obseg 1 | 78.763 | +7 % | 84.497 |
| Obseg 2 | 28.015 | -25 % | 20.976 |
| Obseg 3 | 197.096 | -15 % | 167.499 |
| Skupaj | 303.874 | -10 % | 272.972 |
| Obseg (tržna metoda) | Emisije t CO2 ekv. v 2021 | Odstotek razlike | Emisije t CO2 ekv. V 2030 |
|---|---|---|---|
| Obseg 1 | 78.763 | + 7 % | 84.497 |
| Obseg 2 | 57.059 | -100 % | 0 |
| 197.096 | -15 % |
|---|---|
| 167.499 | |
| Skupaj | 332.918 |
| -24 % | 251.996 |
Ogljični odtis obsega 1 se bo kljub ukrepom za zniževanje rabe energije (5.000 t CO2 ekv.) povečal za 7 % glede na leto 2021 zaradi širitve obsega proizvodnje, saj ključne emisije na tem področju izhajajo iz proizvodnje lastnega kalcinata.
Ogljični odtis obsega 2 bo manjši za 25 % glede na leto 2021 po lokacijski metodi in manjši za 100 % po tržni metodi:
Ogljični odtis obsega 3 bo manjši za 15 % glede na leto 2021:
Za prilagajanje na podnebne spremembe smo vzpostavili strateška cilja:
Z ukrepom zapolnjevanja Naprave za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom do leta 2030 se bomo prilagajali na močne padavine, ki bi lahko povzročile plazove in poplave na območju odlaganja sadre.
Družba je določila brutocilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP), pri čemer ne vključuje odvzemov TGP, ogljičnih dobropisov ali izognjenih emisij kot sredstva za doseganje teh ciljev.
| Emisije TGP | Izhodiščno leto | 2021 | 2024 | 2025 | 2028 | 2030 | Letni cilj v % / izhodišno leto | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Emisije TGP obsega 1 | Obseg 1 | Bruto emisije TGP obsega 1 (t CO2 ekv) | 78.763 | 74.180 | 77.044 | 80.996 | 84.497 | +0,8 |
| Obseg 1 | Delež emisij TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja z emisijami (v %) | 0 | ||||||
| Emisije TGP obsega 2 | Obseg 2 | Bruto lokacijske emisije TGP obsega 2 (t CO2 ekv) | 28.015 | 24.297 | 26.179 | 23.656 | 20.976 | -2,8 |
| Obseg 2 | Bruto tržne emisije TGP obsega 2 (t CO2 ekv)* | 57.059 | 45.023 | 0 | ||||
| Pomembnost emisije TGP obsega 3 | Obseg 3 | Skupne bruto posredne emisije TGP (t CO2 ekv) | 197.096 | 181.664 | 190.395 | 193.153 | 194.731 | -0,1 |
| 155.125 | 141.857 | 149.851 | 152.022 | 153.264 | -0,1 |
|---|---|---|---|---|---|
| 2.609 | 2.735 | 2.520 | 2.557 | 2.578 | -0,1 |
|---|---|---|---|---|---|
| 9.522 | 9.103 | 9.198 | 9.332 | 9.408 | -0,1 |
|---|---|---|---|---|---|
| 19.589 | 15.291 | 18.923 | 19.197 | 19.354 | -0,1 |
|---|---|---|---|---|---|
| 169 | 79 | 163 | 165 | 167 | -0,1 |
|---|---|---|---|---|---|
| 30 | 91 | 29 | 30 | 30 | -0,1 |
|---|---|---|---|---|---|
| 1.263 | 720 | 1.220 | 1.237 | 1.247 | -0,1 |
|---|---|---|---|---|---|
| 1.589 | 2.272 | 1.535 | 1.557 | 1.570 | -0,1 |
|---|---|---|---|---|---|
| 7.174 | 9.485 | 6930 | 7.030 | 7.088 | -0,1 |
|---|---|---|---|---|---|
| 27 | 31 | 26 | 26 | 26 | -0,4 |
|---|---|---|---|---|---|
Cilji so določeni v absolutnih vrednostih (v tonah ekvivalenta CO₂) ter v zgornji tabeli dopolnjeni s prikazom odstotnega zmanjšanja glede na izhodiščno leto 2021 (letna povprečna sprememba med izhodiščnim letom 2021 in ciljem za 2030). Cilji se nanašajo na emisije naslednjih obsegov 1, 2 in 3. Vrste zajetih TGP vključujejo CO₂, N₂O in CH₄, kar je skladno z evidenčnimi mejami TGP, opredeljenimi v skladu z razkritjem [E1-6].
Družba zagotavlja skladnost ciljev z evidenčnimi mejami tako, da je:
Za izhodiščno leto je družba izbrala leto 2021. Leto 2021 je bilo prvo leto, za katero ima družba potrebne podatke. To je bilo leto, ki je bilo povprečno v smislu proizvodnje, hkrati pa je bil v tem letu izveden daljši jesenski remont, zato ne moremo govoriti o letu, v katerem bi bil ogljični odtis nadpovprečen. Leto 2022 ni primerno za izhodiščno leto, saj je šlo za rekordno leto v smislu prodaje in ene izmed največjih proizvodnih kapacitet. Ogljični odtis bi bil v tem letu izjemno visok in bi v prihodnjih letih bilo relativno enostavno prikazovati nižanje ogljičnega odtisa. Leto 2023 prav tako ni primerno, saj gre za eno izmed najslabših let s stališča proizvodnje titanovega dioksida. Od maja dalje smo proizvajali samo s polovično proizvodnjo zaradi razmer na trgu, prav tako pa je bil jeseni izveden večji remont. Ogljični odtis bi bil izjemno nizek in ne bi prikazoval dejanskega stanja. Prav tako je tudi iz stališča vplivov na okolje izbrano ustrezno leto. Emisije v okolje so glede na proizvodne kapacitete zanavedeno leto (specifične emisije) najbolj realne.
Cilji družbe so znanstveno utemeljeni in niso združljivi z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom. Družba je pri določanju ciljev upoštevala rast proizvodnje do leta 2030 in količinski obseg proizvodnje:
Vsi spodaj navedeni vzvodi razogljičenja so bili identificirani in kvantificirani v okviru trajnostne strategije družbe, kjer so povezani s cilji zmanjšanja emisij TGP do leta 2030. Njihova implementacija je časovno razporejena v skladu z investicijskim načrtom družbe in predstavlja ključne stebre za doseganje načrtovanega znižanja bruto emisij obsega 1 in 2.
| Učinkovita raba energije iz zemeljskega plina | 5.688 t CO₂ ekv. |
|---|---|
| Učinkovita raba energije iz električne energije | 4.691 t CO₂ ekv. |
| Vgradnja parne turbine za proizvodnjo električne energije | 4.719 t CO₂ ekv. |
| Nakup brezogljične in nizkoogljične električne energije (tržna metoda) | 84.300 t CO₂ ekv. |
| Proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn | 1.985 t CO₂ ekv. |
| Pomoč dobaviteljem pri prehodu na tehnologije z nižjim ogljičnim odtisom | 45.000 t CO₂ ekv. |
| Prevoz tovora z nižjim ogljičnim odtisom | 7.000 t CO₂ ekv. |
Kvantitativni prispevkiposameznih vzvodovrazogljičenja so bili ocenjeni na podlagi emisijskih faktorjev, ki so bili uporabljeni tudi pri izračunuogljičnega odtisa družbe,kar zagotavljametodološko skladnost. Za oceno vpliva posameznega ukrepa smo uporabili podatke o pričakovaniprihranjeni porabi energije, goriva ali drugega vira emisij in jih pomnožili z ustreznim emisijskim faktorjem (v t CO₂ ekv.).
Izračuni so osnovani na izhodiščnem letu 2021 in odražajo razliko med scenarijem »brez ukrepa« in predvidenoizvedbo ukrepa. Pri emisijah obsega 2 smo uporabilitržno metodo (market-based) skladno s standardom Protokola o TGP in ESRS.
Cinkarna Celje, d. d., jepri določanju vzvodovrazogljičenja uporabila rezultate analize več podnebnih scenarijev,vključno s scenarijem SPP1–1.9, ki je združljiv z omejitvijoglobalnega segrevanja na 1,5 °C, in scenarijem SPP3–7.0, ki odraža manj ambiciozen podnebni odziv.
Na podlagi teh scenarijev so bili prepoznaniključni trendiin dogodki, ki lahko vplivajo naposlovno okolje družbe:
Ti trendi so bili osnova za določitev glavnih vzvodov razogljičenja v družbi, vključno s:
| Dogodki | Trendi | Vzvodirazogljičenja |
|---|---|---|
| Okoljski | Zaostrovanje emisijske regulative (ETS), višje cene CO₂ | Učinkovita raba energije, zmanjšanje fosilnih virov |
| Družbeni | Povečana pričakovanja zaposlenih, lokalne skupnosti in kupcev glede trajnosti | Ozaveščanje zaposlenih, izboljšanje transparentnosti ESG komunikacije, vključitev trajnostnih meril v odločitve |
| Tehnološki | Zahteve po nizkoogljičnih tehnologijah, pomanjkanje tehnologij za zmanjšanje procesnih emisij | Spremljanje novihtehnologij, pilotni testi, dolgoročneinvesticije |
| Tržni | Povpraševanje potrajnostnih produktih, višji stroški za ogljično intenzivne | Optimizacija proizvodnih faz z visoko intenziteto emisij, na podlagi rezultatov LCA analiz |
| Politični/regulativni | EU regulativa, ESG pričakovanja finančnih institucij | Prehod na obnovljive vire energije, izboljšanje ESG profila zadostop do financiranja |
[E1-5] Poraba energije in mešanica
| Vrsta energenta | Enota | Leto 2021 | Leto 2024 |
|---|---|---|---|
| (1) Poraba goriva iz premoga inizdelkov iz premoga | MWh | 0 | 0 |
| (2) Poraba goriva iz surove nafte in naftnih proizvodov | MWh | 1.531,1 | 1.447,8 |
| (3) Poraba goriva iz zemeljskega plina | MWh | 127.222,3 | 114.170,0 |
| (4) Poraba energije iz drugih fosilnih virov | MWh | 0 | 0 |
| (5) Poraba kupljene ali pridobljene električne energije, toplote, pare in hlajenja iz fosilnih virov | MWh | 75.319,3 | 45.344,4 |
| MWh | 204.072,7 |
|---|---|
| MWh | 160.962,2 |
| % | 51,649,6 |
|---|---|
| % | 40,8 |
| (7) | Poraba iz jedrskih virov | MWh | 13.875,1 | 35.981,3 |
|---|---|---|---|---|
| Delež porabe iz jedrskih virov v skupni porabi energije | % | 3,23,4 | 9,1 | |
| (8) | Poraba goriva za obnovljive vire vključno z biomaso (vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora, bioplinom, vodikom iz obnovljivih virov itd.) | MWh | 450,3 | 539,9 |
| (9) | Poraba kupljene ali pridobljene električne energije, toplote, pare in hlajenja iz obnovljivih virov | MWh | 11.715,7 | 15.447,8 |
| (10) | Poraba samoproizvedene energije iz negorivnih obnovljivih virov | MWh | 181.619,2 | 181.105,6 |
| (11) | Skupna poraba energije iz obnovljivih virov (izračunana kot vsota vrstic 8 do 10) | MWh | 193.785,2 | 197.093,3 |
| Delež obnovljivih virov v skupni porabi energije | % | 45,2 | 50,01 | |
| Skupna poraba energije (izračunana kot vsota vrstic 6, 7 in 11) | MWh | 411.733,0 | 394.036,8 |
Poraba energije glede na vir energenta v letu 2021 in 2024 je izdelana na podlagi podatkov iz računov za energente, ki jih kupimo ter na podlagi podatkov iz merilnikov, ki se vnašajo v informacijski sistem. V tabeli so po kategorijah navedeni deleži proizvedene električne energije na podlagi podatkov sestave primarnih virov za proizvodnjo električne energije od dobavitelja električne energije. Ker bo sestava primarnih virov za proizvodnjo električne energije za leto 2024 objavljena šele junija 2025, smo za porazdelitev porabljene električne energije v letu 2024 uporabili podatke o sestavi primarnih virov za leto 2023. Po prejemu podatkov za leto 2024 bomo ustrezno popravili vrednosti ter jih objavili v letnem poročilu družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2025. V družbi kot gorivo ne uporabljamo premoga in tudi ne izdelkov iz premoga. Prav tako nimamo porabe energije iz drugih fosilnih virov, ki bi jo uvrstili pod poz. (4). Poraba ELKO, bencina, dizel goriva in plin propan je zajeta pod poz. (2): Poraba goriva iz surove nafte in naftnih proizvodov. Podatki o energentih niso bili neodvisno revidirani ali potrjeni s strani zunanjega organa. V prihodnosti bomo preučili možnost neodvisnega preverjanja, da bi izboljšali zanesljivost poročanja.
| Proizvodnja EE iz lastnih virov | Leto 2021 | Leto 2024 | MWh |
|---|---|---|---|
| 0 | 4.423,625 |
Energijska intenzivnost (glej Preglednica 6) je podana v MWh/EUR in izračunana kot razmerje med skupno porabo energije (števec) in neto prihodki (imenovalec). Podatki o neto prihodkih celotne Cinkarne Celje so sledeči:
Skupna poraba energije:
| Kazalnik | Leto 2021 | Leto 2024 |
|---|---|---|
| Energijska intenzivnost družbe v MWh/EUR | 0,002139 | 0,002041967 |
Formula: EID = Skupna poraba energije iz dejavnosti (MWh) / Neto prihodki (EUR) [E1-5 41]
vrednostih(EU BMR), se sektorproizvodnje kemikalij in pigmentov uvršča med visokoogljične panoge. Celotna dejavnost Cinkarne Celje, d. d., tako sodi v sektor z visokim vplivom na podnebje, kar zahteva sistematične ukrepeza zmanjšanje emisijtoplogrednih plinov in prehod natrajnostne proizvodne procese.
Prihodkiso usklajeni s postavko poslovnega izida v polju prihodki izpogodb s kupci,kar jeenako znesku 200.285.413 EUR.
[E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne emisije toplogrednih plinov
Za leto 2021 smo izračunali ogljični odtis družbe po Protokolu o TGP za obsege 1,2 in 3. Poročilo o ogljičnemodtisu družbe nam služi kot osnova za odločanje in sprejemanje pomembnih poslovnih odločitev v nadaljevanju.
Ogljični odtisso za Cinkarno Celje, d. d., izdelali zunanjiizvajalci, na podlagi smernic,priporočil in načel,ki so opredeljene v standardu za izračun ogljičnega odtisa na nivoju organizacije EN ISO 14064-1:2019in Protokolu o TGP. Referenčnoleto zbranih podatkov, upoštevanihpri izračunu ogljičnega odtisa, je 2021.
| Obseg | Emisije v t CO2 ekv. 2021 po lokacijski metodi | Emisije v t CO2 ekv. 2021 po tržni metodi |
|---|---|---|
| Obseg 1 | 78.763 | 78.763 |
| Obseg 2 | 28.015 | 57.059 |
| Obseg 3 | 197.096 | 197.096 |
| Skupaj | 303.874 | 332.918 |
| Obseg 3 Kategorije | Emisije [t CO₂e] | % |
|---|---|---|
| Kat 1 - Nakup materialov in storitev | 155.125 | 78,58 |
| Kat 2 - Nakup/postavitev osnovnih sredstev | 2.609 | 1,32 |
| Kat 3 - Aktivnosti povezane z energenti | 9.522 | 4,99 |
| Kat 4 - Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov | 19.589 | 9,92 |
| Kat 5 - Ravnanje z odpadki | 169 | 0,09 |
| Kat 6 - Službene poti | 30 | 0,02 |
| Kat 7 - Prevoz zaposlenih na delo in iz dela | 1.263 | 0,64 |
| Kat 8 - Najemsredstev v dobavni verigi | ni pomembno | ni pomembno |
| Kat 9 - Prevoz pri odpremi izdelkov | 1.589 | 0,80 |
| Kat 10 - Nadaljnja predelava proizvodov/storitev | 7.174 | 3,63 |
| Kat 11 - Uporaba proizvodov/storitev v življenjski dobi | ni pomembno | ni pomembno |
| Kat 12 - Ravnanje s proizvodi po koncuživljenjske dobe | 27 | 0,01 |
| Kat 13 - Najem sredstev v prodajno-distribucijski verigi |
ni pomembno
ni pomembno
| Skupaj | 197.096 | 100 |
|---|---|---|
| Obseg | 2021 | 2024 |
|---|---|---|
| Obseg 1 | Sphera MLC Database, DEFRA Database | Sphera MLC Database |
| Obseg 2 | Sphera MLC Database (lokacijska metoda); AIB Residual Mixes (tržna metoda) | Sphera MLC Database (lokacijska metoda); AIB Residual Mixes (tržna metoda) |
| Obseg 3 Kat 1 - Nakup materialov in storitev | Sphera MLC Database; SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by NAICS-6 | Sphera MLC Database; SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by NAICS-6 |
| Obseg 3 Kat 2 - Nakup/postavitev osnovnih sredstev | SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by NAICS-6 | SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by NAICS-6 |
| Obseg 3 Kat 3 - Aktivnosti povezane z energenti | Sphera MLC Database, DEFRA - GHG reporting: conversion factors 2021 | Sphera MLC Database |
| Obseg 3 Kat 4 - Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov | Sphera MLC Database; SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by NAICS-6 | Sphera MLC Database; SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by NAICS-6 |
| Obseg 3 Kat 5 - Ravnanje z odpadki | Sphera MLC Database | Sphera MLC Database |
| Obseg 3 Kat 6 - Službene poti | DEFRA - GHG reporting: conversion factors 2021 | DEFRA - GHG reporting: conversion factors 2024 |
| Obseg 3 Kat 7 - Prevoz zaposlenih na delo in iz dela | DEFRA - GHG reporting: conversion factors 2021 | DEFRA - GHG reporting: conversion factors 2024 |
| Obseg 3 Kat 9 - Prevoz pri odpremi izdelkov | Sphera MLC Database | Sphera MLC Database |
| Obseg 3 Kat 10 - Nadaljnja predelava proizvodov/storitev | Sphera MLC Database; Knauf EPD | Sphera MLC Database; Knauf EPD |
| Obseg 3 Kat 12 - Ravnanje s proizvodi pokoncu življenjske dobe | Sphera MLC Database | Sphera MLC Database |
Emisije TGP obsega 1 vključujejo vseneposredne emisije toplogrednih plinov iz porabe energije pri lastnih operacijah, izračunane v skladu s Protokolom o TGP. Poraba energije vključuje vse neposredne vire energije (zemeljski plin in kurilno olje) na lastnih lokacijah (proizvodni obrati, skladišča in pisarne) in pri lastnih vozilih. Emisije toplogrednih plinov so izračunane kot poraba energije, pomnožena z ustreznimi emisijskimi faktorji.
Emisije TGP obsega 3 vključujejo posredne emisije toplogrednih plinov višje in nižje vrednostne verige.
Emisije obsega 3 so izračunane skladno z:
Cinkarna Celje, d. d., ne poroča o emisijah v obsegu 3 v naslednjih kategorijah:
Kategorija 8 – najem sredstev v dobavni verigi: ne najemamo prostorov in drugih sredstev, zato je ta kategorija izključena.
prispevajo k posrednim emisijam v fazi uporabe. Vskladu s Protokolom o TGP jeporočanje o posrednih emisijah v fazi uporabe neobvezno. Zato je ta kategorija izključena.
Cinkarna Celje, d. d., neupravlja najetih sredstev zunaj svojih organizacijskih meja. Vsa relevantna sredstva so bodisi v lasti družbe bodisi pod njenim operativnim nadzorom. Zato kategorija 13 obsega 3 ni relevantna za poslovanje Cinkarne Celje, d. d., in je izključena iz evidence emisij obsega 3.
Cinkarna Celje, d. d., neupravlja franšiz, zato je ta kategorija izključena iz evidence emisij.
Cinkarna Celje, d. d., nima naložb, ki bi bile zunaj njenih organizacijskih meja ali operativnega nadzora. Zato je ta kategorija izključena iz evidence emisij. Naložbe v stroje in opremo so upoštevane v kategoriji 2. Podatki za obseg 3 vključujejo višjo stopnjo negotovosti pri merjenju, saj temeljijo na posrednih podatkih.
Cinkarna Celje, d. d., poroča o emisijah v obsegu 3 v naslednjih kategorijah:
vključuje emisije iz pridelave in predelave surovin in indirektnih materialov ter proizvodnje s strani tretjih oseb ter drugega blaga in storitev.
vključuje emisije iz investicij v gradnjo, namestitev, vzdrževanje in popravila, izračunane na podlagi ustrezne porabe sredstev.
vključuje emisije nastale pri pridobivanju, predelavi, transportu nabavljenih goriv in energije, ki niso vključeni v obseg 1 in 2.
vključuje emisije povezane s transportom, ki ni v lasti Cinkarne Celje, d. d., nabavljenih surovin in prodanih izdelkov, ki so bile plačane s strani Cinkarne Celje, d. d.
emisije iz zunanjega ravnanja z odpadki, ki nastanejo v Cinkarni Celje, d. d. Emisije so izračunane na podlagi teže ustvarjenih odpadkov in vrste odpadkov.
emisije iz službenih potovanj zaposlenih, ki jih financira Cinkarna Celje, d. d., povračilom stroškov različnih načinov prevoza (kilometrina) in povračilom stroškov bivanja in prehrane. Emisije so izračunane na podlagi poročil potovalnih agencij za letalska potovanja in finančnih podatkov za ostale aktivnosti. Podatki o potovanjih iz leta 2022 so bili uporabljeni za prikaz tipičnega poslovnega leta Cinkarne Celje, d. d., saj je bilo leto 2021 pod vplivom pandemije koronavirusa.
emisije iz prevoza zaposlenih med domom in delovnim mestom.
emisije iz distribucije, ki jo izvajajo tretje osebe in je Cinkarna Celje, d. d., ne financira.
emisije, ki nastanejo pri nadaljnji predelavi naših prodanih izdelkov. Pri izračunu ogljičnega odtisa, zaradi pomanjkanja točnih podatkov od kupcev, temeljimo na izkušnjah in utemeljenih predvidevanjih.
Podatki o emisijah niso bili neodvisno revidirani ali potrjeni s strani zunanjega organa. V prihodnosti bomo preučili možnost neodvisnega preverjanja skladno s standardi ESRS in Protokola o TGP, da bi izboljšali transparentnost in zanesljivost poročanja.
| Obseg | Emisije v t CO2 ekv. 2021 po lokacijski metodi | Emisije v t CO2 ekv. 2024 po lokacijski metodi |
|---|---|---|
| Obseg 1 | 78.763 | 74.180 |
| Emisije TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja z emisijami | 25.376 | 23.273 |
Cinkarna Celje, d. d. jena podlagi Sistema Evropske unije za trgovanje zemisijami zavezanka za trgovanje zemisijskimi kuponi. V preglednici so prikazani podatki o prejetih, prodanih in porabljenih kuponih družbe, tako z vidika števila kuponov kot njihove vrednosti v EUR.
Odstotek emisij toplogrednih plinov obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja zemisijami za leto 2021 znaša 32,2 %, za leto 2024 pa znaša 31,4 %.
| Trgovanje z emisijami EU-ETS | Leto 2021 | Leto 2024 |
|---|---|---|
| Število kuponov | 40.397 | 36.788 |
| Vrednost (EUR) | 2.136.597 | 2.387.909 |
| Prejeti kuponi | 40.397 | 36.788 |
| Prodani kuponi | 13.000 | 0 |
| Porabljeni kuponi | 25.376 | 0 |
Biogene emisije CO2 iz zgorevanja ali biorazgradnje biomase, ki niso vključene v emisije toplogrednih plinov obsega 1, so znašale 7.150,44 t C.
Družba je zmanjšala emisije z nakupom certifikatov brezogljične energije iz jedrske elektrarne. Na podlagi potrdila o razveljavitvi potrdil o izvoru električne energije, ki ga je izdala Agencija za energijo Republike Slovenije, ki potrjuje, da je za leto 2024 24.500 MWh električne energije bilo proizvedenih v napravah za proizvodnjo jedrske energije.
Iz sestave primarnih virov za električno energijo od dobavitelja električne energije za leto 2023 je razvidno, da je faktor emisij za ogljikov dioksid 389,840 t CO2/MWh, za Cinkarno Celje, d. d., pa je ta faktor 339 t CO2/MWh.
Električna energija proizvedena v jedrskih elektrarnah se smatra enako kot energija proizvedena iz obnovljivih virov, torej se obravnava kot ničemisijska.
Primarni podatki emisij pridobljenih od dobaviteljev in drugih partnerjev v vrednostni verigi niso vključeni v osnovni preračun obsega 3.
| Kazalnik | Leto 2021 | Leto 2024 |
|---|---|---|
| Intenzivnost TGP v tCO2/EUR lokacijska metoda | 0,00158 | 0,00139 |
| Intenzivnost TGP v tCO2/EUR tržna metoda | 0,00173 | 0,00150 |
Netoprihodki za leto 2024, uporabljeni za izračun intenzivnosti TGP, so usklajeni s postavko poslovnega izida v polju prihodki iz pogodb s kupci, kar je enako znesku 200.285.413 EUR (glej Pojasnilo 20 v računovodskem delu poročila). Netoprihodki za poslovno leto 2021 so znašali 192.462.100 EUR.
Družba v letu 2024 ni imela projektov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, financiranih z ogljikovimi dobropisi.
Družba pri odločanju oziroma spodbujanju izvajanja s podnebjem povezanih ciljev in politik ne uporablja interne ogljikocenovne sheme.
Preračun bruto in preostalih tveganj iz spodnje tabele temeljijo na podlagi ocenjenih stroškov in izgub v proizvodnji. Pri preračunu so upoštevani fiksni stroški na tono TiO2. Bruto tveganje pomeni znesek tveganja pred ukrepi za obvladovanje le tega, preostalo tveganje pa pomeni znesek po izvedbi ukrepov za obvladovanje. V primeru, da je verjetnost več kot enkrat letno, se tveganje podvoji.
| TVEGANJE | OBDOBJE | BRUTO TVEGANJE v EUR | PREOSTALO TVEGANJE v EUR | KLASIFIKACIJA TVEGANJ |
|---|---|---|---|---|
| Omejene dobave tehnološke vode v sušnih obdobjih | KRATKOROČNO | 3.850.000 | 7.700.000 | FIZIČNO |
| Močne padavine zaradi podnebnih sprememb (poplave, plazovi), ki bi lahko vplivale na porušitev pregrade | DOLGOROČNO | 246.000.000 | 4.920.000 | FIZIČNO |
Preostala vrednost obeh tveganj predstavlja 4,7 % bilančne vsote družbe Cinkarna Celje, d. d. na dan 31.12. 2024. Če nastopijo dogodki v povezavi s temi tveganji, bodo le-ti imeli negativen vpliv za izkaz poslovnega izida in posledično na denarni tok in bilanco stanja.
Tveganja se nanašajo na:
Ukrepi za prilagajanje (nadomestnivir vode, monitoringin stabilizacija pregradnegatelesa) zmanjšujejo potencialno finančno škodo za več kot 95 %, pri čemer je preostala izpostavljenost po izvedbi ukrepov ocenjena na 4,7% bilančne vsote.
Lokacijapomembnih fizičnih tveganj je Evropska Unija – Slovenija – glede na NUTS2 gre za vzhodno Slovenijo– Celje.
Delež sredstev, ki se obravnavajo z ukrepi, znaša 64 % (sredstva TiO2).
Denarniznesek v višini 168.728.022 EUR oziroma 84,2 % čistih prihodkov od prodaje nosilnega proizvoda TiO2 glede na celotne prihodke družbe Cinkarna Celje, d. d., so prihodki iz poslovnih dejavnosti, pri katerih obstaja pomembno fizično tveganje na kratko-, srednje- in dolgoročno obdobje. Bolj podrobno v poglavju IV Poročanje po odsekih v Računovodskem delu poročila.
Izvedli smo finančno oceno trajnostno povezanih tveganj in priložnosti, s katerimi se naša družba sooča. Pri tem smo upoštevali medsebojne povezave med vplivi in odvisnostmi, pri čemer smo prepoznali, da lahko zaradi suše pride do omejitev dobave vode, saj bi v tem obdobju pretok lahko padel pod ekološko sprejemljiv pretok, ki v vodnem dovoljenju predstavlja spodnjo mejo za dovoljenje za črpanje. Prekinitev črpanja pomeni takojšnjo ustavitev proizvodnje titanovega dioksida, ki je nosilni proizvod družbe. Glede na pretekla sušna obdobja in napovedi, obstaja verjetnost, da se bo sušno obdobje zgodilo dvakrat v letu in da bi bilo potrebno zaustaviti črpanje vsakokrat za 60 dni. Cinkarna Celje, d. d., ima dovoljenje, ki ji omogoča tudi uporabo pitne vode v tehnološkem procesu. Zaradi tehničnih omejitev je možnost uporabe 120 m3 vode na uro, kar nezadostuje za maksimalno proizvodnjo, ampak pomeni, da bi Cinkarna Celje, d. d., vsak dan proizvedla sorazmerno manj ton. To bi pomenilo povečanje fiksnih stroškov za 60 dni ob verjetnosti, da bi se to lahko zgodilo 2-krat letno, bi to tveganje lahko predstavljalo 7.700.000 EUR letno, kar bi negativno vplivalo na našo finančno situacijo.
Tveganje je bilo ocenjevano na osnovi podatkov o pretoku reke Hudinje in podnebnih projekcij (ARSO, IPCC), pri čemer je bila za oceno finančnega učinka uporabljena povprečna izguba proizvodnje na dan ter fiksni stroški ob zmanjšani kapaciteti. Časovno gre za kratkoročno tveganje.
Ocenjeni fiksni stroški bi znašali 57.901.417 EUR + sanacija pregrade – 2.000.000 EUR blaženje posledic.
Sanacija je preračunana iz razlitja, ki se je zgodilo na Madžarskem leta 2010 v družbi Ajka, ko se je iz podobne pregrade razlilo 1,1 mio m3 rdečega blata. Sanacija je takrat stala 141 mio EUR, preračunano na današnjo vrednost bi to bilo 188 mio EUR. Glede na to, da je bil tam pH visok in je bila ogromna okoljska škoda, takšna sanacija ne bo potrebna, vendar bi se pri nas lahko razlilo od 2 do 3-krat več materiala.
Cinkarna Celje, d. d., deluje v okviru vse strožjih okoljevarstvenih regulacij, ki vplivajo na upravljanje
emisij toplogrednih plinov (TGP). Politične in pravne odločitve na nacionalni in evropski ravni, zlasti
v okviru EU sistema trgovanja z emisijami (EU ETS), lahko pomenijo znatno finančno in operativno
tveganje za poslovanje družbe. Glede na Bloomberg in enerdata naj bi leta 2031 kuponi zrasli na
ceno nekje med 147 EUR in 200 EUR/tono. Glede na rast proizvodnje bomo še vedno potrebovali cca
24.000 kuponov, se pravi, da je nova vrednost 24.000 x 200 EUR = 4.800.000 EUR. Ocenjeni podatki
za leto 2031 niso upoštevani v projekcijah računovodskih izkazov, saj obdobje 2031 presega 5 letno
načrtovanost strateško obdobje računovodskih izkazov. Če se bo ocenjeno dejansko zgodilo, bo to
negativno vplivalo na izkaz poslovnega izida in denarni tok družbe.
Družba ocenjuje, da so sredstva nosilnega proizvoda TiO2, ki na dan 31. 12. 2024 znašajo 59.541.459
EUR, izpostavljena pomembnemu prej opredeljenemu fizičnemu tveganju. Družba je za blažitev tega
tveganja v pet-letni poslovni strategiji planirala investicijo v uporabo tehnološke vode iz CČN
Tremerje in nadomestitev vira vode iz vodotoka Hudinja v višini 12.100.000 EUR, kar obstoječim
osnovnim sredstvom pričakovane življenjske dobe ne bo spremenilo. Investicija bo izvedena do leta
2028 in financirana iz lastnih sredstev.
| TVEGANJE | OBDOBJE | BRUTO TVEGANJE v EUR | PREOSTALO TVEGANJE v EUR | KLASIFIKACIJA TVEGANJ |
|---|---|---|---|---|
| Politične in pravne odločitve v povezavi z emisijami CO2 ekv. | DOLGOROČNO | 4.800.000 | 800.000 | PREHODNO |
4,8 milijona EUR je denarni znesek, pri katerem obstaja pomembno prehodnostno tveganje v kratko-,
srednje- in dolgoročnem obdobju pred upoštevanjem ukrepov za blažitev podnebnih sprememb.
Za 4,8 milijona EUR se bodo povečali poslovni odhodki družbe, ki imajo negativen vpliv na izkaz
poslovnega izida v dolgoročnem obdobju po letu 2030 v višini 4,8 milijona EUR, kar pa presega
obdobje zastavljene pet letne poslovne strategije.
Delež sredstev, pri katerih obstaja pomembno prehodnostno tveganje, ki se obravnavajo z ukrepi za
blažitev podnebnih sprememb, znaša na dan 31. 12. 2024 64 % (delež sredstev nosilnega proizvoda
v vseh sredstvih).
Družba je v letih od 2022 do 2024 za znižanje prehodnostnega tveganja namenila 5.902.436 EUR in
s tem bo povečevala vrednost svojih sredstev v bilanci stanja in z dnevom njihove aktivizacije
postopno preko amortizacije obremenjevala poslovni izid. Družba je ocenila učinke na prihodnjo
finančno uspešnost in položaj v zvezi s sredstvi in poslovnimi dejavnostmi, pri katerih obstaja
pomembno prehodnostno tveganje z oceno življenjske dobe teh sredstev, katera imajo učinek na
znižanje prehodnostnega tveganja in učinki vpliva na poslovni izid družbe v prihodnjih letih preko
obračunane letne amortizacije, s predpostavko, da bodo sredstva amortizirana v njihovi življenjski
dobi. Učinki ocene prihodnjih vplivov so upoštevani v strateških izkazih družbe za obdobje 2024 −
2028.
Delež sredstev, pri katerih obstaja pomembno prehodnostno tveganje, ki se obravnavajo z ukrepi za
blažitev podnebnih sprememb, znaša 64 %. Družba bo v obdobju za zniževanje prehodnostnega
tveganja vložila 25.023.111 EUR in hkrati sredstva dala v uporabo, kar bo povečalo premoženje
družbe z dnevom aktivizacije teh sredstev in preko amortizacije vplivalo na izkaz poslovnega izida,
kar je upoštevano v poslovni strategiji 2024−2028.
Družba ocenjuje, da so sredstva nosilnega proizvoda TiO2, ki na dan 31. 12. 2024 znašajo 59.541.459 EUR, izpostavljena pomembnemu prej opredeljenemu prehodnostnemu in fizičnemu tveganju.
Družba je za blažitev tveganj v pet-letni poslovni strategiji in dodatnem dve-letnem obdobju planirala investicije v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije v višini 25.023.111 EUR, kar obstoječim osnovnim sredstvom pričakovane življenjske dobe ne bo spremenilo oz. ne bo potrebe po umiku ali odpisu sredstev, ki bi imela še neto sedanjo vrednost. Investicije bodo izvedene do leta 2030 in financirane iz lastnih sredstev. Družba je opredelila srednje in dolgoročno obdobje (opredelitev obdobij glej tabelo Fizična in prehodnostna tveganja – bruto in preostala tveganja) in temu ustrezno opredelila življenjske dobe sredstev, opredeljene v strategiji družbe 2024 − 2028.
Družba razkriva skupno vrednost nepremičnin energetske učinkovitosti (zgradb) v višini 38.846.617 EUR (glej izkaz finančnega položaja družbe v računovodskem delu poročila), za katere poraba energije temelji na notranjih ocenah energijske učinkovitosti. Družba nima razčlenjenih nepremičninskih sredstev po energijskih razredih, ampak vsa sredstva sodijo v en energijski razred.
V računovodskih izkazih v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju ni prepoznanih obveznosti iz predvidenih finančnih učinkov pomembnih prehodnostnih tveganj.
Denarni znesek v višini 168.728.022 EUR oziroma 84,2 % čistih prihodkov od prodaje nosilnega proizvoda TiO2 glede na celotne prihodke družbe Cinkarna Celje, d. d., so prihodki iz poslovnih dejavnosti, pri katerih obstaja pomembno prehodnostno tveganje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. Glej poglavje IV Poročanje po odsekih v računovodskem delu poročila.
Znesek sredstev nosilnega proizvoda TiO2 na dan 31. 12. 2024 znaša 59.541.459 EUR, kar predstavlja del sredstev opredeljenih v izkazu finančnega položaja družbe v postavki Opredmetena osnovna sredstva. Znesek prihodkov od prodaje v višini 168.728.022 EUR oziroma 84,2 % čistih prihodkov od prodaje nosilnega proizvoda TiO2 glede na celotne prihodke družbe Cinkarna Celje, d. d., so prihodki iz poslovnih dejavnosti, pri katerih obstaja pomembno fizično in pomembno prehodnostno tveganje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. Glej poglavje IV Poročanje po odsekih v računovodskem delu poročila in postavko izkaza poslovnega izida Prihodki iz pogodb s kupci (prihodki nosilnega proizvoda so umeščeni med celotne prihodke družbe v skupni višini 200.285.413 EUR).
Kot del naše strategije za zmanjšanje ogljičnega odtisa in povečanje energetske učinkovitosti smo opredelili vrsto ukrepov, ki bodo prispevali k optimizaciji rabe energije ter posledično k znatnim finančnim prihrankom. Pričakujemo, da bodo izvedeni ukrepi omogočili skupni prihranek v višini 5.159.304 EUR do leta 2030.
Z optimizacijo procesov, izboljšanjem energetske učinkovitosti in vpeljavo naprednih tehnologij pričakujemo skupni prihranek električne energije v višini 41.047 MWh do leta 2030. Ob upoštevanju povprečne cene električne energije v letu 2024 bo to prineslo finančni prihranek v višini 4.186.794 EUR.
Z zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv, optimizacijo procesov in postopnim prehodom na alternativne energetske vire pričakujemo prihranek 27.786 MWh zemeljskega plina do leta 2030. Glede na povprečno ceno zemeljskega plina v letu 2024 bo to prineslo prihranek v višini 972.510 EUR.
Družba Cinkarna Celje, d. d., je uvedla postopke za prepoznavanje in ocenjevanje dejanskih in morebitnih tveganj ter priložnosti, povezanih z onesnaževanjem. Izvedla je natančno analizo geografskih lokacij svojih obratov (lokaciji Celje in Mozirje) z namenom identifikacije območij z visokim tveganjem za onesnaževanje (bližina vodnih virov, gosto naseljena območja in ekološko pomembna območja). V posvetovanja v zvezi z prepoznavanjem vplivov, tveganj in priložnosti s področja onesnaževanja so bili vključeni zaposleni za svoje strokovno področje, posvetovali pa smo se tudi z drugimi ključnimi deležniki; tudi z prizadetimi skupnostmi, in sicer z lokalno skupnostjo.
Pregledali smo vplive lastne dejavnosti, postopoma pa izvajamo skrbni pregled vrednostne verige zaradi obsega in težavnosti pridobivanja podatkov. V prihodnje bomo širili obseg skrbnega pregleda in natančno način pridobivali celovite informacije za natančno oceno potencialnih in dejanskih negativnih vplivov, tveganj in priložnosti tudi za vrednostno verigo. Izvedena je bila tudi anketa med ključnimi deležniki s pomočjo katere smo prepoznali vplive lastne dejavnosti.
Za oceno vplivov so bili uporabljeni tudi rezultati monitoringov emisij v zrak, vodo in tla, stanja okolja, presoje skladnosti z zakonodajo ter drugi dostopni podatki.
Družba se zaveda svojih vplivov na okolje in prizadete skupnosti predvsem s svojimi sedanjimi in preteklimi proizvodnimi dejavnostmi. V ta namen so bile izvedene številne raziskave stanja tal in podzemnih vod, ki so pokazale, da je obremenjenost tal in podzemnih vod na lokaciji Celje ter na pripadajočih lokacijah (kot so Napravi za odstranjevanje odpadkov in Odlagališče nenevarnih odpadkov (v zapiranju)), predvsem posledica zgodovinskih industrijskih bremen. Industrijska dejavnost Cinkarne Celje sega v obdobje, ko okoljska zakonodaja ni bila dovolj stroga, prav tako pa je bila ozaveščenost o vplivih industrije na okolje in zdravje bistveno nižja kot danes. Posledica tega so okoljska bremena, ki še danes vplivajo na kakovost tal in podzemnih voda v proizvodnih obratih in njihovi okolici.
| Pomembni vplivi, tveganja in/ali priložnosti | Opredelitev | Lokacija/Vrednostna veriga | Časovno obdobje | Lastna dejavnost | Nižji del vrednostne verige | Višji del vrednostne verige |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Onesnaževanje zraka: | Izpusti vzrak SO2, H2S, drugi plini | Dejanski negativni vpliv | x | x | ||
| Drugi izpusti CO2 (procesni viri) | Dejanski negativni vpliv | x | x | |||
| Izpusti v zrak– trdi delci (prah) | Dejanski negativni vpliv | x | x | |||
| Onesnaževanje vode | Izpusti v reke− sulfat | Dejanski negativni vpliv | x | x | ||
| Izpusti v podzemne vode na področjih starih bremen | Dejanski negativni vpliv | x | x | |||
| Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost | Dejanski negativni vpliv | x | x | |||
| Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost | Dejanski negativni vpliv | x | x | |||
| Tveganje sprememb zakonodaje na področju proizvodnje in uporabe naših proizvodov | Tveganje | x | x | x |
Splošni postopek priprave dvojne pomembnosti je podrobneje opisan v ESRS 2 [SBM-3].
kemikalij, vključno s snovmi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost. Navedene snovi oziroma nevarne kemikalije lahko zaradi njihove uporabe povzročajo tveganje za ljudi in okolje.
Vplive in tveganja s področja onesnaževanja spremljamo, prepoznavamo in ocenjujemo. Pri tem uporabljamo razpoložljive podatke o izvedenih lastnih monitoringih emisije snovi v vode, zrak, monitoringe površinskih voda v okolici svojih lokacij, monitoringe stanja podzemnih voda in tal, hrupa, odpadkov, uporabe nevarnih snovi, spremljanje incidentov, pritožbe prizadetih skupnosti.
Vrednotimo prepoznane vplive in tveganja, po potrebi sprejemamo ukrepe ter redno poročamo o okoljskih kazalnikih. Spremljamo tudi druge dostopne rezultate monitoringov ter dognanja s področja onesnaževanja v okolici lastne dejavnosti, med drugim tudi podatek o preteklih onesnaževanjih in njihovih posledicah (zgodovinske podatke). Pozornost namenjamo tudi predvidenim spremembam v proizvodnih procesih tako, da ugotavljamo kako bi te spremembe lahko vplivale na okolje (vloge za spremembo okoljevarstvenih dovoljenj z opredelitvijo do dejanskih in predvidenih vplivov, opredelitev do BAT tehnik).
| Naziv politike, kodeksa, predpisa | Opis ključne vsebine | Odgovornost za politiko | Razkritje standardov ali pobud tretjih strani, ki jih družba upošteva pri izvajanju politike | Opis upoštevanja interesov ključnih deležnikov pri oblikovanju politike | Dosegljivost |
|---|---|---|---|---|---|
| Politika kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in |
Določa doseganje ključnih strateških ciljev s področja zmanjševanja onesnaževanja, izpolnjevanja zakonodajnih zahtev, prepoznavanja nevarnosti in tveganj in njihovo obvladovanje. Politika se uporablja za lastno dejavnost. Politika bo v letu 2025 dopolnjena in bo naslovila pomembne vplive, tveganja in priložnosti s področja preprečevanja in nadzora onesnaževanja zraka, vode in prsti ter nadomeščanja in zmanjševanja uporabe snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost.
Vodja trajnostnega tima, uprava, zaposleni
ISO 9001 (sistem vodenja kakovosti),
ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem),
ISO 45001 (sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu)
ISO 50001 (sistem upravljanja z energijo)
Pri oblikovanju Politike zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnosti in zdravja ter upravljanja z energijo je družba upoštevala interese ključnih deležnikov, med katerimi so zaposleni, poslovni partnerji, lokalna skupnost ter regulatorni organi in se uporablja za lastno dejavnost.
www.cinkarna.si
Zagotavljanje visoke ravni varstva pred nesrečami in varnosti in zdravja zaposlenih, prebivalcev in okolja z namenom:
Uprava, zaposleni
ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem),
ISO 45001 (sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu)
Družba je upoštevala interese zaposlenih, prizadetih skupnosti in podjetij s skupnimi učinki vpliva v primeru nastanka nesreče in zakonodajo ter se uporablja za lastno dejavnost.
zmanjševanje njihovih posledic za ljudi in okolje,
dogodka se ukrepa v smeri izvajanja ukrepov za odpravo izrednega dogodka in njegovih posledic za ljudi in imetje, pri čemer sodelujejo delavci na posameznih delovnih mestih, vzdrževalci, gasilci, enote civilne zaščite, izvajalci prve pomoči in drugi. Po dogodku se izvede analiza vzrokov in sprejmejo se ukrepi, da se dogodki ne bi ponavljali.
ISO 14001(sistem ravnanja z okoljem), ISO 45001(sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu)
Predpis upošteva zaposlene, prizadete deležnike in zakonodajo in se uporablja za lastno dejavnost.
www.cinkarna.si
Cinkarne Celje, d. d.
Predstavitev strateških ciljev s področja okolja, družbe in upravljanja družbe. Od poslovnih partnerjev pričakujemo, da ravnajo skladno z vsemi veljavnimi predpisi ter vzpostavijo sisteme, nadzore in pravila za spodbujanje skladnosti z veljavnimi predpisi in tem Kodeksom, vključno z mehanizmi usposabljanja, spremljanja in revidiranja. Poslovni partnerji so odgovorni za preverjanje skladnosti poslovanja s Kodeksom in za izpolnjevanje zahtev, opredeljenih v Kodeksu, in sicer v svoji lastni organizaciji kot tudi v svoji dobavni verigi.
Kodeks odraža uravnotežen pristop, ki omogoča učinkovito sodelovanje z vsemi deležniki ter spodbuja dolgoročne, trajnostno naravnane in etične nabavne prakse in se uporablja za vrednostno verigo.
Sestavni delvodenja družbe Cinkarna Celje, d. d., je integriran sistem vodenja, ki zajema temeljne prvine vodenja in poslovanja za vse dejavnosti družbe, skladno z zahtevami standardov ISO 9001 – Sistem vodenja kakovosti, ISO 14001 – Sistem ravnanja z okoljem, ISO 45001 – Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, nalokaciji PE Kemija Mozirje pa smo registrirani v sistem okoljskega ravnanja in presojanja EMAS. V okviru tega sistema imamo vzpostavljeno in dokumentirano Politiko kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter upravljanja z energijo.
Učinkovitost vzpostavljenih sistemov, vključno z zahtevami uredbe EMAS in Okoljske izjave, letno preverja certifikacijska družba SIQ (Slovenski institut za kakovost in meroslovje). Na podlagi okoljskega preverjanja in vseh dokumentiranih dokazil je Agencija Republike Slovenije za okolje dne 10. 2. 2025 izdala Odločbo o podaljšanju registracije v sistemu EMAS z registracijsko številko SI-00003 ter ustrezno Potrdilo o registraciji v sistemu EMAS z veljavnostjo do 30. 11. 2027. Navedena politika naslavlja odgovorno ravnanje z okoljem in s tem upravljanje pomembnih vplivov onesnaževanja zraka (SO2, H2S, trdnih delcev), zmanjševanje emisije CO2 (procesnih in drugih virov), izpustov v vode (sulfati) in podzemne vode ter rabo snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost, ter obvladovanje tveganj v lastni dejavnosti (navedeni IRO v tabeli: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) za področje E2).
S politiko preprečevanja večjih nesreč in zmanjševanja njihovih posledic ter organizacijskim predpisom za obvladovanje varnosti in odziva na izredne dogodke obravnavamo morebitne vplive onesnaženja zraka, vode, podzemne vode in tal, vključno z varno rabo nevarnih snovi. Z kodeksom trajnostnega poslovanja za poslovne partnerje pa obravnavamo pomembne vplive iz tabele: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) za področje E2 za višji in nižji del vrednostne verige.
Na področju okolja delujemo skladno z zahtevami zakonodaje in okoljevarstvenimi dovoljenji. To vključuje tudi upoštevanje zahteve direktiv EU o Industrijskih emisijah (izpolnjevanje zahtev iz zaključkov BAT (Best Available Techniques)), Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter Uredbo o razkritjih, povezanih s trajnostjo. Aktivno sodelujemo s pristojnimi institucijami pri načrtovanju in izvajanju okoljskih ukrepov in aktivno obvladujemo vplive na okolje. Vzpostavljamo dialog in vključujemo lokalne skupnosti v soodločanje o okoljskih ukrepih in transparentno poročamo o doseženih rezultatih.
Prav tako spremljamo, izobražujemo in iščemo možnosti za postopno izločanje in nadomeščanje snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost. Imamo vzpostavljene postopke za prepoznavanje tveganj in izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj ter zagotavljamo hitro in učinkovito odzivanje v izrednih razmerah, da se preprečijo oziroma zmanjšajo onesnaževanje. Redno spremljamo in poročamo o napredku pri doseganju okoljskih ciljev.
Odsvojih poslovnih partnerjev pričakujemo podpis kodeksa trajnostnega poslovanja in jih s tem zavezujemo k uresničevanju strateških ciljev tudi s področja onesnaževanja. Izvajamo skrbne preglede z namenom prepoznavanja vplivov, tveganj in priložnosti lastne dejavnosti in vrednostne verige. Sprejeta je bila tudi Trajnostna strategija družbe do leta 2030. Bolj podrobno v poglavju [SBM-1].
Emisije snovi v zrak skrbno spremljamo na obeh lokacijah (Celje in Mozirje). Merimo onesnaževala, kot so žveplovioksidi (SOx), vodikov sulfid (H2S), dušikovioksidi (NOx), ogljikov monoksid (CO), skupni prah in skupni organski ogljik (TOC). Glede na rezultate emisijskih monitoringov ter spremljanja stanja okolja in morebitnih vplivov družbe na okolje smo prepoznali tri vrste emisij kot pomembne: emisija SOx, emisija H2S in emisija skupnega prahu.
Navedeni trije ključni emitenti nastajajo na lokaciji Celje in v največji meri pri proizvodnji titanovega dioksida. Zato so na tem mestu vsi ukrepi usmerjeni v njihovo zmanjševanje in so podani v preglednicah.
| Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti | Leto | Investicije (EUR) |
|---|---|---|
| Avtomatsko dodajanje NaOH v zalivalno raztopino na čistilni napravi | 2024* | 40.000 |
| Avtomatsko doziranje apna pri taljenju žvepla | 2024* | 110.000 |
| Zamenjava sistema za vzorčenje iz razklopnih stolpov | 2025 | 10.000 |
| Črpanje alkalne raztopine iz 12.21 v 12.20 | 2024** | 35.915 |
| Vodenje reakcije razklopa v smeri omejevanja nastajanja H2S | 2030 | 22.000/leto |
| Dograditev 3. kolone za absorpcijo H2S na taljenju žvepla | 2026 | 150.000 |
** Izvedeno
| Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti | Leto | Investicije (EUR) |
|---|---|---|
| Dograditev dodatnega sulfacid reaktorja | 2030 | 2.000.000 |
| Redna menjava katalizatorja V2O5 in aktivnega oglja | 2030 | 1.590.000 |
| Doziranje NaOH direktno v predložke 12.24 A, B, C | 2024* | 133.278 |
| Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti | Leto | Investicije (EUR) |
|---|---|---|
| Z inženirskim pristopom izboljšanje delovanja čistilne naprave na predsušenju | 2030 | 5.000/leto |
Odpadnevode nastajajona obeh lokacijah družbe. Le-tese pred izpustom očistijo na lastnih čistilnih napravah ali pase vodijo na čiščenje. Z izvajanjem monitoringa na izpustih spremljamo onesnaževala in tudi njihov vpliv na površinske vode, kamor se določene očiščene odpadne vode izpuščajo.
Monitoring se izvaja redno in sistematično na vseh izpustih odpadnih vod kot tudi na površinskih vodah, kamor se izpuščajo odpadne vode. Ključni vpliv na površinske vode ima emisija sulfatov kot posledica dejavnosti proizvodnje titanovega dioksida po sulfatnem postopku. Povečana koncentracija sulfatov v odpadnih vodah družbe posledično vpliva na kemijsko sestavo vodotoka, kar posledično vpliva na vodne ekosisteme.
Družba zato izvaja nadzor nad emisijami sulfatov v odpadnih vodah in si prizadeva za njihovo zmanjšanje z ukrepi učinkovitega obvladovanja voda znotraj samega proizvodnega procesa in paz zapolnjevanjem Naprave za odstranjevanje odpadkov in s tem zmanjšanje emisij sulfatov. Izvaja tudi ukrepe za preprečevanje onesnaževanja podzemnih voda na območjih starih bremen, in sicer z izvedbo rekonstrukcije Odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak, ter z izvajanjem rednih obsežnih monitoringov stanja podzemnih in površinskih voda.
| Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti | Leto | Investicije (EUR) |
|---|---|---|
| Učinkovito obvladovanje voda − povečanje notranjih reciklov tehnološke vode. | 2025 | 140.000 |
| Zapolnjevanje Naprave za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom | 2030 | 4.537.300 |
Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost
Družba pri svojih proizvodnih dejavnostih uporablja nevarne snovi in se zaveda vplivov ter tveganj njihove uporabe za ljudi in okolje. Sistematično spremlja uporabo snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost (SoC), in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC). V ta namen išče možne zamenjave z manj nevarnimi, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, prizadeva se tudi za zniževanje njihove količine. Veliko pozornost namenja tudi izobraževanju zaposlenih o varni uporabi kemikalij.
| Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti | Leto | Investicije (EUR) |
|---|---|---|
| Zamenjava hidrazina z manj nevarno alternativo | 2027 | 5.000/leto |
| Uvesti alternativo za TMP v proizvodnji TiO2 | 2027 | 4.000 |
Zgoraj navedeni investicijski stroški, ki še niso bili izvedeni so ocenjeni.
Družba je v 2024 izvedla analizo višjega dela vrednostne verige in vpeljalo postopek skrbnega pregleda pomembnejših dobaviteljev. V letu 2024 smo uporabili/pregledali/zbrali za skrbni pregled:
Za učinkovito obvladovanje vplivov vrednostne verige bo družba v naslednjih obdobjih izvajala aktivnosti, ki vključujejo nižji in višji del vrednostne verige ter predvidevajo ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov.
Predvideni koraki so:
Družba Cinkarna Celje, d. d., si je zastavila kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje na področju zmanjševanja onesnaževanja ter upravljanja snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost, z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje. Gre za prostovoljne odločitve. Osredotoča se na ključne vplive, ki znatno prispevajo k preprečevanju onesnaževanja in nadzoru ter pomembno zmanjšujejo ravni onesnaženja in izboljšujejo kakovost okolja.
preprečevanju in nadzoru onesnaževanja. Za spremljanje napredka seizvajajo sistemimonitoringa in poročanja. Dodelijo se tudi ustrezni viri financiranja. Z osredotočanjem nata področja lahko cilj, povezan onesnaženjem, učinkovito odpravi pomanjkljivosti v kriterijih za znatne prispevke k preprečevanju onesnaževanja in nadzoru, kar vodi do pomembnih izboljšav v kakovosti okolja.
Družba se zaveda pomena sodelovanja z dobavitelji in poslovnimi partnerji, zato si prizadeva:
Družba zastavljene cilje spremlja četrtletno in njihovo učinkovitost preverja enkrat letno v sklopu letnega vodstvenega pregleda, katerega del je tudi skrbni pregled. Sprejemamo in izvajamo ustrezne ukrepe, da zagotovimo, da naše taksonomsko sprejemljive dejavnosti ne povzročajo znatne škode ciljem, določenim v Uredbi (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (Uredba o taksonomiji) ter da izpolnjujemo merila za nebistveno škodovanje (DNSH).
Zmanjšanje emisij v zrak je ključno za izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje. V ta namen si postavljamo cilje in zmanjšujemo emisije na posameznih virih, na katere lahko vplivamo. Spremljamo emisije snovi v zrak z merjenjem, skladno s programom monitoringa, ki ga izvajajo pooblaščene zunanje organizacije. Meritve izvajajo v skladu z veljavnimi standardi in so občasne (enkrat na leto, enkrat na 3 leta ali enkrat na 5 let) ali pa se izvaja stalno spremljanje onesnaženja zraka. Ključni parametri so SOx, H2S in skupni prah.
| Vrsta emisij | 2024 |
|---|---|
| Žveplov dioksid (SO2) (kg) | 88.338 |
| Žveplov dioksid (SO2) (kg/t TiO2) | 0,51 |
| Vodikov sulfid (H2S) (kg) | 2.331 |
| Vodikov sulfid (H2S) (kg/t TiO2) | 0,04 |
| Prah (kg) | 9.550 |
| Prah (kg/t TiO2) | 0,16 |
Emisijske količine žveplovega dioksida, vodikovega sulfid in prahu iz proizvodnje titanovega dioksida so bile pod mejno vrednostjo (mejna vrednost za SO2 je 500 kg/t TiO2, za H2S je 0,05 kg/t TiO2, za prah 0,45 kg/t TiO2; glede na OVD oziroma glede na uredbo TiO2 in BAT).
Podatki, predstavljeni v zgornji tabeli, so pridobljeni z merjenjem in so podvrženi merilni negotovosti, ki se podaja pri merjenju emisij snovi v zrak skupaj z metodo merjenja. V nadalje so preračunani s pomočjo razpoložljivih podatkov o obratovanju naprav. Z merjenjem se določijo koncentracije onesnaževal, ki se preračunajo v letne količine glede na število obratovalnih ur vira, ki je merjen oz. ocenjen za poročano leto. Določene meritve se izvajajo le enkrat letno pri pogojih največjega obratovanja in se predvideva, da so takšne koncentracije skozi vse leto, zato so določene metrike lahko precenjene. Izračunane so tudi specifične emisije glede na količino proizvedenega produkta, ki se meri.
Cinkarna Celje, d. d., ugotavlja, da so nekatere kvantitativne metrike podvržene višji stopnji merilne negotovosti. Gre predvsem za metrike emisij snovi v zrak, ki se določijo na podlagi meritev, ki se izvajajo enkrat na tri leta ali pet let ali enkrat na leto.
Na lokaciji Celje v sklopu proizvodnih procesov nastajajo odpadne in hladilne vode. Odpadne vode se čistijo na lastnih čistilnih napravah in so po čiščenju primerne za izpust v vodotok. Kjer je mogoče, se izvajajo postopki za vračanje in ponovno uporabo vode v procesih. Komunalne odpadne vode se čistijo na Centralni čistilni napravi Celje (Tremerje). Večina hladilnih sistemov je zaprtih, zato ni izpustov. Padavinske odpadne vode se v vodotok odvajajo ločeno, in sicer posredno (očiščene v oljnih lovilcih in peskolovih) ali neposredno.
odvisen od več dejavnikov, in sicer racionalne rabe vode za sanitarnenamene in delno za tehnološki namen ter izgube na notranjem vodovodnem sistemu.
| Vrsta emisije | 2024 |
|---|---|
| Količina izpuščenega sulfata (v kg/leto) | 9.099.998 |
| Specifična količina sulfatov (SO42- v kg/t TiO2) | 149 |
| Količina izpuščenega cinka (v kg/leto)* | 114 |
| Količina izpuščenega bakra (v kg/leto)* | 33 |
SO42- v kg/t TiO2 je koncentracija sulfatov na enoto proizvoda TiO2*Poročanje v skladu z zahtevo iz priloge II k Uredbi (ES) št 166/2006 (Uredba o E-RIPO)
Emisijskakoličina izpuščenega sulfata iz proizvodnje titanovega dioksida jebilapod mejno vrednostjo (mejna vrednost je 550 kg/t TiO2 glede na OVD oziroma glede na uredbo TiO2in BAT). Na podlagi monitoringov v letu 2024 ni bilo ugotovljenih preseganj sulfatov oz. drugih koncentracij snovi v odpadnih vodah.
Podatki, predstavljeni v zgornji tabeli, so ročno izračunani na podlagi razpoložljivih podatkov, ki se pridobijo zmerjenjem in so podvrženi merilni negotovosti, ki sepodaja primerjenju. Z merjenjem se določijo koncentracije onesnaževal, ki se preračunajov letne količine glede na količino izpuščene odpadne vode,ki je merjena (merilna negotovost) za poročano leto. Določenemeritve seizvajajo 12-krat letno pripogojih obratovanja in se predvideva,da so takšne koncentracije skozi vse leto, zato so določene metrike delno posledica ocene. Izračunane so tudi specifične emisije glede na količino proizvedenega produkta, ki se meri.
Družbavsako leto poročao emisijah snovi, ki presegajo pragove (mejnokoličino) za poročanje, določene z evropskouredbo o registru izpustov inprenosa onesnaževal (E-RIPO). V letu 2024 so to emisije žveplovega dioksidav zrak, emisije cinka in bakra v vode na proizvodni lokaciji v Celju.
Onesnaženjepodzemnih vodaje pomemben okoljski izziv, ki gaobravnavamo skrbno. Pri oceni tveganja za onesnaženje tal in podzemne vodeupoštevamo različne dejavnike, kot so lastnosti nevarnihsnovi, količina snovi, ki se skladišči ali uporablja, ter območje naprave. V skladu z Zakonom o varstvuokolja smo upravljavcidejavnosti in naprav, ki lahko povzročajoonesnaževanje okolja večjega obsega. V letu 2023 smo pripravili in predložili Ministrstvu za okolje in prostor oceno možnosti onesnaženja, delno izhodiščno poročilo z osnutkompredloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal in osnutek predloga programa obratovalnega monitoringa podzemnevode in sicer v skladuz zahtevami UredbeIED (Uredba o vrsti dejavnostiin naprav, ki povzročajoindustrijske emisije (Uradnilist RS, št. 68/22)). V delnem izhodiščnem poročilu (IP) so predvidene vzorčne točke za tla in podzemne vode.
stanja tal in podzemnih voda ter da ostajamo znotraj zakonskih vrednosti. V primeru, dabi rezultati monitoringa pokazali slabšanje stanja bomo sprejeli dodatne ukrepe in o tem tudi poročali.
Na lokaciji Celje, nanapravah za odstranjevanjeodpadkov Za Travnikom in Bukovžlakter na Odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak skladno z okoljevarstvenimdovoljenjem izvajamo monitoring podzemne vode. Ugotovljeno je namreč, da Odlagališče nenevarnih odpadkov Bukovžlak vpliva na podzemno vodo. Poleg rednega izvajanja monitoringa stanja podzemnih voda so v izvajanju tudi dela, predvidena v okviru projekta za Rekonstrukcijo odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak, ki bodo zmanjšala omenjen vpliv. Zaključena bodo predvidoma v letu 2027.
Vpliv na organizme v vodotokih spremljamo z rednim izvajanjem monitoringa površinskih vod in sicer na lokaciji Celje. Monitoringi se izvajajo na treh vodotokih, kjer se spremlja vpliv lastne dejavnosti in sicer na vodotoku Hudinja, Vzhodna Ložnica in Dobje. Spremlja se hidrološko stanje, obširen nabor kemijskih parametrov v vodi ter določen nabor kemijskih parametrov v sedimentu in tudi monitoring živih organizmov.
Varnost visoko nasutih pregrad spremljamo z rednim tehničnim opazovanjem, izvajanjem vzdrževalnih del ter na lokaciji Bukovžlak izvajamo sezmično opazovanje.
Na področju onesnaževanja delujemo skladno z zahtevami zakonodaje (E-RIPO, IED,…) in okoljevarstvenimi dovoljenji. Upoštevamo tudi zahteve BREF in Zaključke BAT. Izvajamo redne obratovalne monitoringe (trajne meritve, občasne meritve) in o rezultatih poročamo.
V obdobju zadnjih pet let in več v družbi nismo imeli glob ali sankcij zaradi neupoštevanja okoljske zakonodaje in predpisov. Cinkarna Celje, d. d., se glede na direktivo IED (Direktiva o industrijskih emisijah, 2010/75/EU), ki ureja preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja okolja iz industrijskih dejavnosti, uvršča med naslednje dejavnosti: 4.2a, 4.2e, 4.5 za te upošteva tudi skladnosti z BAT.
Družba zagotavlja skladnost uporabe in proizvodnje nevarnih kemikalij z uredbo REACH (Uredba ES 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij) in uredbo CLP (Uredba ES 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in zmesi), ki temelji na globalno usklajenem sistemu (GHS).
V proizvodnih procesih ter pri samem vzdrževanju le-teh se uporabljajo tudi snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost (SoC), in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC). SoC izpolnjujejo merila iz člena 57 in so opredeljene v skladu s členom 59(1), Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta.
SVHC izpolnjujejo merila iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 (REACH) in so opredeljene v skladu s členom 59(1) navedene uredbe. Le-te so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje – nakratko CMR ter snovi, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene (PBT), ali snovi, ki so zelo obstojne in zelo bioakumulativne (vPvB).
Delež SoC, ki ostanejo kot del izdelka, je 893 t oz. 91 % vseh uporabljenih SoC. 9 % se jih uporablja za vzdrževanje ali kot gorivo. Delež SVHC, ki ostanejo kot del izdelka, je 2,4 t oz. 78,4 %. Noben izdelek sam po sebi ne spada v kategorijo SVHC. Delež SVHC, ki se iz obrata izločijo kot emisije v vode, je 11,4 %, ostalih 10,3 % pa se uporablja za vzdrževanje.
| Razred nevarnosti | Pripadajoči stavki nevarnosti |
|---|---|
| Nevarnosti za zdravje – rakotvornost, mutagenost, strupenost za razmnoževanje (CRM), kategorija 1A in 1B, kategorija 2 | H350, H360FD, H360F, H360D, H360Fd, H361d, H351, H341, H361, H361f, H361d, H361fd |
| Specifična strupenost za ciljne organe - enkratna ali ponavljajoča se izpostavljenost, kategorija 1 in 2 | H371, H372, H373 |
| Preobčutljivost dihal, kategorija 1 | |
| Preobčutljivost kože, kategorija 1 | H317, H334 |
| Nevarno za vodno okolje - kronična nevarnost kategorija od 1 do 4 | H400, H410, H411, H412 |
Lastnosti in količine SoC in SVHC, ki se uporabljajo v proizvodnih in podpornih procesih, so zbrane iz notranjega sistema zbiranja podatkov, zabeleženega v programu Oracle. Vrednosti so natančne in niso preverjane s strani zunanjih strokovnjakov.
| SoC (t) | SVHC (t) | Skupna količina snovi, ki se nabavijo ali uporabijo med proizvodnjo. | Skupna količina snovi, ki zapustijo objekte kot emisije, kot izdelki ali kot del izdelkov. |
|---|---|---|---|
| 983 | 3,0 | 975 | 2,7 |
| Količina snovi, ki zapustijo objekte kot emisije | 82 | 0,3 | |
| Količina snovi, ki zapustijo objekte kot del izdelkov | 893 | 2,4 |
| Razredi nevarnosti | Snov | Količina SVHC, ki zapustijo objekte kot emisije, kot izdelki ali kot del izdelkov. (t) |
|---|---|---|
| Rakotvornost (57a člen Uredbe REACH) | Hidrazin | 0,34 |
| Strupeno za razmnoževanje (57c člen Uredbe REACH) | Borax dekahidrat | 1,20 |
| 4,4'-isopropylidenediphenol (Bisfenol A) | 1,44 | |
| 2-Butanon oksim | 0,003 | |
| N-metil-2-pirolidon | 0,02 |
| Kratkoročno | 2024 | Srednjeročno | 2028 | Dolgoročno | 2030 |
|---|---|---|---|---|---|
| Odstotek čistih prihodkov iz izdelkov in storitev, ki so ali vsebujejo snovi, ki vzbujajo skrb | 43 % | 47 % | 47 % | ||
| Odstotek čistih prihodkov iz izdelkov in storitev, ki so ali vsebujejo snovi, ki vzbujajo veliko skrb | 0,6 % | 0,5 % | 0,4 % |
| Obdobje | 2024 | 2028 |
|---|---|---|
| Čisti prihodki podjetja (EUR) | 200.285.413 | 262.678.089 |
| Prihodki od izdelkov, ki vsebujejo snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost (SoC) (EUR) | 87.387.455 | 123.458.701 |
| Delež (%) | 43,6 | 47,0 |
| Obdobje | 2024 | 2028 |
|---|---|---|
| Čisti prihodki podjetja (EUR) | 200.285.413 | 262.678.089 |
| Prihodki od izdelkov, ki vsebujejo snovi z veliko zaskrbljenostjo (SVHC) (EUR) | 1.275.169 | 1.313.390 |
| Delež (%) | 0,6 | 0,5 |
Izračun odstotka čistih prihodkov za srednjeročno obdobje je skladno s strategijo za obdobje 2024/2028. Za dolgoročno obdobje, leto 2030, pa imamo zaenkrat le oceno, da bo delež 47 % za SoC oz. 0,4 % za SVHC.
Prepoznali smo potencialna finančna tveganja, povezana s spremembami predpisov. Strožji predpisi o uporabi snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, bi lahko privedli do povečanja stroškov skladnosti. Sredstev za to pa nismo posebej rezervirali, saj nimajo pomembnega vpliva za pokritje potencialnih stroškov sanacije in prilagoditve v naslednjih treh letih.
Naše finančne napovedi temeljijo na trenutnih tržnih trendih, regulativnem okolju in tehnoloških napredkih. Zavedamo se, da obstaja stopnja negotovosti v teh predpostavkah, zlasti glede prihodnjih regulativnih sprememb in tehnoloških inovacij. Družba se zavezuje, da bo redno pregledovala in prilagajala naše finančne ocene, da odražajo najnovejše informacije in zagotavljajo odpornost našega poslovnega modela.
Naš delež neto prihodkov, ustvarjenih s proizvodi in storitvami, ki vsebujejo snovi, ki predstavljajo skrb, in snovi, ki predstavljajo zelo visoko skrb, je bil 43 % in 0,6 % v poročevalnem obdobju. Družba v navedenem obdobju nima naložb v obratna in osnovna sredstva v povezavi z velikimi incidenti in depoziti.
Voda je dragocena življenjska dobrina, zato znjo ravnamo skrbno v celotnem krogu, od odvzema na izvoru do vračanja očiščene odpadne vode v naravo. Za svoje proizvodne procese na lokaciji Celje uporabljamo tehnološko vodo, ki jo pridobimo s črpanjem površinske vode iz vodotoka in pa podzemno vodo. Pitno vodo uporabimo za sanitarne namene in tehnološke namene na obeh lokacijah (geografske lokacije).
V postopku ocenjevanja vplivov in prepoznavanja tveganj in priložnosti je bila poraba (odvzem) površinske vode prepoznana kot pomembna podtema. V ta namen se je izvedla analiza lokacije odvzema, količine odvzema v odvisnosti od stanja vira (vodotoka) ter posledično vpliva tega odvzema na stanje vodotoka. Namen je bil, da se identificirajo območja z visokim tveganjem (preverila se je bližina zajetij vodnih virov za oskrbo s pitno vodo, gosto naseljenih območij in ekološko pomembnih območij).
Lokacija odvzema za lastno dejavnost ni v območju večjega vodnega stresa, prav tako neposredno ne vpliva na oskrbo s pitno vodo in ni na območju varovanih območij Natura 2000. Za oceno vplivov so bili uporabljeni rezultati monitoringov vode, stanja okolja, presoje skladnosti z zakonodajo ter drugi dostopni podatki. Nekateri ključni dobavitelji se nahajajo na območju srednjega in nizkega vodnega stresa, in izvajajo tudi določene ukrepe.
V posvetovanja v zvezi s prepoznavanjem vplivov, tveganj in priložnosti so bili vključeni zaposleni s svojih strokovnih področij, posvetovali pa smo se tudi z drugimi ključnimi deležniki; tudi s prizadetimi skupnostmi (Sklic na poglavje S3). Osredotočali smo se na vplive lastne dejavnosti in pregledovali smo vplive v vrednostni verigi z izvajanjem skrbnega pregleda. Družba je prepoznala več vrednostnih verig, vendar smo se osredotočili na ključno vrednostno verigo, povezano z višjim delom proizvodnje TiO₂.
V prihodnje bomo širili obseg skrbnega pregleda in na ta način pridobivali celovite informacije za natančno oceno potencialnih in dejanskih negativnih vplivov tveganj in priložnosti. Postopek prepoznavanja in ocene vplivov, tveganj in priložnosti je opisan bolj podrobno v točki ESRS 2 [SBM-3].
Kot je navedeno zgoraj, družba Cinkarna Celje, d. d., za svoje proizvodne procese potrebuje velike količine vode. Odvzem vode iz bližnjega vodotoka lahko povzroči negativni vpliv na vodotok; predvsem v daljših sušnih obdobjih lahko dodatno povzroči znižanje vodostaja, kar dolgoročno lahko vpliva na ekosistem. Sušna obdobja leta so zaradi podnebnih sprememb vedno pogostejša, kar posledično pomeni tudi veliko tveganje za družbo, saj se črpanje vode ne sme izvajati, ker pade pretok reke pod določen ekološki minimum, ki v vodnem dovoljenju predstavlja spodnjo mejo za dovoljeno črpanje. Prekinitev črpanja pomeni tako višjo ustavitev proizvodnje titanovega dioksida, ki je nosilni proizvod družbe. Za krajše obdobje je ta vir vode možno nadomestiti s pitno vodo.
| Pomembni vplivi, tveganja in/ali priložnosti | Opredelitev | Lokacija/Vrednostna veriga | Časovno obdobje | Lastna dejavnost | Nižji del vrednostne verige | Višji del vrednostne verige | Kratkoročno | Srednjeročno | Dolgoročno |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poraba (odvzem) vode iz reke (nižanje vodostaja) | Dejanski negativni vpliv | x | x | x | |||||
| Negativni vpliv na poslovanje družbe zaradi omejene dobave tehnološke vode v sušnih obdobjih | Tveganje | x | x | ||||||
| Izpusti v reke − sulfat | Dejanski negativni vpliv | x | x |
[E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri
| Naziv politike | Opis ključne vsebine | Odgovornost za politiko | Razkritje standardov ali pobud tretjih strani, ki jih družba upošteva pri izvajanju politike | Opis upoštevanja interesov ključnih deležnikov pri oblikovanju politike | Dosegljivost |
|---|---|---|---|---|---|
| Politika kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter upravljanja z energijo | Določa doseganje ključnih strateških ciljev spodročja rabe virov, odgovornega upravljanja z vodnimi viri in sicer na način zmanjševanja porabe naravnih vodnih virov, uvajanja ponovne rabe odpadne vode, zmanjšanja onesnaževanja vode, prepoznavanja nevarnosti in tveganj vplivov na okolje in njihovo obvladovanje, da v največji možni meri preprečujemo morebitno škodo za okolje in ljudi ter seveda zavezanost k spoštovanju strogih zakonodajnih zahtev s tega področja. | Uprava, zaposleni | ISO 9001(sistem |
Družba upošteva interese ključnih deležnikov, med katerimi so zaposleni, poslovni partnerji, lokalna skupnost ter regulatorni organi in se uporablja za lastno dejavnost.
Posebne politike za obravnavo in upravljanje vodnih virov nimamo. Navedena Politika kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter upravljanja z energijo širša naslavlja IRO iz Tabele:
Cilji preprečevanja onesnaževanja vode (izpusti − sulfati), upravljanje z vodnimi viri (zmanjšanje porabe vode iz reke) in obvladovanje tveganj (omejene dobave vode zaradi sušnih obdobij).
Politika bo v letu 2025 dopolnjena skladno s sprejeto Trajnostno strategijo, v kateri prav tako posebne poudarek dajemo zmanjševanju uporabe sveže vode v svojih proizvodnih procesih ter recikliranju in ponovni uporabi ter s tem tudi pozitivnemu doprinosu na vodne ekosisteme.
Družbaje v letu 2024 pripravila revidirano strategijo v katero so vključenitudi ukrepi in viri, ki naslavljajo pomembne temes področja vodnih virov. V strategijise osredotočamo na izogibanje rabi vode iz naravnih vodnih virov, predelaviodpadne vode in njeni ponovni uporabi. Predviden je ukrep uporabetehnološke vodeiz Centralne čistilne naprave Tremerje (ČN). Gre za odpadno vodo, ki se sedaj po čiščenju na tej čistilni napravi izpušča v vodotok Savinja. Z uporabo vodeiz ČN v Tremerjah bi družbaodvzem sveže vode iz vodotoka Hudinjapraktično prekinilo, sajbi to vodo uporabljali zgolj šeob vzdrževalnih delih na ČN, ko je izpust vode izČN v reko Savinjo prekinjen. S tem ukrepom odpravljamo tveganja pomanjkanja vode. Podobne učinke imajo tudi ukrepi uvajanja notranjih reciklov in vračanja vode v ponovno uporabo.
| Vrstaukrepov in ključnih aktivnosti | Leto | Predvideni prihranki (poraba vode/ t TiO2) | Investicije (EUR) |
|---|---|---|---|
| Uvedba notranjih reciklov vode in s tem nižanje specifične porabe sveže vode na tono proizvoda in s tem zniževanje porabesveže vode v proizvodnji TiO2 oziroma zniževanje količinenačrpane vode iz vodotoka Hudinja. | 2025 | 40 m3/h 5 m3/t TiO2 350.400 m3/leto | 20.000 |
| Vračanje prelivnih vod iz Bukovžlaka | 2028 | 40 m3/h 5 m3/t TiO2 350.400 m3/leto | 1.000.000 |
| Uporaba tehnološke vode iz CČN Tremerje in pretežna nadomestitev vira vode iz vodotoka Hudinje | Po 2028 | pretežna zamenjava naravnega vira | 12.000.000 |
DružbaCinkarna Celje, d. d., si je zaprepoznane negativne vplive in tveganja s področja ravnanjaz vodnimi viripostavila kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje. Gre za prostovoljne odločitve, ki imajo strateškipomen za zagotovitev dovolj vodnih virov in s tem nemoteno proizvodnjo ter prilagajanjepodnebnim spremembam in zmanjšanje rabevode in njeno ponovno uporabo. Cilji za zmanjšanje izpustov v vode sopodani v poglavju [E2-3] Cilji v zvezi z onesnaževanjem.
Strateški cilji vključujejo:
Da bidružba dosegla svoje strateške cilje, so zastavljeni naslednji specifični in merljivi cilji:
vodotoka Hudinja in podzemno vodo iz treh izvirov pri napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Odvzemi vode za lastno dejavnost so na območju nizkega vodnega stresa. Količino prečrpane vode iz reke Hudinje redno spremljamo sami z ustreznimi merilniki v skladu s standardom ISO 9001, prečrpana količina pitne vode se odčitava po merilnikih, ki se umerjajo po standardu MID (Pravilnik o merilnih inštrumentih, Ur. list RS 19/16, Vodomeri (MI-001)). Za uporabo vode v tehnološke namene imamo pridobljena ustrezna vodna dovoljenja.
| Enota | Količina | |
|---|---|---|
| Celotna količina odvzete (porabljene) vode | m3 | 2.741.087 |
| Celotna količina izpuščene vode | m3 | 2.589.330 |
| Vodna intenzivnost | m3 / milijon EUR prihodka | 908 |
Podatki, predstavljeni v zgornjih tabelah, so ročno izračunani na podlagi razpoložljivih podatkov, ki se pridobijo z merjenjem in so podvrženi merilni negotovosti, ki se podaja pri merjenju. Z merjenjem se določijo glavni odvzemi vode in glavni izpusti vode. Notranje kroženje vode v večini primerov ni ustrezno merjeno in količine tudi niso zadovoljivo ocenjene, zato teh količin ne podajamo. Količine izpuščene vode se redno spremljajo z merjenjem in so podvržene merilni negotovosti merilnikov, delno so ocenjene iz porabe vode (merjenje porabe).
Izvedli smo finančno oceno trajnostno povezanih tveganj in priložnosti, s katerimi se naša družba sooča. Pri tem smo upoštevali medsebojne povezave med vplivi in odvisnostmi, pri čemer smo prepoznali, da lahko zaradi suše pride do omejitev dobave vode, saj bi v tem obdobju pretok lahko padel pod ekološko sprejemljiv pretok, ki v vodnem dovoljenju predstavlja spodnjo mejo za dovoljenje za črpanje. Prekinitev črpanja pomeni takojšnjo ustavitev proizvodnje titanovega dioksida, ki je nosilni proizvod družbe.
Glede napredka k sušnim obdobjem in napovedim podnebja obstaja verjetnost, da se bo sušno obdobje zgodilo dvakrat v letu in da bi bilo potrebno zaustaviti črpanje vsakokrat za 60 dni. Cinkarna Celje, d. d. ima dovoljenje, ki omogoča tudi uporabo pitne vode v tehnološkem procesu. Zaradi tehničnih omejitev je možnost uporabe 120 m3 vode na uro, kar ne zadostuje za maksimalno proizvodnjo, ampak pomeni, da bi Cinkarna Celje, d. d., vsak dan proizvedla 74,5 ton manj. To bi pomenilo pri vrednosti fiksnih stroškov 859,96 EUR/tono proizvoda, da bi v 60 dneh fiksni stroški znašali cca 3.850.000 EUR. Glede na verjetnost, da bi se to lahko zgodilo dvakrat letno, bi to tveganje lahko predstavljalo 7.700.000 EUR letno, kar bi negativno vplivalo na našo finančno situacijo. Bolj podrobno v [E1-9].
Postopek prepoznavanja in ocene vplivov, tveganj in priložnosti poteka v sklopu skrbnega pregleda. Pregledovali smo vplive v vrednostni verigi tako, da smo opravljali razgovore, kjer je bilo možno, smo pregledovali javno dostopne podatke in poročila. V 2024 smo skrbni pregled izvedli za najpomembnejšo vrednostno verigo TiO2 tako v višjem kot nižjem delu, kjer smo prepoznali pomembne teme s področja E5. Podroben opis vseh prepoznanih IRO je v točki ESRS 2 [SBM-3]. V prihodnje bomo širili obseg skrbnega pregleda in na ta način pridobivali celovite informacije za natančno oceno potencialnih in dejanskih negativnih vplivov tveganj in priložnosti.
zocenjevanjem vplivov, prepoznavanjem tveganj, priložnosti in zahtev zakonodaje, vpeljavo tehnoloških inovacij in ozaveščanjem. Cinkarna Celje, d. d., je prepoznala kot pomemben vpliv ravnanje z odpadki v lastni dejavnosti. Pregledovali smo tudi vplive v vrednostni verigi pomembnih IRO pa nismo prepoznali. V prihodnje bomo širili obseg skrbnega pregleda in na ta način pridobivali celovite informacije za natančno oceno potencialnih in dejanskih negativnih vplivov, tveganj in priložnosti.
Skladno z načrti ravnanja z odpadki družba upošteva prednostni vrstni red ravnanja z odpadki, kjer je to tehnično izvedljivo. Z izvajanjem ukrepov sledimo ciljem preprečevanja nastajanja odpadkov, ločevanja le-teh na izvoru, ponovne uporabe, recikliranja nastalih industrijskih odpadkov in embalaže znotraj družbe, predvsem pa sodelujemo s poslovnimi partnerji, ki poskrbijo za čim večje kroženje teh snovi oz. njihovo energetsko izrabo.
Kot največji vpliv je prepoznano nastajanje nenevarnega odpadka rdeče sadre, ki nastaja v proizvodnji titanovega dioksida. Količina tega odpadka predstavlja več kot 95 % vseh nastalih odpadkov v družbi. Naveden nenevaren odpadek se odlaga oziroma suho zapolnjuje na lastni napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Z zapolnjevanjem tega odpadka družba negativno vpliva na okolje – posledica je dejanski vpliv odlaganja in tudi onesnaževanja vod zaradi sulfatov v prelivnih vodah, ki se odvajajo s te naprave (bolj podrobno v E2-IRO1, E2-4). Potencialen možen vpliv onesnaževanja in vpliv na okolje in ljudi bi lahko bil zaradi morebitne nesreče kot posledice porušitve pregradnih teles, za katerimi se rdeča sadra zapolnjuje oz. se je odlagala v preteklosti. Prav tako napravi za odstranjevanje odpadkov posredno vplivata na kakovost bivanja v lokalni skupnosti zaradi njune umeščenosti v prostor v bližini naseljenih območij – družbeni vpliv (bolj podrobno v S3-SBM3).
Prepoznano tveganje je povezano s prostorom za odstranjevanje rdeče sadre. Projekt zapolnjevanja naprav za odstranjevanje odpadkov (Za Travnik, Bukovžlak) je ključen za zmanjšanje tveganja ne uresničitve strategije družbe.
| Pomembni vplivi, tveganja in/ali priložnosti | Opredelitev | Lokacija/Vrednostna veriga | Časovno obdobje |
|---|---|---|---|
| Lastna dejavnost | Nižji del vrednostne verige | Višji del vrednostne verige | Kratkoročno |
| Odpadki: zapolnjevanje rdeče sadre | Dejanski negativni vpliv | x | x |
| Negativni vplivi na poslovanje družbe zaradi nezmožnosti odstranjevanja rdeče sadre | Tveganje | x | x |
| Naziv politike | Opis ključne vsebine | Odgovornost za politiko | Razkritje standardov ali pobud tretjih strani, ki jih družba upošteva pri izvajanju politike | Opis upoštevanja interesov ključnih deležnikov pri oblikovanju politike | Dosegljivost |
|---|---|---|---|---|---|
| Politika kakovosti, ravnanja z okoljem | Določa doseganje ključnih strateških ciljev s področja ravnanja z odpadki. Cilj politike je zmanjšati vplive na | Uprava, |
Pri oblikovanju Politike zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnosti in
okolje, ki vključuje tudi ukrepe za učinkovitejše upravljanje z odpadki in spremljati LCA proizvodov.
zdravja ter upravljanja z energijo družba upoštevala interese ključnih deležnikov, med katerimi so zaposleni, poslovni partnerji, lokalna skupnost ter regulatorni organi in se uporablja za lastno dejavnost.
V letu 2024 je družba v trajnostni strategiji predvidela cilj zmanjšanja odpadkov in aktivnosti za izvajanje krožnega gospodarstva ter ukrepe za zmanjševanje tveganja. Posebne politike za upravljanje virov in krožnega gospodarstva družbe nimamo. Navedena Politika kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter upravljanja z energijo širše naslavlja IRO iz Tabele: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) za področje E5 s cilji preprečevanja onesnaževanja vode (izpusti − sulfati), upravljanje z vodnimi viri (zmanjšanje porabe vode iz reke) in obvladovanje tveganj (omejene dobave vode zaradi sušnih obdobij). Z namenom, da se podrobneje naslovi cilje s področja krožnega gospodarstva bo politika dopolnjena v letu 2025.
Z upoštevanjem načrta gospodarjenja in ravnanja z odpadki se osredotočamo na uporabo najboljših razpoložljivih tehnik za učinkovito rabo virov, čim večjo rabo recikliranih materialov, predelavo odpadkov in ravnanje z odpadki skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki, ki sledi korakom, preprečevanja nastajanja odpadkov, pripravo za ponovno uporabo, recikliranje ter druge vrste predelav in zmanjševanje odlaganja.
Čeprav se politika osredotoča na lastno dejavnost in ne vključuje vplivov ter tveganj, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom v vrednostni verigi, družba pričakuje, da naši poslovni partnerji upoštevajo trajnostna načela, zapisana v Kodeksu trajnostnega poslovanja, in sicer gospodarno uporabo naravnih virov na način, da uporabljajo naravne vire učinkovito in trajnostno, s poudarkom na zmanjševanju porabe surovin, zmanjševanju količine odpadkov in ponovni uporabi materialov na način, da aktivno delajo na zmanjševanju količine odpadkov, s spodbujanjem recikliranja in ponovne uporabe materialov.
| Strateški cilj | Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti | Leto | Emisije (zrak/voda/tla) | Predvideno zmanjšanje (t) | Investicije v EUR |
|---|---|---|---|---|---|
| Zmanjšanje nastajanja rdeče sadre | Povečanje proizvodnje CEGIPS (dodatno centrifugiranje za namene izločanja sadre) | 2028 | tla | Zmanjšanje za cca. 25.000 | 2.400.000 |
| Zmanjšanje nastajanja rdeče sadre | Predelava 23 % kisline − izločanje in recikliranje TiO2 | 2030 | tla | Zmanjšanje za cca 2.000 | 6.000.000 |
Izvajamo tudi ukrepe za odpravljanje prepoznanega tveganja povezanega z nezmožnostjo odlaganja oz. suhega zapolnjevanja sadre, ter druge ukrepe za izboljšanje sistema ponovne uporabe odpadkov, povečanja recikliranja le-teh, uporabo odpadkov v postopkih predelave in uporabo sekundarnih surovin z namenom zmanjševanja uporabe primarnih virov in s tem čim večje kroženje snovi (uporaba odpadnega bakra ter drugih odpadkov). Ukrepe spremljamo v sklopu integriranega sistema vodenja.
Družba si zastavlja cilje s področja rabe virov in krožnega gospodarstva z namenom povečevanja učinkovitosti procesov in zmanjševanja nastajanja odpadkov in njihovega kroženja prostovoljno. V ta namen je ključno dobro poznavanje tokov materialov in odpadkov za vsako posamezno poslovno dejavnost.
Naš najbolj pomemben in strateški cilj je osredotočen na naš prepoznan največji vpliv in tveganje s tega področja in to je zmanjšana količina proizvedene rdeče sadre za 14 % do leta 2030 in s tem zmanjševanje količin odložene − suho zapolnjenesadre (najnižja lestvica hierarhije ravnanjaz odpadki). Iščemo inovativne rešitve, kako odpadno rdečo sadro in druge odpadne surovine učinkovito uporabiti kot surovino z novo dodano vrednostjo za lastne potrebe in jo ponuditi tudi na trgu.
Družba pri svoji dejavnosti proizvodnje proizvodov uporablja recikliran material tam, kjer je to mogoče. Količina uporabljenih recikliranih vhodnih materialov je odvisna od obsega proizvodnje, dobavljivosti in cene ostalih materialov, ki lahko vplivajo na uporabo recikliranih materialov.
| Blatc | Pranje | Oprane mreze | DeFolmetzacija | Kapralaktzmi |
|---|---|---|---|---|
| Filirac ja | odpadck po uepalimerizaciji | |||
| Sezic | Raztaplianie 5 H,M0_ | Raztnpljanjo batronosnoga | Elaktrolza | Predelava poqate |
| Ekstrakcija fosforia | Noviprodukti | |||
| Raztopina Cuci,ali Cuso_ | Ekstrakcija bakra | Noviprodukti | ||
| Raztopina cuc aiicuso; | Raztapljanje Hclal H_SO | Raztopina CuCl, eli Cusu | COC, IBCS | RaztupinaCuci,uIl Cuso. |
| Premazza rbiske mreze |
Slika 3: Recikliranje odpadnega bakra iz ribiških mrež za proizvodnjo bakrovih fungicidov v portfelju agro izdelkov
| Poraba materialov (kg) | 2024 |
|---|---|
| Za predelavo po R4 | 0 |
| Za predelavo po R5 | 1.115.695 |
| Skupaj | 1.115.695 |
Vsebnost recikliranih materialov: 53,4 %
R4 – Recikliranje/pridobivanje kovin in njihovih spojin
R5 – Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov
Za začetkom leta 2024 smo iz portfelja odstranili predelavo cinka, posledično ni bilo več predelave odpadkov po R4.
Pri ravnanju z odpadki sledimo petstopenjski lestvici ravnanja z odpadki, kjer v prvi vrsti stremimo k učinkovitemu upravljanju z materiali s čim manjšim izmetom, kar lahko vračamo v proizvodni proces ali ponovno uporabimo, preostalo predamo pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem odpadkov, ki odpadke predelajo oziroma odložijo.
Skladno s postavljenimi cilji krožnega gospodarstva (zmanjšati količino nastalih odpadkov in povečati ponovno uporabo) izvajamo ukrepe oziroma sledimo ciljem izboljšav na področju ravnanja z odpadki za zmanjševanje količine odpadkov. Delujemo v skladu s sistemom ločevanja odpadkov na izvoru.
Za določene odpadke imamo dovoljenje za njihovo predelavo, kar nam omogoča njihovo ponovno uporabo v proizvodnih procesih, s čimer določen delež naravnih virov nadomestimo s predelanimi materiali.
Največji delež odloženih odpadkov predstavlja sadra, ki nastaja v proizvodnji titanovega dioksida in je specifična za to dejavnost. Nastajata dve vrsti sadre, in sicer rdeča sadra (RCEGIPS) in bela sadra (CEGIPS), ki sta po kemijski sestavi kalcijev sulfat dihidrat − gips (CaSO4 x 2H2O). Rdeča sadra ima poseben status odlaganja, saj služi za suho zapolnjevanje. Količino odložene rdeče sadre zmanjšujemo s povečanjem kapacitete izločanja stranskega produkta bele sadre (CEGIPS-a).
Cinkarna Celje, d. d., je konec 2024 zaposlovala 718 zaposlenih, ki sestavljajo našo delovno silo in predstavljajo ključni steber delovanja družbe. Naše delovanje temelji na prepričanju, da odprt dialog, vključevanje zaposlenih in aktivno poslušanje njihovih potreb pomembno prispevajo k zadovoljstvu zaposlenih in uspešnosti družbe. Osredotočeni smo na zagotavljanje kakovostnega, varnega in vključujočega delovnega okolja. Delovna sila je strukturirana po različnih organizacijskih enotah, skladno s potrebami proizvodnih in administrativnih procesov. Večina lastnih zaposlenih je zaposlenih
večjikoličini izločene bele sadre. Vpeljani so bili tudi postopki za povečevanje izkoristkov v proizvodnji TiO2.
Nastajanju odpadkov se kljub izvajanju številnih ukrepov ne moremo povsem izogniti. Nastale nenevarne in nevarne odpadke v družbi ločujemo in jih v večjimeri pripravimo za predelavo (po enem od postopkov R3-R13) ali odstranjevanje (po enem od postopkov D1-D13). Vse nevarne odpadke predamo pooblaščenim zbiralcem odpadkov. Prav tako predamo pooblaščenim zbiralcem preostanek ločeno zbranih nenevarnih odpadkov, ki jih ne predelamo ali odstranimo sami.
| Vrsta nastalih odpadkov | Skupaj vsi odpadki | R | D |
|---|---|---|---|
| Nenevarni odpadki (za predelavo) – R (kg) | 1.819.201 | ||
| Nenevarni odpadki (za odstranjevanje)* − D (kg) | 177.057.441 | ||
| Nevarni odpadki (za predelavo) – R (kg) | 18.886 | ||
| Nevarni odpadki (za odstranjevanje) – D (kg) | 57.124 | ||
| Skupaj R ali D (kg) | 1.838.087 | 177.114.565 | |
| Skupaj vsi nastali odpadki (kg) | 178.952.652 | 3.676.173 | 354.229.130 |
R – ločeno zbrani odpadki, ki gredo v predelavo in ne v odlaganje.
D – ločeno zbrani odpadki, ki gredo v odstranjevanje.
*V količini odpadkov je tudi rdeča sadra, ki sesuho zapolnjuje na napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom.
Skupna količina nerecikliranih odpadkov je 99 % (kot posledica količine nastale rdeče sadre). Postopek zbiranja in izračunavanja podatkov o količini nastalih odpadkov je lahko vir negotovosti, ne toliko z vidika količin kot z vidika načinov odstranjevanja. Predvsem gre tu za negotovost pri podanih načinih obdelave oziroma odstranjevanja, ki jih prevzemniki odpadkov posredujejo po prevzemu in so lahko ocenjeni glede na vrsto odpadka. Podatki o količinah zbranih odpadkov in danih naprej v različne postopke predelave so namreč podatki, ki jih pridobivamo s strani pooblaščenih prevzemnikov odpadkov in lahko le v manjši meri vplivamo nanje. Količina odloženih odpadkov na napravi za odstranjevanje odpadkov se izračunava na podlagi podatkov o količini in sestavi ter na podlagi meritev ter ocen sestave rdeče sadre (vlage, ki jo le-ta še vsebuje pred suhim zapolnjevanjem).
s pogodbami za polni delovni čas, kar prispeva k trajnostni kadrovskistrukturi in omogoča dolgoročno načrtovanje človeških virov. Manj kot 5 % zaposlenih opravlja delo prek agencij za posredovanje dela, vendar zagotavljamo enake pogoje dela za vse zaposlene, ne glede na obliko zaposlitve. Družba si prizadeva ustvarjati dolgoročne zaposlitvene priložnosti, ki zaposlenim omogočajo stabilnost in napredovanje v karieri.
Na podlagi analize bistvenih vplivov, tveganj in priložnosti (DMA) smo prepoznali več pomembnih vidikov, povezanih z našo lastno delovno silo:
Naši dejanski in morebitni vplivi na delovno silo izhajajo neposredno iz značilnosti poslovnega modela družbe, ki temelji na visoko regulirani, kompleksni kemični proizvodnji. Med identificiranimi dejanskimi vplivi so:
Poleg dejanskih vplivov smo identificirali tudi pomembna tveganja, ki vplivajo na našo delovno silo:
Tak dejanski vplivi kot opredeljena tveganja se obravnavajo kot pomembni elementi poslovnega modela in se upoštevajo pri oblikovanju naše kadrovske strategije, izboljševanju delovnega okolja ter dolgoročnem načrtovanju virov. Kerti vplivi zadevajo tako naše zaposlene kot tudi pogodbeno sodelujoče, jih vključujemo v obseg našega razkritja. V nadaljevanju predstavljamo naš pristop k razumevanju interesov zaposlenih, njihovemu vključevanju ter ukrepom, politikam in ciljem, s katerimi naslavljamo ključne vplive.
| Pomembni vplivi, tveganja in/ali priložnosti | Opredelitev | Lokacija/ vrednostna veriga | Časovno obdobje |
|---|---|---|---|
| Lastna dejavnost | Nižji del vrednostne verige | Višji del vrednostne verige | Kratkoročno |
| Skrb za varnost in zdravje | Dejanski negativni vpliv | x | x |
| Zagotavljanje kakovosti delovnega zadovoljstva zaposlenih | Dejanski negativni vpliv | x | x |
| Zagotavljanje socialnega dialoga | Dejanski negativni vpliv | x | x |
| Zagotavljanje varnosti zaposlitve zaposlenih | Dejanski pozitivni vpliv | x | x |
| Pomanjkanje kadrov, nepravočasno nadomeščanje in neustrezna organizacija dela | Tveganje | x | x |
|---|---|---|---|
VCinkarni Celje, d. d., se zavedamo ključne vloge zaposlenih pri doseganju poslovnih ciljev in trajnostnega razvoja družbe, zato posebno pozornost namenjamo upravljanju vplivov, tveganj in vplivov, povezanih z lastno delovno silo. Naše razkritje zajema vse posameznike v naši delovni sili, ki bi jih lahko bistveno prizadele naše dejavnosti. To vključuje naše zaposlene za polni in skrajšani delovni čas, samozaposlene pogodbenike ter osebe, ki jih zagotavljajo agencije za zaposlovanje tretjih oseb.
Kot družba v kemični industriji se soočamo z izzivom zagotavljanja varnega delovnega okolja, kjer je delo z nevarnimi snovmi in zahtevnimi tehnološkimi procesi neizogiben del proizvodnje. Da bi zmanjšali morebitne negativne vplive, izvajamo stroge varnostne protokole, redna usposabljanja in preventivne ukrepe, s katerimi zagotavljamo varnost in zdravje zaposlenih ter zmanjšujemo tveganje za nezgode in poklicne bolezni. V družbi Cinkarna Celje, d. d., se zavedamo, da so motivirani in zadovoljni zaposleni ključni za uspeh ter konkurenčnost družbe. Zato namenjamo posebno pozornost zagotavljanju kakovosti delovnega zadovoljstva, pri čemer ustvarjamo spodbudno delovno okolje, ki temelji na varnosti, spoštovanju, profesionalnem razvoju in pravičnem nagrajevanju.
Za izboljšanje delovnega zadovoljstva izvajamo številne ukrepe, vključno z vlaganjem v varnost in zdravje pri delu, spodbujanjem odprtih in transparentnih odnosov med zaposlenimi in vodstvom, zagotavljanjem pravične sistemizacije delovnih mest ter možnostmi za karierni razvoj. Pomemben vidik naše zaveze predstavlja tudi prizadevanje za preprečevanje vseh oblik nasilja, diskriminacije in nadlegovanja na delovnem mestu.
V družbi si prizadevamo za vzpostavitev in ohranjanje odprtega ter konstruktivnega socialnega dialoga, ki temelji na medsebojnem zaupanju, transparentnosti in sodelovanju. V letu 2024 smo nadaljevali z aktivnim vključevanjem zaposlenih in njihovih predstavnikov v procese odločanja ter s tem zagotavljali stabilno in predvidljivo delovno okolje.
Zavezani smo k nadaljnjemu razvoju kakovostnega socialnega dialoga, ki prispeva k dolgoročni stabilnosti družbe, izboljšanju delovnih pogojev in povečevanju zadovoljstva zaposlenih. Naše partnerstvo s sindikati in delavskimi predstavniki ostaja temelj za ohranjanje produktivnega in motiviranega delovnega okolja.
Vlaganjem v razvoj kompetenc zaposlenih. Poseben poudarek namenjamo socialni varnosti in s tem povezanimi ugodnostmi, pri čemer zagotavljamo stabilne zaposlitve z minimalnim tveganjem za odpuščanja ter konkurenčne plače, ki omogočajo ekonomsko varnost zaposlenih. Prav tako skrbimo za uravnoteženost med poklicnim in zasebnim življenjem, kar dodatno prispeva k zadovoljstvu in dolgoročni stabilnosti zaposlenih.
Prepoznali smo dve pomembni tveganji. Eno izhaja iz nedodelane politike nasledstev in neustreznih kompetenc zaposlenih, saj lahko negativno vpliva na kontinuiteto poslovanja, produktivnost ter prilagodljivost družbe na tržne in tehnološke spremembe. Za njegovo obvladovanje izvajamo ciljno usmerjene ukrepe, kot so sistematično načrtovanje kadrovskega nasledstva, izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, s čimer krepimo ključne kompetence, zagotavljamo prenos znanja ter pripravljamo kader na prevzem odgovornosti v prihodnosti. Drugo se navezuje na pomanjkanje kadrov, nepravočasno nadomeščanje in neustrezno organizacijo dela, kar lahko vodi do motenj v proizvodnji, zmanjšane operativne učinkovitosti in večje obremenitve obstoječih zaposlenih.
Neustrezna organizacija dela dodatno vpliva na učinkovitost ekip, povečuje fluktuacijo in zmanjšuje dolgoročno vzdržnost delovnih procesov. Za obvladovanje teh tveganj izvajamo sistematično kadrovsko načrtovanje, izvajamo pravočasno zamenjavo ključnih kadrov ter optimiziramo delovne procese.
Cinkarna Celje, d. d., je izrazito odvisna od usposobljene in stabilne delovne sile, saj ta omogoča nemoteno izvajanje reguliranih in tehnično zahtevnih proizvodnih procesov. Ta odvisnost vpliva na učinkovitost, kakovost, zanesljivost dobave ter zmožnost dolgoročnega razvoja družbe.
Identificirana tveganja, kot sta pomanjkanje ustreznih kadrov in izguba ključnega znanja, vplivajo na poslovni model in so obravnavana znotraj naslednjih strateških ukrepov:
Odnos med tveganji in priložnostmi na področju delovne sile je neločljivo povezan s poslovno strategijo družbe. Ukrepi, ki obvladujejo kadrovska tveganja, hkrati odpirajo nove razvojne priložnosti in prispevajo k uspešnemu uresničevanju strateških ciljev. Zato so tveganja in priložnosti povezani v enoten pristop, ki vključuje spremljanje, odzivanje in dolgoročno integracijo v poslovni model družbe.
Družba Cinkarna Celje, d. d., kot eno vodilnih industrijskih podjetij v Sloveniji prepoznava ključno vlogo zaposlenih pri doseganju trajnostnih in poslovnih ciljev. Zavezani smo k zagotavljanju varnega, pravičnega in vključujočega delovnega okolja, kjer spoštujemo temeljne človekove pravice, pravice delavcev in načela dostojnega dela.
Naša strategija za zaposlene in pristop k upravljanju bistvenih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO) v povezavi z našo delovno silo temelji na politikah, ki zajemajo ključna področja upravljanja s spoštovanjem človekovih pravic, človeških virov, varnosti in zdravja pri delu, etičnega poslovanja, sodelovanja z zaposlenimi ter spoštovanja pravic zaposlenih. Ti dokumenti so temelj upravljanja zaposlenih in predstavljajo operativno podporo uresničevanju strateških usmeritev družbe na kadrovskem področju.
Vsak od njih je povezan zenim ali več prepoznanim vplivi, tveganji ali priložnostmi (IRO) na področju delovne sile:
| Naziv politike, zaveze, kodeksa, politike | Opis ključne vsebine (cilji, vplivi, tveganji, priložnosti) | Odgovornost za politiko | Razkritje standardov ali pobud tretjih strani, ki jih družba upošteva pri izvajanju politike | Opis upoštevanja interesov ključnih deležnikov pri oblikovanju politike | Dosegljivost |
|---|---|---|---|---|---|
| Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu | Zagotavlja varno in zdravo delovno okolje za zaposlene in obiskovalce • Zavezanost skladnosti z ustrezno zakonodajo in predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu • Osredotočenost na preprečevanje poškodb pri delu: • Določitev postopkov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu • Določitev odgovornosti | Vodja Službe za varnost, zdravje in okolje | Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Direktiva 89/391/EGS, ISO 45001 | Naslavlja interese zaposlenih, delavce zaposlene preko agencije za posredovanje dela, študente, dijake in inšpektorata za delo; oblikovan v sodelovanju s predstavniki zaposlenih | Intranet Cinkarna |
Kodeks etičnega ravnanja in dela Cinkarne Celje določa temeljna načela in pravila vedenja zaposlenih ter vodstva. Zagotavlja visoke standarde poslovne in etične integritete ter spodbuja kulturo odgovornosti, poštenosti in spoštovanja.
Načela OECD za multinacionalna podjetja, UN Global Compact, ISO 26000, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)
Naslavlja zaposlene, delavce zaposlene preko agencije za posredovanje dela, poslovne partnerje in širšo javnost.
https://www.cinkarna.si/o-podjetju
Politika zagotavljanja raznolikosti v upravi in nadzornem svetu družbe Cinkarna Celje, d. d., določa glavna načela za dosego večje raznolikosti teh organov, kar prispeva k večji učinkovitosti, raznolikosti mnenj ter boljšemu razumevanju trenutnih dogajanj in dolgoročnih tveganj ter priložnosti poslovanja družbe.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Agenda ZN2030 (SDG 5, 8, 10)
Naslavlja zaposlene; upoštevana priporočila Slovenskega državnega holdinga.
https://www.cinkarna.si/o-podjetju
Določa organizacijsko strukturo ter sistemizacijo delovnih mest, opredeljuje notranje organizacijske enote, njihove naloge, delovna mesta z opisi del in pogoje za njihovo zasedbo in vključuje:
Vodja Kadrovsko splošne službe
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
dokument pripravljen v posvetovanju s predstavniki zaposlenih
Zagotavlja varno in prijetno delovno okolje ter ščiti dostojanstvo vseh zaposlenih
Vodja Pravne službe
Mednarodna organizacija dela (ILO)– Konvencija št. 190, Priporočilo št. 206 (ILO), Direktiva 2000/78/ES (EU)
Naslavlja zaposlene; delavce zaposlene preko agencije za posredovanje dela, študente, dijake, pripravljen po posvetovanju s predstavniki zaposlenih.
Intranet Cinkarna Celje
Določa pogoje, merila in postopke za izplačilo dela plače zaposlenim na podlagi doseženih poslovnih rezultatov podjetja in vključujejo:
Naslavlja zaposlene; delavce zaposlene preko agencije za posredovanje dela, pripravljen v posvetovanju s predstavniki zaposlenih.
Cilj je usklajeno izvajanje varnostnih ukrepov in preprečevanje nesreč. Določa ukrepe za zagotavljanje varnosti pri delu, kadar na istem delovišču hkrati deluje več zaposlenih in zunanjih izvajalcev. Zahteva pisni sporazum med vsemi udeleženci, določa odgovorne osebe za varnost, opredeljuje skupne ukrepe ter zahteva seznanitev delavcev z varnostnimi postopki.
Vodja Službe za varnost, zdravje in okolje
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ISO 45001
Naslavlja interese zaposlenih, delavce zaposlene preko agencije za posredovanje dela in inšpektorata za delo; oblikovan v sodelovanju s predstavniki zaposlenih.
Določa načrtovanje potreb za izobraževanje, določa pogoje za usposabljanje pred nastopom na DM in usposabljanje za samostojno opravljanje dela na DM za novo zaposlene, zaposlene, prerazporejene na drugo DM, dalj časa odsotne zaposlene in agencijske delavce, opredeljuje planiranje in preverjanje usposobljenosti zaposlenih, usposabljanje študentov in dijakov (obvezna praksa, diplomske naloge, študentsko delo), usposabljanje pripravnikov in vajencev, organiziranje in spremljanje študija ob delu in določa postopke in sistem za vodenje letnih razgovorov.
Vodja Kadrovsko splošne službe
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Skladnost z Načeli OECD za podjetja,
Naslavlja zaposlene, poslovne partnerje in širšo javnost; oblikovan z vključitvijo vodstva in HR.
Kljub temu, da družba nima posebej sprejete Politike človekovih pravic, ki jo namerava vzpostaviti do konca leta 2025, poseben poudarek namenja naslednjim področjem:
Smozavezani spoštovanju vseh mednarodno priznanih človekovih pravic vključno s spoštovanjem slovenske delovnopravne zakonodaje, Listine EU o temeljnih pravicah (člen 21: prepoved diskriminacije), Direktive EU 2000/78/ES (o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu), Direktive EU 2000/43/ES (o enakosti glede na raso ali etnično pripadnost) ter Konvencije MOD št. 111 (o diskriminaciji pri delu in poklicih), konvencije MOD št. 138 in št. 182, Konvencije o otrokovih pravicah (ZN), Listine EU o temeljnih pravicah (člen 32), Direktive EU 94/33/ES o zaščiti mladih pri delu in Evropske konvencije o človekovih pravicah (člen 4) ter Deklaracije ILO o temeljnih načelih in pravicah pri delu. Družba ima sprejet Pravilnik o preprečevanju vseh oblik nasilja na delovnem mestu, ki omogoča ugotavljanje, preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje nasilja, nadlegovanja, trpinčenja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, kjer so izrecno zajeti naslednji razlogi za diskriminacijo: spol, rasa, veroizpoved, spolna usmerjenost, spolna identiteta ali druga osebna razlikovalna komponenta. Posebnih specifičnih zavez oz. politik glede vključevanja ali pozitivnih ukrepov za osebe v lastni delovni sili, ki spadajo v skupine, pri katerih obstaja posebno tveganje za ranljivost, družba ni sprejela, saj deluje v skladu z veljavnim Zakonom o delovnih razmerjih.
Posebno pozornost namenjamo sodelovanju s predstavniki zaposlenih, saj v družbi delujeta dva reprezentativna sindikata in s Svetom delavcev, s katerima ima družba sklenjene pogodbe o zagotavljanju pogojev in sredstev za delovanje obeh sindikatov in sveta delavcev. Dodatno imajo zaposleni v organih vodenja svojega predstavnika – člana Uprave − delavskega direktorja ter v organih nadzora dva svoja predstavnika v nadzornem svetu, preko katerih lahko zaposleni uveljavljajo svoja stališča.
Vsi zaposleni lahko svoje pomisleke v zvezi z lastno delovno silo in trajnostjo izražajo preko Sveta delavcev, katerih redna točka dnevnega reda so Pobude in vprašanja zaposlenih. S svetom delavcev v primeru sprememb organizacije in internih aktov družba redno izvaja obveščanje, posvetovanje in zagotavlja udeležbo svojih predstavnikov na sejah sveta delavcev. Svet delavcev na svojih sejah preko vabljenih predstavnikov delodajalca ali preko pisnih odgovorov pridobiva odgovore na odprta vprašanja zaposlenih, ki jih objavi preko intraneta (SharePointa), do katerega imajo dostop vsi zaposleni, ki imajo osebne računalnike, ali/in preko zapisnikov svojih rednih ali izrednih sej, ki jih objavljajo tudi na oglasnih deskah. Zaposleni imajo še dodaten kanal za izražanje pomislekov tudi preko sindikalnih zaupnikov ali preko predsednikov reprezentativnih sindikatov, s katerimi se Uprava po potrebi oz. najmanj 4-krat letno redno srečuje.
Delavcem in njihovim predstavnikom je omogočeno, da sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo lastno delovno silo. Vključeni so v ocenjevanje tveganj za posamezna delovna mesta in v izdelavo Ocene tveganja. V svetu delavcev deluje več odborov, preko katerih zaposleni z različnih področij izražajo vprašanja in pomisleke v zvezi z zaposlenimi. Delavci lahko o nevarnostih, povezanih z delom in predlogi za izboljšanje delovnih razmer, poročajo na svetu delavcev, preko prijave potencialnih nevarnosti in skoraj dogodkov. Učinkovitost sprejetih ukrepov se ocenjuje s spremljanjem izvajanja dogovorjenih izboljšav, analizami ponavljajočih se dogodkov ter z rednim poročanjem in povratnimi informacijami zaposlenih. Na podlagi zbranih podatkov se po potrebi sprejemajo dodatni popravni ukrepi.
Za ocenjevanje učinkovitosti naših prizadevanj spremljamo več ključnih kazalnikov:
postopka, njihova uporaba pa je prostovoljna in varovana. Za vse osebe, ki uporabljajo te strukture – vključno s pogodbenimi sodelavci, praktikanti in študenti – veljajo notranje politike zaščite pred povračilnimi ukrepi, kot jih določa Kodeks etičnega ravnanja, ki velja za vse posameznike, ki delujejo v imenu družbe ali v okviru njenega delovanja. Na ta način zagotavljamo, da imajo tudi ne-zaposleni delavci možnost varnega izražanja svojih skrbi in sodelovanja v oblikovanju pravičnega in varnega delovnega okolja.
V skladu z vplivi vezanimi na skrb za varnost in zdravje pri delu, naša politika varnosti in zdravja pri delu temelji na prepričanju, da so vse nesreče preprečljive, zato naš cilj NIČ nesreč odraža našo zavezanost temu področju.
Gre za dolgoročen cilj, kateremu so podrejeni vsi ostali cilji. Z izvajanjem različnih preventivnih aktivnosti in izboljšav mu sledimo po korakih.
2. Izboljšave na področju varnosti, zdravja pri delu in požarne varnosti
Možne vzroke za poškodbe pri delu odpravljamo z identifikacijo in razčlenitvijo procesnih tveganj, ki lahko negativno vplivajo na varnost in zdravje pri delu.
3. Organiziranje in izvajanje promocije zdravja zaposlenih
Redno izvajamo promocijo zdravja zaposlenih po izdelanem programu, ki ga vsako leto prilagajamo.
V okviru zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu smo za vse naše zaposlene izvedli naslednje aktivnosti oz. ukrepe:
takov rednem kot izmenskem delovnemčasu. V primeru poškodbe pri delu mora delavec takoj poiskati prvo pomoč pri za to usposobljenih osebah ter obvestiti nadrejenega delavca, ki mora nezgodo prijaviti Službi za varnost in zdravje pri delu.
Poleg nezgod pri delu spremljamo tudi skoraj dogodke in potencialne nevarnosti, ki jih redno beležimo in odpravljamo vzroke za njihov nastanek oziroma preprečujemo nastanek nezgod. V letu 2024 smo prepoznali 207 potencialnih nevarnosti, ki smo jih sproti odpravili, kar predstavlja 76,9 odstotkov več prepoznanih potencialnih nevarnosti kot leto pred tem, kar je predvsem posledica bolj sistematičnega pristopa pri ugotavljanju potencialnih nevarnosti pri delu vzdrževanja. S strani zaposlenih je bilo prijavljenih 18 skoraj dogodkov, kar pomeni 8 skoraj dogodkov več kot v letu 2023.
Med delavci v proizvodnji je v različnih oblikah in časovnih intervalih potekala aktivnost Minuta za varnost, katere namen je, da se v posameznih obratih pred začetkom vsake izmene zaposleni na kratko pogovorijo o poteku izmene in morebitnih ugotovljenih potencialnih nevarnostih. Poleg tega se v primeru poškodbe pri delu pogovarjajo o vzrokih, ki so privedli do posameznih nezgod, ter o drugih aktualnih temah, ki se tičejo varnega in zdravega dela.
Vzpostavljen imamo sistem ocenjevanja tveganj na delovnih mestih glede na pojavnost in intenziteto, ki poteka konstantno. Na podlagi rezultatov se izdela oziroma revidira Ocena tveganja za vsako delovno mesto in Register tveganj varnosti in zdravja pri delu, iz katerega je razvidna izpostavljenost zaposlenih fizikalnim, kemičnim, mehanskim, socialnim in biološkim tveganjem. Pri ugotovljenih tveganjih po potrebi določimo in sprejmemo ustrezne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti zaposlenih nevarnim delovnim okoliščinam, določimo odgovorne osebe in roke za odpravo oziroma zmanjšanje posameznih tveganj.
Dobro zdravje je predpogoj za dobro in uspešno življenje in delo – tako za posameznika kot za delovno organizacijo, zato redno izvajamo Program promocije zdravja, ki je namenjen ohranjanju in krepitvi telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja zaposlenih ter zgodnjemu odkrivanju različnih bolezenskih stanj. Gre za aktivno podporo delodajalca pri izboljšanju splošnega zdravja in dobrega počutja zaposlenih. Program promocije zdravja, ki je finančno ovrednoten in ga vsako leto sprejme Uprava družbe, pripravimo na osnovi ocenjevanja potreb zaposlenih. Tako pri programu upoštevamo analizo zdravstvenega stanja zaposlenih na podlagi obdobnih zdravstvenih pregledov ter analizo bolniškega staleža po skupinah bolezni in gospodarskih dejavnostih.
Kompetentnost in razpoložljivost kadrov predstavljata pomembno strateško področje ter hkrati eno od pomembnih tveganj, ki lahko vplivajo na stabilnost in uspešnost poslovanja. V Cinkarni Celje, d. d., se zavedamo, da je ohranjanje strokovno usposobljenih kadrov in privabljanje novih talentov v razmerah omejene razpoložljivosti na trgu dela vse večji izziv. Zato sistematično vlagamo sredstva v razvoj kompetenc zaposlenih, prenos znanj in prilagajanje strategij zaposlovanja, da zagotovimo dolgoročno stabilnost in konkurenčnost družbe. Za obvladovanje tveganja, povezanega s kompetentnostjo in razpoložljivostjo kadrov, družba za zaposlene izvaja naslednje ukrepe:
VCinkarni Celje, d. d., si prizadevamo za kakovosten socialni dialog, ki za vse zaposlene izboljšuje delovne pogoje in dolgoročno stabilnost družbe, saj ima pomanjkanje le tega resne negativne vplive takona družbo kot na zaposlene. Sodelovanje zzaposlenimi in njihovimi predstavniki prispeva k večjivključenosti, zadovoljstvu ter zmanjševanju tveganj povezanih z delovno silo.
Cinkarna Celje, d. d., ostaja zavezana k nadaljnjemu razvoju in izboljšanju socialnegadialoga, saj verjamemo, da odprta komunikacija in sodelovanje prispevata k stabilnosti družbe ter trajnostni uspešnosti.
Prek Odbora za upravljanje tveganj smo določili cilje in ukrepe za obvladovanje pomembnih tveganj in priložnosti v zvezi z delovno silo. Družba si je v trajnostni strategiji do leta 2030, ki jo je potrdil nadzorni svet družbe, v kateri sta dva predstavnika zaposlenih, zadala naslednje cilje:
Za doseganje trajnostnih ciljev v zvezi z lastno delovno silo, si je družba postavila kazalnike, ki jih bo prvič v letu 2025 spremljala kvartalno in o njih poročala na kolegijih uprave štirikrat letno. Družba si je zadala naslednje ukrepe in aktivnosti za doseganje teh ciljev:
raznolikih poslovnih rezultatov posameznih poslovnihenot in načrtnem zaposlovanju zmanjšalo za 3,3 odstotke oziroma za 24 zaposlenih. V letu 2024 je z delom v družbi prenehalo 84 zaposlenih, od tega je bilo 56 upokojitev.
| Zaposleni po spolu | Število | % |
|---|---|---|
| Moški | 573 | 79,8 |
| Ženske | 145 | 20,2 |
| Drugo | 0 | 0 |
| Ni sporočeno | 0 | 0 |
| Skupaj | 718 | 100 |
Večina zaposlenih (91,9 %) je bila na dan 31. 12. 2024 zaposlena za nedoločen čas in je delo opravljala za polni delovni čas (98,9 %). Manjši odstotek zaposlenih (1,1 %) je delo opravljal za skrajšan delovni čas. Zaposleni so ne glede na nedoločen ali določen čas zaposlitve oziroma polni ali skrajšan delovni čas deležni enakih ugodnosti. Stopnja fluktuacije v letu 2024 je znašala 11,6 %. Podatek je izračunan na podlagi dejanskega števila oseb zaposlenih za polni delovni čas, ne glede na ekvivalent polnega delovnega časa (EPDČ). V izračun so vključeni vsi odhodi zaposlenih v poročevalskem letu, ne glede na razlog (upokojitve, odpovedi, sporazumne prekinitve, smrti ipd.), skupaj 84 oseb.
Stopnja fluktuacije je bila določena kot delež števila odhodov glede na povprečno število zaposlenih v letu, pri čemer je bilo povprečje izračunano kot aritmetična sredina mesečnega števila zaposlenih. Podatki temeljijo na internih kadrovskih evidencah in so usklajeni z računovodskimi izkazi družbe.
| Moški | Ženske | Drugi | Ni podatkov | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število zaposlenih | 573 | 145 | 0 | 0 | 718 |
| Število zaposlenih za nedoločen čas | 522 | 138 | 0 | 0 | 660 |
| Število zaposlenih za določen čas | 51 | 7 | 0 | 0 | 38 |
| Število zaposlenih brez zagotovljenega števila delovnih ur | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Število zaposlenih s polnim delovnim časom | 569 | 141 | 0 | 0 | 710 |
| Število zaposlenih s skrajšanim delovnim časom | 4 | 4 | 0 | 0 | 8 |
[S1–7] Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja
agencijskih delavcev, kar predstavlja 4,2 % glede na povprečno število zaposlenih v družbi.
Delopreko študentske napotnice (študentsko delo) je v povprečju na mesečnem nivoju opravljalo 14 udeležencev. Še vedno glavnino študentskega dela nudi družba študentom v poletnih mesecih (julij, avgust), kjer začasno oz. občasno pokrivamo dopuste in dodatna dela. Brez mesecev julija in avgusta v družbi opravlja delo v povprečju 9,5 zaposlenih preko študentske napotnice.
Zaposlene zavezuje Podjetniška kolektivna pogodba Cinkarne Celje, d. d., ki jo ima družba sklenjeno z dvema reprezentativnima sindikatoma. V Cinkarni Celje, d. d., so kolektivna pogajanja in dogovarjanja s socialnimi partnerji ključni mehanizem urejanja delovnih razmerij, saj zagotavljajo stabilnost delovnega okolja ter enotne pogoje za vse zaposlene.
V letu 2024 je bilo v Podjetniško kolektivno pogodbo v celoti zajetih 100 % naših zaposlenih, od tega 94,6 % zaposlenih, ki so upravičeni do vseh pravic in ugodnosti, ki jih določa kolektivna pogodba, vključno z določili o plačah, delovnem času, dodatkih ter varnosti in zdravju pri delu. 5,4 % zaposlenih, ki opravljajo poslovodne in vodilne funkcije, pa je bilo s Podjetniško kolektivno pogodbo zajetih delno, in sicer le v tistem delu, ki ni posebej urejen v njihovih individualnih pogodbah o zaposlitvi. To pomeni, da se za te zaposlene določeni vidiki delovnih pogojev urejajo neposredno v njihovih pogodbah, medtem ko ostali splošni elementi delovnih razmerij še vedno sledijo kolektivni pogodbi.
Družba aktivno spodbuja socialni dialog, ki poteka prek dveh reprezentativnih sindikatov – svobodnega Sindikata in Neodvisnega sindikata. Poleg tega imajo zaposleni dva predstavnika v nadzornem svetu ter v Upravi družbe svojega predstavnika Člana Uprave − delavskega direktorja, kar jim omogoča neposredno zastopanost pri strateških odločitvah družbe.
Redni sestanki med vodstvom in predstavniki zaposlenih omogočajo obravnavo ključnih tem, kot so plače, delovni pogoji in varnost pri delu, kar je prispevalo k izboljšavam pri dodatkih za posebne pogoje dela in dogovora o politiki plač, izplačilo regresa in določitvijo pogojev za izplačilo plače iz naslova poslovne uspešnosti za leto 2024.
Cinkarna Celje, d. d., priznava in podpira pravico do sindikalnega organiziranja ter kolektivnih pogajanj, zagotavlja skladnost s GDPR in spodbuja odprt socialni dialog kot ključno orodje za izboljšanje delovnih pogojev in trajnostni razvoj družbe.
Pogodbeni delavci, študentje in dijaki na obvezni praksi se ne štejejo za zaposlene Cinkarne Celje, d. d., vendar kljub temu tudi za njih v celoti velja Podjetniška kolektivna pogodba v obsegu, ki je enak, kot za naše zaposlene.
Cinkarna Celje, d. d., se zaveda pomena raznolikosti in vključenosti kot ključnih dejavnikov za dolgoročno uspešnost družbe in ustvarjanje spodbudnega delovnega okolja. Družba se zavezuje k zagotavljanju enakih priložnosti za vse zaposlene, ne glede na spol, starost, etnično pripadnost, veroizpoved, invalidnost ali druge osebne okoliščine.
V družbi je bilo na dan 31. 12. 2024 na ravni višjega vodstva družbe (B-1) na nivoju direktorjev in vodij služb, ki so odgovorni direktno Upravi družbe zaposlenih 10 moških (62,5 %) in 6 žensk (37,5 %).
demografska gibanja. Sledijo zaposleni nad 50. letom starosti, ki so predstavljali 39,3-odstotni delež zaposlenih. Najmanjšo skupino zaposlenih predstavljajo zaposleni, ki so mlajši od 30 let. Zavedamo se višanja povprečne starostne dobe naših zaposlenih, zato se z več ukrepi trudimo, da bi spodbudili zaposlovanje mlajšega kadra in omogočili mladim razvoj strokovnih kompetenc, tudi z ustvarjanjem spodbudnega delovnega okolja. Dijakom in študentom omogočamo opravljanje redne delovne prakse in ponujamo kadrovske štipendije za izobraževanje v smeri kemijskega tehnika, strojnega tehnika, orodjarja, kemijskega inženirja, strojnega inženirja in elektro inženirja. Za novo zaposlene izvajamo mentorske programe prenosa znanj, hkrati se z vključevanjem v širše družbeno okolje trudimo približati zanimanje za kemijo med mladimi.
| Odstotek zaposlenih po starosti (%) | 2024 | Moški | Ženske | Drugo | Ni sporočeno | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Mlajši do 30 let | 13,2 | 1,7 | 0,0 | 0,0 | 14,9 | |
| 30–50 let | 38,4 | 7,4 | 0,0 | 0,0 | 45,8 | |
| Nad 50 let | 11,1 | 28,1 | 0,0 | 0,0 | 39,3 | |
| Skupaj | 62,8 | 37,2 | 0,0 | 0,0 | 100,0 |
Minimalna plača zaposlenih je v Republiki Sloveniji za leto 2024 znašala 1.253,90 EUR bruto. Povprečna plača v družbi je za 23,1 odstotka večja od povprečne bruto plače (2.394,92 EUR) v Republiki Sloveniji v letu 2024. Pri določanju plač in vseh dodatkov, ki so dogovorjeni s Podjetniško kolektivno pogodbo, za vse zaposlene velja enaka obravnava in enaki standardi. Vrednost začetne plače se določa glede na sistemizacijo posameznega delovnega mesta. Z leti bruto najnižja plača in bruto povprečna plača v družbi ves čas naraščata, kar je posledica sledenja aktualni nacionalni zakonodaji, naše odgovornosti do zaposlenih in dogovarjanja s socialnimi partnerji, da zaposlenim zagotovimo dostojno življenje ob vse višjih življenjskih stroških.
| 2024 | Bruto minimalna plača (EUR) | Bruto povprečna plača (EUR) |
|---|---|---|
| 1.253,90 | 2.949,32 |
V družbi Cinkarna Celje, d. d., vsi zaposleni prejemajo dostojno plačo, kar je v skladu z referenčnimi vrednostmi z Direktivo (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in sveta, saj ne sme biti nižja kot minimalna plača v posamezni državi Evropske unije, v kateri posluje pravni subjekt. Najnižja osnovna plača zaposlenih v družbi znaša 1.319,58 EUR in je za 5,2 % oz. 65,7 EUR bruto višja od minimalne plače v Republiki Sloveniji za leto 2024.
Vsi zaposleni v družbi so v skladu z veljavno zakonodajo vključeni v socialno zaščito pred izgubo dohodka zaradi pomembnih življenjskih dogodkov v skladu z veljavno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. Vsi zaposleni so vključeni v obvezne oblike socialnega zavarovanja, ki jih določa zakonodaja, kar zagotavlja finančno varnost v primeru pomembnih življenjskih dogodkov. Družba svojim zaposlenim omogoča:
V Cinkarni Celje, d. d., zaposlujemo tudi osebe s statusom invalida. Konec leta 2024 je bilo teh 5,7 odstotka vseh zaposlenih. Gre za relativno velik delež, ki presega zakonsko določeno kvoto za družbe za manj kot odstotnotočko. Gre za zaposlene z različnimi stopnjami invalidnosti, njihovo delo oziroma delovno mesto je prilagojeno tako, da jim glede na stopnjo invalidnosti omogoča opravljanje dela v skladu z zmožnostmi. Skozi leta opažamo trend naraščanja delavcev z omejitvijo pri delu zaradi zdravstvenega stanja. Z aktivno politiko sodelovanja z Medicino dela, prometom in športom ter Invalidsko komisijo ZPIZ delež invalidov glede na skupno število zaposlenih že peto zaporedno leto, z izjemo leta 2022, pada. Nadaljuje se torej pozitivni trend. Ob upoštevanju starostne strukture zaposlenih in sprememb zakonodaje, ki je bolj restriktivno naravnana do upokojevanja invalidov, zaenkrat nepričakujemo bistvenih izboljšav navedene strukture. Poglavitni razlog za večje število delovnih invalidov se nanaša na omejitve v povezavi s deformacijami in nepravilnimi držami hrbtenice, omejitvami dvigovanja težjih bremen ter psihosomatskimi razlogi.
| Zaposleni invalidi | 2024 |
|---|---|
| Število | 41 |
| Odstotek (%) | 5,7 |
Zavedamo se pomena in vrednosti usposobljenih zaposlenih, zato jim omogočamo redno izobraževanje in razvoj kompetenc. Največji delež izobraževanj in usposabljanj predstavljajo obvezna znanja, predvsem s področja varnosti in zdravja pri delu, dela z nevarnimi kemikalijami, požarnega varstva, varovanja okolja in obvladovanja standardov.
| moški | ženske | skupaj | |
|---|---|---|---|
| Skupno število udeležb zaposlenih na specifičnih funkcionalnih izobraževanjih | 2869 | 955 | 3824 |
| Skupno število ur izobraževanja specifičnih vsebin | 12165,7 | 3943,8 | 16109,5 |
| Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega | 21,1 | 16,3 | 22,2 |
| Povprečna finančna vrednost izobraževanja na zaposlenega (v EUR) | 676,0 | 659,5 | 675,7 |
V letu 2024 se je specifičnih funkcionalnih izobraževanj v družbi in izven njega udeležilo 3.824 udeležencev. Skupno število ur izobraževanja je bilo 16.109,5, kar je 30,0 % več kot predhodno leto. Družba v letu 2024 ni izvajala formaliziranih in sistematičnih pregledov uspešnosti in kariernega razvoja zaposlenih, zato podatki o deležu vključenih oseb in njihova razčlenitev po spolu niso na voljo. Prizadevamo si za razvoj enotnega sistema spremljanja in podpore razvoju kadrov, ki bo omogočal bolj strukturirano obravnavo tega področja v prihodnjih obdobjih.
Varno in zdravo delovno okolje je ena izmed ključnih prioritet Cinkarne Celje, d. d. Družba redno izvaja oceno tveganj na delovnih mestih in zaposlene vključuje v usposabljanja za varno ravnanje z opremo in materiali. Prav tako nudimo celo vrsto aktivnosti, namenjenih podpori duševnemu zdravju in dobremu počutju zaposlenih. Cinkarna Celje, d. d., si je za cilj postavila nič poškodb pri delu, zato je izvajala ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev, s poudarkom na varnosti na delovnem mestu in zagotavljanjem dostopa do stalnih usposabljanj za vse zaposlene. Doseganje cilja redno spremljamo, vsako leto pa si v okviru tega zastavimo kratkoročne izvedbene cilje, ki nam pomagajo pri doseganju krovnega cilja. Delujemo v skladu s certifikatom ISO 45001 – Varnost in zdravje pri delu. Napredek se redno meri prek kazalnikov, vključenih v poročanje v rednem letnem vodstvenem pregledu.
Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu obsega vse (100%), ki v družbi opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo dela za družbo (zunanji izvajalci), kot tudi zaposlene, ki opravljajo delo zaradi usposabljanja in študentskega dela. Poškodbe pri delu spremljamo s t.i. indeksom frekvence, ki nam predstavlja število primerov odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža na 100 zaposlenih. Indeks frekvence se je v primerjavi z letom 2023 povečal iz 1,6 na 2,3 poškodbe na 100 zaposlenih. Poklicnih bolezni, smrti zaradi opravljanja dela in poškodb v zvezi s prevozi na delo/z dela, če prevoz organizira delodajalec, in službenih poti v letu 2024 nismo imeli.
Stopnjo z delom povezanih poškodb (LTIFR) izračunavamo kot razmerje med številom poškodb z izgubljenim delovnim časom in skupnim številom opravljenih delovnih ur vseh zaposlenih, pri čemer rezultat pomnožimo s faktorjem 1.000.000.
| Dogodek | 2024 |
|---|---|
| Št. poškodb pri delu | 17 |
| Št. izgubljenih dni zaradi poškodb pri delu | 1209 |
| Stopnja z delom povezanih poškodb (LTIFR) (S1-6 AR89) | 14,8 |
| Indeks frekvence | 2,3 |
| Bolezen povezana z delom | 0 |
| Št. izgubljenih dni zaradi bolezni povezane z delom | 0 |
| Smrti povezane z delom | 0 |
| Poklicne bolezni | 0 |
| Št. poškodb na poti z/na delo, če jih organizira delodajalec | 0 |
| Število izgubljenih dni na poti z/na delo, če jih organizira delodajalec | 0 |
| Št. poškodb zaradi opravljanja službenih poti | 0 |
| Število izgubljenih dni zaradi opravljanja službenih poti | 0 |
| *Št. evidentiranih poškodb pri delu − zunanji izvajalci | 6 |
| *Smrt povezana z delom – zunanji izvajalci | 0 |
V letu 2024 smo zabeležili 17 poškodb, od tega je bila zabeležena 1 težja poškodba, smrtnih primerov in poklicnih boleznin nismo zabeležili. V okviru kazalnika indeksa frekvence smo zabeležili 2,3 poškodbe na 100 zaposlenih, kar predstavlja porast za 43,8 % glede na leto 2023. Posledično se je zaradi povečanega števila poškodb pri delu povečalo tudi število izgubljenih dni in sicer iz 371 dni (v letu 2023) na 1201 dan (v letu 2024). Glede vzroka nastanka poškodb pri delu so na prvem mestu spotiki, zdrsi in padci, sledijo kemične opekline in vrezi.
Cinkarna Celje, d. d., se zaveda pomena ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter zaposlenim omogoča prilagodljive delovne modele, kot so delo na daljavo in prilagodljiv premični delovni čas. Vsi zaposleni so v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in Podjetniško kolektivno pogodbo upravičeni do dopusta iz družinskih razlogov, kar omogoča lažje usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti. Družinsko povezani dopust vključuje odsotnost zaradi nege bolnih otrok ali sorodnikov, porodniški dopust, očetovski dopust, starševski dopust, čas za rojstvo in posvojitev. V to opredelitev niso vključeni dopust zaradi zdravniških pregledov zaposlenih, bolezen, povezano z nosečnostjo zunaj starševskega dopusta, ali odsotnost zaradi pogrebov in smrti sorodnikov. Prav tako družinsko povezani dopust ne vključuje odsotnosti, registrirane kot neopredeljen neplačani dopust.
Družba v letu 2024 ni razpolagala z ločenimi evidencami o vrstah družinsko povezanega dopusta (npr. porodniški, starševski, nega otroka ipd.), saj so vse vrste odsotnosti evidentirane pod enotno šifro odsotnosti, ne glede na njihov namen. Zato ni mogoče izračunati odstotka zaposlenih, ki so dejansko izkoristili dopust iz družinskih razlogov, niti razčlenitve po spolu. Zavedamo se pomembnosti tega podatka za oceno usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih ter načrtujemo, da bomo v prihodnjih letih vzpostavili natančnejše klasifikacije odsotnosti.
Skupno razmerje prejemkov se izračuna tako, da se skupna letna plača najvišje plačanega zaposlenega deli z mediano letne plače zaposlenih v družbi Cinkarna Celje, d. d., pri čemer je najvišje plačani zaposleni izključen iz izračuna. V mediano prejemkov in v izračun za plačno vrzel so vključeni vsi prejemki, ki jih podjetje plačuje zaposlenim na letnem nivoju, ki so obdavčeni. Razmerje med letnimi skupnimi prejemki posameznika z najvišjimi prejemki in mediano letnih skupnih prejemkov zaposlenih (brez posameznika z najvišjimi prejemki) za leto 2024 znaša 9,4. V letu 2024, upoštevajoč tehtano povprečje med spoloma, je plačna vrzel med poloma znašala − 3,3 %, kar pomeni, da so ženske v povprečju bolje plačane kot moški.
Cinkarna Celje, d. d., ostaja zavezana spoštovanju človekovih pravic, spodbujanju raznolikosti in zagotavljanju delovnega okolja brez diskriminacije. V letu 2024 ni imelo s strani zaposlenih nobenih prijavljenih in obravnavanih incidentov diskriminacije, pritožb ter ugotovljenih resnih vplivov na človekove pravice, kar prikazuje tudi spodnja tabela.
Družba ima vzpostavljene jasne mehanizme za prijavo incidentov, vključno z anonimnimi kanali, ki zaposlenim omogočajo, da izrazijo pomisleke brez strahu pred povračilnimi ukrepi. Prijave se obravnavajo skladno z internimi postopki ter v skladu s slovensko zakonodajo in mednarodnimi standardi.
vsebina je pripravljena skladno z aplikativno zahtevo AR 13 v okviru ESRS S1-17, ki zahteva prikaz dejanskih ali potencialnih resnih negativnih vplivov na človekove pravice, vključno z njihovim obsegom ter odzivom družbe. Tabela 38 tako predstavlja del razkritij, ki se nanašajo na upravljanje tveganj, zaznavanje in obravnavo resnih vplivov na človekove pravice znotraj lastne delovne sile, s čimer družba zagotavlja transparentnost in izpolnjuje svojo dolžnost skrbnega ravnanja na tem področju.
| Kazalnik | Enota | Vrednost |
|---|---|---|
| Incidenti diskriminacije, vključno z nadlegovanjem | število | 0 |
| Pritožbe, vložene prek kanalov za izražanje skrbi zaposlenih | število | 0 |
| Globe, kazni in odškodnine zaradi incidentov in pritožb | EUR | 0 |
| Potrjeni resni incidenti kršitev človekovih pravic, povezani z lastno delovno silo | število | 0 |
| Globe, kazni in odškodnine, povezane s potrjenimi resnimi incidenti kršitev človekovih pravic | EUR | 0 |
| Potrjeni resni incidenti kršitev človekovih pravic, povezani z vrednostno verigo (vhodni in izhodni tokovi) | število | 0 |
| Potrjeni resni incidenti kršitev človekovih pravic, povezani s potrošniki in/ali končnimi uporabniki | število | 0 |
Družba Cinkarna Celje, d. d., na dan bilance stanja ne presega povprečnega števila 750 zaposlenih in se v skladu z določili Dodatka C k ESRS 1 odloča za postopno uvedbo poročanja za razkritja, vezana na ESRS S3 – prizadete skupnosti. Kljub tej možnosti je bila v letu 2024 izvedena ocena pomembnosti teme in podajamo razkritja za vse pomembne zadeve.
Prizadete skupnosti opredeljujemo kot lokalno prebivalstvo na območjih, kjer družba neposredno deluje in izvaja svojo dejavnost (občine Celje, Štore, Šentjur, Mozirje). Ocena pomembnosti je bila izvedena v skladu z ESRS 2 IRO-1 in upošteva tako dejanske kot potencialne vplive. Vplivi, tveganja in priložnosti so povezani s poslovnim modelom in strategijo družbe (ESRS 2 SBM-3), saj lahko vplivajo na uspešnost poslovanja, zmožnost izvajanja strateških projektov ter na pridobivanje soglasij lokalnega okolja za nadaljnji razvoj.
Na osnovi javno dostopnih podatkov in skrbnega pregleda zaenkrat nismo prepoznali pomembnih vplivov, tveganj ali priložnosti v verigi vrednosti, bomo pa to področje tudi v prihodnje pozorno spremljali, analizirali in vključevali skladno s potrebami in priložnostmi, ki se bodo pokazale.
Družba za svoje delovanje in razvoj potrebuje prilagajanje prostorskih aktov, kjer je zelo pomembno sprejemanje in podpora dejavnosti družbe s strani prizadetih skupnosti. Aktualno tveganje je povezano s prostorom za odstranjevanje rdeče sadre (odpadka iz proizvodnje titanovega dioksida). Projekt zapolnjevanja naprav za odstranjevanje odpadkov tangira skupnosti, ki živijo v neposredni bližini (Za Travnik, Bukovžlak) in je ključен za zmanjšanje tveganja ne uresničitve strategije družbe.
Pregradna telesa, ki zadržujejo tekoče in trdne odpadke so izdelana iz zemljin in kottaka podvržena možnim pomikom in v skrajnem primeru porušitvi. Močne padavine v zadnjih obdobjih te procese pospešujejo (plazovi). Varnost pregradnih teles je neločljivo povezana s proizvodnim procesom in skladiščenjem odpadkov. Strategija družbe predvideva sistematično zmanjševanje okoljskih tveganj, ki vključuje tudi vlaganja v stabilnost pregrad. Podnebni vplivi neposredno vplivajo na potrebo po prilagajanju infrastrukturnih in tehničnih ukrepov ter povečujejo tveganje za motnje v poslovanju in škodo za lokalno skupnost v primeru porušitve.
Narava tehnoloških procesov v družbi lahko vodi do industrijskih nesreč, ki z uničenjem materialnih virov predstavljajo tveganje za obstoj družbe, hkrati pa tveganje za negativni vpliv na prizadete skupnosti. Poslovni model vključuje preventivne ukrepe (SEVESO, IED) in sodelovanje z deležniki, kar vpliva na strateško odločanje glede naložb in upravljanja s tveganji.
Dolgoročne strategije družbe je sodelovanje z izobraževalnim sistemom za razvoj znanj, povezanih z industrijo in trajnostjo. Poslovni model družbe vključuje naložbe v razvoj kadrov in krepitev pozitivne družbene podobe. Takšna sodelovanja ustvarjajo priložnosti za dolgoročno zagotavljanje ustreznega kadra ter krepitev ugleda družbe pri mladih in širši javnosti. Družba že 17. leto izvaja natečaj za osnovne in srednje šole, s katerim sodeluje v izobraževalnem sistemu s temami iz industrije in trajnostnega ravnanja. Številnim šolam omogočamo ekskurzije, posameznike pa mentoriramo pri nalogah in jim omogočamo pridobivanje praktičnih izkušenj z delovno prakso.
Z že vzpostavljenimi in v letu 2025 načrtovanimi kanali omogočamo prizadetim skupnostim vpogled v naše delovanje in krepimo medsebojni dialog.
Družbena odgovornost je integralni del strategije družbe. Podpora skupnostim z donacijami in sponzorstvi prispeva k dolgoročni družbeni sprejetosti dejavnosti družbe. Takšni ukrepi niso le prispevek k boljši kakovosti življenja v lokalnem okolju, ampak tudi strateško pomembni za krepitev odnosov z deležniki in preprečevanje morebitnega odpora proti načrtovanim razvojnim projektom. S podporo športnih, kulturnih in drugih dejavnosti v lokalni skupnosti družba vzpodbuja aktivno, zdravo in trajnostno življenje v lokalnem okolju ter gradi poslovne povezave z deležniki.
Prispevati želimo:
Opis postopkov za prepoznavanje ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti na področju S3
| Pomembni vplivi, tveganja in/ali priložnosti | Opredelitev | Lokacija/Vrednostna veriga | Časovno obdobje | Lastna dejavnost | Nižji del vrednostne verige | Višji del vrednostne verige | Kratkoročno | Srednjeročno | Dolgoročno |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Negativni vpliv na poslovanje družbe zaradi nezmožnosti odstranjevanja rdeče sadre (lokalna skupnost ne da soglasja za pripravo prostorskega akta) | Tveganje | x | x | ||||||
| Povečani stroški zaradi odprave starih okoljskih bremen (preprečevanje potencialnega negativnega vpliva na hrano zaradi širjenja onesnažil) | Tveganje | x | x | ||||||
| Negativni vpliv poslovanja zaradi močnih padavin – poplave, plazovi (vpliv na povečanje možnosti porušitve pregrad Bukovžlak in Za Travnik in s tem povzročen negativen vpliv na pod pregradami živeče ljudi in njihovo premoženje) | Tveganje | x | x | ||||||
| Dogodek − industrijske nesreče (potencialni negativni vpliv na okolje in zdravje ljudi zaradi sproščenih emisij ter družbeni vpliv v primeru posledične omejitve delovanja družbe) | Tveganje | x | x | ||||||
| Sodelovanje v izobraževalnem sistemu (natečaji, prakse, ekskurzije, dipl./mag./dr. dela, štipendije) | Dejanski pozitivni vpliv | x | x | ||||||
| Vzpostavljeni kanali za dialog s prizadetimi skupnostmi (Sosvet, reševanje pritožb, Dan odprtih vrat) | Dejanski pozitivni vpliv | x | x | ||||||
| Podpora lokalnim športnim, kulturnim in drugim dejavnostim v lokalni skupnosti | Dejanski pozitivni vpliv | x | x |
[S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi
| Naziv politike, zaveze, kodeksa, politike | Opis ključne vsebine (cilji, vplivi, tveganja, priložnosti) | Odgovornost za politiko | Razkritje standardov ali pobud tretjih strani, ki jih |
|---|---|---|---|
Politika opredeljuje:
ESRS S3-2, ESRS 2-GOV 3, načelo 31 smernic OZN za podjetja in človekove pravice, priporočila OECD za odgovorno poslovanje
Politika upošteva interese prizadetih skupnosti IRO 1,2,3,4,6 v zgornji tabeli
Intranet Cinkarna Celje
ESRS S3-2 ESRS 2-GOV 3, načelo 31 smernic OZN za podjetja in človekove pravice, priporočila OECD za odgovorno poslovanje in Politika upošteva interese prizadetih skupnosti IRO 1,2,3,6 v zgornji tabeli
Politika opredeljuje:
Uprava
ESRS S3 (S3-4 in S3-5), ISO 26000, GRI 413, smernice OECD
Politika upošteva interese prizadetih skupnosti IRO 1,5,7 v zgornji tabeli
Intranet Cinkarna Celje
Družba še nima sprejete Politike človekovih pravic, vendar namerava vzpostaviti do konca leta 2025. Kljub temu se prinašem delovanju zavezujemo k spoštovanju človekovih pravic prizadetih skupnosti v skladu z mednarodnimi standardi. Posebno pozornost namenjamo pravici do informiranja in sodelovanja ter zagotavljanju zdravega življenjskega okolja.
Za izvajanje teh zavez zagotavljamo sodelovanje s skupnostmi in učinkovite popravne ukrepe v primeru negativnih vplivov, kar potrjujemo z rezultati odzivov na vprašanja in pritožbe javnosti.
V družbi smo sprejeli Politiko vzpostavitve sredstev sporočanja pomislekov, pritožb in potreb prizadetih skupnosti, katere namen je opredelitev jasnih in dostopnih kanalov. Cilj je zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in učinkovitega reševanja vprašanj, ki jih izpostavljajo lokalni prebivalci in druge zainteresirane strani.
Za vzpostavitev stalnega dialoga bo družba z letom 2025 formirala družbeni Sosvet, ki bo služil informiranju in sodelovanju pri izvajanju procesov, ki vplivajo tudi na prizadete skupnosti. Podrobno je način delovanja zapisan v Pravilniku o oblikovanju in delovanju družbenega Sosveta in vključevanju informacij v soodločanje.
Družbeni Sosvet se bo sestajal dvakrat letno. Na njem bomo predstavili naše razvojne in investicijske načrte ter prisluhnili potrebam in pobudam predstavnikov prizadetih skupnosti. Za specifične primere bomo načrte predstavili tudi na seji občinskega sveta.
Na področju odstranjevanja nenevarnega odpadka iz proizvodnje titanovega dioksida (rdeča sadra) izvajamo dolgoročni načrt za osuševanje ojezeritve Za Travnik, ki služi za zapolnjevanje. Za informiranje o napredovanju del ter izmerjenih emisijah je oblikovana Komisija za nadzor nad izvajanjem del na območju deponije Za Travnikom, ki sestoji iz članov lokalne skupnosti in predstavnikov Cinkarne in deluje že 17. to leto.
Ker razumemo, da si prebivalci želijo podrobnejših informacij o delovanju naše družbe, organiziramo tudi Dan odprtih vrat.
V primeru ugotovljenih negativnih vplivov na skupnosti, družba izvaja popravne ukrepe, vključno s sanacijami in prilagajanjem strategij. Te ukrepe oblikujejo v sodelovanju s prizadetimi skupnostmi. Naše politike so usklajene z mednarodnimi smernicami ZN in MOD ter jih upoštevamo pri preprečevanju vplivov, sodelovanju s skupnostmi in izvajanju popravnih ukrepov.
Družba aktivno vključuje prizadete skupnosti v upravljanje vplivov preko obstoječega mehanizma za sporočanje pomislekov, pritožb in potreb prizadetih skupnosti, letnih sestankov Komisije za nadzor nad izvajanjem del na območju deponije Za Travnikom in občasnih posvetovanj s predstavniki lokalnih skupnosti (župani, predsedniki KS). Z letom 2025 pa bo dodatno vlogo pri vključevanju skupnosti v proces odločanja in oblikovanju trajnostnih politik družbe prevzel Sosvet.
Družba je zavezana k pravočasnemu odzivanju in izvajanju popravnih ukrepov, če ugotovi, da je povezana s pomembnimi negativnimi vplivi na prizadete skupnosti. Postopek za zagotovitev popravnega ukrepa vključuje:
Družba zagotavlja razpoložljivost in dostopnost kanalov za komunikacijo s prizadetimi skupnostmi z vzpostavitvijo več različnih komunikacijskih kanalov:
V prihodnje pa jih bomo nadgradili še z:
Ne glede na kanal prejema, se pritožba o negativnem vplivu na prizadete skupnosti posredujejo Službi za varnost, zdravje in okolje (SVZO). Odgovorna oseba jo zabeleži v Evidenco vprašanj in pritožb (dosegljivo na intranetu) ter preveri, ali je prijavljen negativni vpliv posledica našega delovanja.
O pritožbi je obveščena tudi Uprava, ki se po potrebi vključi v reševanje. Po preverjanju in ukrepanju se informacije posredujejo SVZO, ki obvesti pritožnika in zaključi vpis v obrazec. V letu 2024 smo zabeležili 4 pritožbe. Na vse smo se odzvali s preverjanjem in ukrepanjem. Ponovnih pritožb na isto temo ni bilo, zato ocenjujemo postopek ukrepanja kot učinkovit.
Družba je ocenila seznanjenost prizadetih skupnosti s postopki za izražanje pomislekov ali potreb ter njihovo obravnavo in njihovo zaupanje vanje z izvedbo ankete. Rezultat je pokazal, da se 74 % vprašanih deloma ali popolnoma strinja s trditvijo, da ve, kako bi stopili v kontakt z družbo, če bi to želeli. Slabih 70 % vprašanih zaupa družbi, da njihove pripombe in predloge sprotno obravnava in tudi rešuje. 74 % vprašanih razume informacije, ki jih družba lansira preko medijev/družbenih omrežij v javnost. Tolikšen je tudi odstotek vseh, ki se v celoti ali delno strinjajo, da sta javno objavljena telefonska številka in e-pošta dovolj za vzpostavitev komunikacije z družbo. 68 % se jih deloma ali v celoti strinja tudi s trditvijo, da Cinkarna Celje, d. d., zgledno deluje v lokalnem okolju in zanj pripravlja javne dogodke.
Vzpostavljeni so pravilniki o zaščiti pred povračilnimi ukrepi za posameznike, ki uporabljajo kanale za izražanje skrbi ali potreb. Bolj podrobno v Politike poslovnega ravnanja in korporativna kultura.
Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov
odpornosti lokalnih skupnosti v primeru nesreč. V letu 2024 je družbaza sofinanciranje tovrstnih projektovin aktivnosti namenila 726.850 EUR. V prihodnjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju se zavezujemo k nadaljnjemu izvajanju sofinanciranja izbranih projektov na teh področjih.
Znatečaji za osnovne in srednješole smo v letu 2024 že 16. z aktualnimi itemami sodelovali v izobraževalnem procesu. K temu prispevamo tudi z omogočanjem počitniških praks in ekskurzij. Kot pomemben pozitiven doprinos smo prepoznali izboljšanje sodelovanja s prizadetimi skupnostmi z načrtovano uvedbo družbenega Sosveta.
Učinkovitost ukrepov ali pobud ocenjujemo kot ustrezno, kar potrjujemo:
Na lokacijah Bukovžlak in Za Travnik izvajamo sanacijske in varnostne ukrepe, ki so hkrati usmerjeni v sanacijo degradiranih površin in varnost pregradnih teles. Gre za več vrst ukrepov:
Na Za Travniku zapolnjevanje ojezeritev zagotavlja stabilnost in varnost pregradnega telesa, trajanje izvedbe ukrepa je med 7 in 25 leti, odvisno od dogovorjene oblike zapolnitve. Poleg izvajanja zapolnjevanja smo v letu 2024 za zagotavljanje varnosti pregrade na V delu vgradili drenažna rebra in izvedli intervencijski ukrep sanacije plazu na Z strani.
Lokalnim skupnostim smo predstavili tudi idejni predlog enake rešitve sanacije devastirane površine v Bukovžlaku z zapolnjevanjem kot na Za Travniku, s predvidenim trajanjem 24 let.
V letu 2025 bomo začeli z gradnjo tesnilne zavese na ONOB. Sledila bo izvedba tesnilnega pokrova in gradnja preusmeritvenega nasipa, ki bi v primeru poškodb na visoki nasuti pregradi Bukovžlak preusmeril blatni tok stran od naselja in s tem preprečil večjo materialno škodo in človeške poškodbe. Sanacija bo zaključena do leta 2029.
Učinkovitost teh ukrepov spremlja letno z monitoringi, tehničnim opazovanjem in strokovno revizijo nastalih poročil s strani UL FGG Ljubljana. Redno izvajamo vse predpisane monitoringe emisij v vode in zrak. Več o tem v poglavju ESRS E2. Družba redno spremlja informacije o vseh morebitnih kršitvah in incidentih. Naša odgovornost vključuje takojšnje ukrepanje ob kršitvah predpisov in zagotavljanje odprave vseh posledic na okolje in lokalne skupnosti. V primeru, da bi identificirali kršitve, bi ukrepali v skladu z našimi zavezami za spoštovanje pravic prizadetih skupnosti.
Družba za upravljanje pomembnih vplivov zagotavlja različne vrste virov:
| Strateški cilj | Ukrep | Metrika | Leto | Število | Vrednost v EUR/leto |
|---|---|---|---|---|---|
| Preprečiti industrijske nesreče z vplivom na prizadete skupnosti | Izvajanje aktivnosti za zmanjšanje tveganja industrijske nesreče | Število aktivnosti | Od 2025 do 2030 | enkrat praktična vaja/leto | 4-krat taktična vaja/ na leto |
| 4.000 | |||||
| Vzdrževati stabilnost pregrad na najvišjem varnostnem standardu | Zmanjšanje tveganja porušitve visokih nasutih pregrad z izvajanjem potrebnih vzdrževalnih del, predpisanega nadzora in postopnim zapolnjevanjem | Število izvedenih sklopov (redna vzdrževalna dela, zapolnjevanje, sanacija starih bremen v pregradnih telesih) | Od 2025 do 2030 | 3/leto | 670.000 − vzdrževalna dela |
| 490.000 − zapolnjevanje | |||||
| 3.749.312 (okoljska rezervacija sanacijo starih bremen Za Travnik in Bukovžlak) | |||||
| Minimizirati potencialni vpliv starih bremen na hrano |
Od 2025 do 2026
| 1 | 2.019.861 (okoljska rezervacija ONOB) | 70 % leta 2025, 30 % 2026 |
|---|---|---|
Število srečanj
Od 2025 do 2030
| 2-krat letno za 4 občine, kjer družba deluje | 2.000 |
|---|---|
Število sodelovanj
Od 2024 do 2030
| Več kot 100 sodelovanj letno | 40.000 |
|---|---|
| Znesek vloženih sredstev | Od 2024 do 2030 | Izbrani projekti za tekočeleto |
|---|---|---|
| 600.000 do 1.000.000 | (odvisno od uspešnosti poslovanja družbe) |
Družbaje upoštevala pričakovanjaprizadetih skupnosti pri postopku določanja ciljev na osnovi zbranihinformacij fokusnih skupin in individualnih intervjujev znekaj odločevalci,vključno z informacijami o tem, ali in kako jesodelovala neposrednos prizadetimi skupnostmi. Kot vhod smo upoštevali tudi stališča, prejeta preko vzpostavljenega mehanizma za vprašanja in pritožbe javnosti ter Komisije za nadzor nad izvajanjem del nazapolnjevanju ojezeritve naZa Travniku. S formiranjem družbenegaSosveta v letu 2025 in drugimi oblikami komuniciranjas prizadetimi skupnostmi (udeležba nasejah občinskega sveta, Dan odprtih vrat, vzpostavitev sodelovanje s KomisijoKS Teharje) bomo lokalnim prebivalcemomogočili vpogledv naše delo in projekte tervzpostavili dvosmernokomunikacijo. Tako bodo seznanjeni znašimi načrti, mi pa znjihovimi pobudami in pričakovanji.
Vletu 2024 še nismoizvajali vključevanja prizadetih skupnostiv ocenjevanje dosežkov na postavljenih ciljih. Prizadete skupnostiso lev določenem obsegu sodelovale pri dajanju povratnih informacij o uspešnosti družbe in predlogov za spremembe ali izboljšave. Vrzel bomo odpravili v letu 2025 skladnos Pravilnikom o oblikovanjuin delovanju družbenega Sosveta in vključevanju informacij v soodločanje.
Zahteva porazkritju v zvezi z vlogo upravnih poslovodnih in nadzornih organov v zvezi s poslovnim ravnanjemter strokovno znanje članov uprave in nadzornega sveta so podrobno opisane v poglavju ESRS 2 splošna razkritja GOV-1.
[IRO-1]Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti
| Pomembni vplivi, tveganja in/ali priložnosti | Opredelitev | Lokacija/Vrednostna veriga | Časovno obdobje | Lastna dejavnost | Nižji del vrednostne verige | Višji del vrednostne verige | Kratkoročno | Srednjeročno | Dolgoročno |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zaščita žvižgačev in vzpostavljeni mehanizmi skladno z ZZPri | Dejanski pozitivni vpliv | x | x | ||||||
| Upravljanje odnosov z dobavitelji, vključno s plačilnimi praksami | Dejanski pozitivni vpliv | x | x | ||||||
| Število prijavljenih in preiskanih primerov iz naslova preprečevanja korupcije in etičnih praks | Dejanski pozitivni vpliv | x | x |
Cinkarna Celje, d. d., je vzpostavila sistemske mehanizme, ki zagotavljajo skladnost poslovnega ravnanja ter približevanje najboljšim praksam na področju korporativnega upravljanja. Skladnost z relevantno zakonodajo in mednarodnimi smernicami za etično poslovno ravnanje ostaja prednostna naloga, ne le zaradi morebitnih neposrednih pravnih in ekonomskih posledic neskladnosti, temveč tudi zaradi njenega vpliva na dolgoročno ohranjanje učinkovite, kompetentne in zaupanja vredne delovne sile.
Spodbujanje odgovorne korporativne kulture, ki ščiti zaposlene in druge deležnike pred morebitnimi kršitvami človekovih pravic, preprečuje primere korupcije ter zagotavlja zaščito žvižgačev, je sestavni del poslovne strategije družbe. Čeprav na tem področju družba ne zaznava sistemskih tveganj, proaktivno pristopa k upravljanju in obvladovanju teh vprašanj, s čimer krepi svojo družbeno odgovornost ter zaupanja vredno poslovno okolje.
V tem okviru je Cinkarna Celje, d. d., vzpostavila notranje poti za prijavo kršitev skladno z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), kar zaposlenim in drugim deležnikom omogoča varno podajanje prijav, pri čemer so zagotovljeni anonimnost, zaščita prijaviteljev in nepristranska obravnava.
Kot vpliven tržni akter se Cinkarna Celje, d. d., zavzema za odgovorne in transparentne plačilne prakse, ki predstavljajo bistveni del standardov poslovnega ravnanja. Prizadeva si za pravične in pravočasne finančne transakcije v odnosu do svojih dobaviteljev in poslovnih partnerjev ter zagotavlja, da njene politike sledijo načelom poštenosti, integritete in skladnosti z zakonodajo.
Identifikacija pomembnih tveganj na področju upravljanja temelji na strokovnih vpogledih pravne službe, njenem poznavanju organizacije ter analizah internih dokumentov, politik in smernic. V skladu z najboljšimi praksami se družba osredotoča na celovito in redno ocenjevanje tveganj, povezanih s poslovnim ravnanjem, pri čemer upošteva tako notranje kot zunanje dejavnike.
S temi ukrepi Cinkarna Celje, d. d., zagotavlja visoko stopnjo skladnosti poslovanja, obvladuje tveganja na področju upravljanja in krepi svoj dolgoročni ugled ter stabilnost na trgu.
Cinkarna Celje, d. d., je sprejela vrsto politik, ki spodbujajo kulturo odgovornega poslovanja in krepijo zaupanje deležnikov. Temelj teh politik predstavlja Kodeks etičnega ravnanja, ki določa skladnost z zakonodajo ter visoke etične standarde.
Družba je zavezana odgovornemu upravljanju, vključno z učinkovitimi mehanizmi za zaščito prijaviteljev in obravnavo prijav, skladno z notranjimi postopki in Zakonom o zaščiti prijaviteljev. Prijave sprejemamo prek vseh kanalov in jih nepristransko obravnavamo.
Z dialogom z zaposlenimi, nadzornim svetom, poslovnimi partnerji in skupnostjo učinkovito upravljamo tveganja ter podpiramo trajnostno rast. Naše politike in kodeks zagotavljajo jasen okvir za pregledno, odgovorno in skladno poslovanje.
Družba je vzpostavila več politik in internih aktov, ki urejajo področje poslovnega ravnanja in podpirajo korporativno kulturo integritete, preglednosti in skladnosti ter so opisane v spodnji tabeli. Te politike naslavljajo tudi pomembne vplive, tveganja in priložnosti, povezane s poslovnim ravnanjem, kot so bili prepoznani v oceni pomembnosti. Ključni dokumenti so:
profesionalnega ravnanja zaposlenih. Uporabljase kot vodilo pri vsakodnevnem odločanju, z dolgoročnimi učinki na korporativno kulturo.
Navedene politike so del širšega okvira upravljanja tveganj in odgovornega poslovanja ter prispevajo k postopni integraciji trajnostnih tem v poslovno kulturo in procese odločanja.
Kodeks etičnega ravnanja in dela Cinkarne Celje, d. d., določa postopke za preprečevanje, odkrivanje in obravnavanje primerov korupcije in podkupovanja. Vsi zaposleni in vodstvo so zavezani k visokim etičnim standardom ter spoštovanju zakonodaje, pri čemer morajo delovati transparentno in pošteno. Pomemben del preprečevanja korupcije je skrb za izogibanje in prijavo morebitnih konfliktov interesov, saj lahko ti vplivajo na nepristranskost odločanja. Posebna pozornost je namenjena tudi varovanju poslovnih skrivnosti in zaupnih informacij, katerih nepooblaščeno razkrivanje je strogo prepovedano.
Družba poudarja pomen poštenega poslovanja in konkurenčnosti na zakonit ter etičen način, brez manipulacij ali izkoriščanja drugih deležnikov. Če zaposleni zaznajo kršitve Kodeksa, jih lahko anonimno prijavijo prek elektronske pošte, pisno ali v posebej določenih nabiralnikih. Vse prejete prijave pregleda Komisija za etično poslovanje, ki vodi preiskavo in zagotavlja, da se ugotovitve obravnavajo skladno z internimi pravili. Domnevnim kršiteljem je omogočen zagovor, medtem ko se potrjene kršitve sankcionirajo v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti. Družba strogo prepoveduje kakršnekoli povračilne ukrepe proti prijaviteljem, s čimer zagotavlja njihovo zaščito.
Poleg tega upošteva tudi notranja pravila in zakonodajo za preprečevanje pranja denarja ter drugih protipravnih praks.
Družba ima vzpostavljen standardiziran in pregleden postopek za notranjo prijavo kršitev, skladno z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). Postopke vodi Zaupnik, ki je ločen od upravljavske strukture družbe, kar zagotavlja nepristranskost in varovanje identitete prijavitelja. Prijave so možne prek več varnih kanalov, bodisi anonimno bodisi z razkritjem identitete. Zaupnik ima tudi namestnika, kar zagotavlja hitro odzivnost, zmanjšuje možne zaplete zaradi konflikta interesov.
| Naziv politike, zaveze, kodeksa, politike | Opis ključne vsebine (cilji, vplivi, tveganji, priložnosti) | Odgovornost za politiko | Razkritje standardov ali pobud tretjih strani, ki jih družba upošteva pri izvajanju politike | Opis upoštevanja interesov ključnih deležnikov pri oblikovanju politike | Dosegljivost |
|---|---|---|---|---|---|
| Etični kodeks za nabavnike | Dokaz integritete, upoštevanje etike, zaupanja in spoštovanja vredne osebe, brez vpletanja osebnih interesov | Direktor službe za nabavo in logistiko | Intranet | ||
| Etični kodeks Združenja nabavnikov Slovenije | Kodeks odraža uravnotežen pristop, ki omogoča učinkovito sodelovanje z vsemi deležniki ter spodbuja dolgoročne, trajnostno naravnane in etične nabavne prakse. | Cinkarna Celje | |||
| Kodeks trajnostnega poslovanja za poslovne partnerje | Zagotavljanje skladnosti ravnanja z vsemi veljavnimi predpisi in izpolnjevanje zahtev, opredeljenih v kodeksu | Direktor službe za nabavo in logistiko | Zdravje in varnost pri delu | Spoštovanje človekovih pravic | Etično ravnanje |
| Okolje | Skladnost materiala in blaga | Zagotavljanje odgovornih in transparentnih praks v vrednostni verigi. | Intranet |
Zagotovitev zaščite prijaviteljev in vzpostavitve poti za prijavo
Vodja pravne službe
Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), ki določa obveznosti glede vzpostavitve varnih kanalov za prijavo nepravilnosti, zaščito identitete prijaviteljev ter zaščito pred povračilnimi ukrepi.
Pri oblikovanju Pravilnika o vzpostavitvi notranje poti za prijavo po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) je družba upoštevala interese ključnih deležnikov, zlasti zaposlenih, ter regulatornih organov.
Zagotavljanje kakovosti, doseganje ključnih strateških ciljev družbe, skladnost z načeli trajnostnega razvoja, doseganje zadovoljstva zaposlenih, lastnikov in poslovnih partnerjev.
Vodja službe za varnost zdravje in okolje
ISO 9001 (sistem vodenja kakovosti), ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem), ISO 45001 (sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu).
Družba od svojih dobaviteljev in poslovnih partnerjev pričakuje, da bodo upoštevali naše vrednote in zaveze, etične standarde in etični kodeks ter Kodeks trajnostnega poslovanja za poslovne partnerje.
S pravilnim upravljanjem višjega dela vrednostne verige in spoštovanjem delavcev v vrednostni verigi, lahko družba doseže večjo učinkovitost, kakovost in konkurenčnost na trgu ter pripomore k bolj trajnostnemu poslovanju. Cilji politike zagotavljanja kakovosti ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter trajnostnega razvoja in zaveze iz kodeksa trajnostnega poslovanja za poslovne partnerje so elementi, ki prispevajo k trajnostnosti v vrednostni verigi naše družbe. S sprejetjem kodeksa trajnostnega poslovanja za poslovne partnerje postavljamo jasne smernice in pričakovanja našim poslovnim partnerjem v celotni vrednostni verigi. Zavezujejo se k spoštovanju enakih standardov kakovosti, trajnosti in družbene odgovornosti, kot jih zagovarjamo sami.
Naši izdelki in surovine so del globalnih dobaviteljskih verig. Dobavna veriga vključuje dobavitelje surovin (primarnih in sekundarnih), embalaže, opreme, rezervnih delov, tehničnega materiala, storitev in energije.
Dobavitelji in njihove dejavnosti se razlikujejo glede na poslovno enoto. Dobavitelji so deljeni na šest ključnih skupin:
Več kot 75 % letnega prometa v letu 2024, je ustvarjeno z dobavitelji in partnerji, ki imajo vzpostavljen in implementiran lastni trajnostnostni kodeks ali pa so podpisali Kodeks trajnostnega poslovanja partnerjev Cinkarne Celje, d.d., s čimer skupaj z dobavitelji tvorimo in izvajamo trajnostnostne in družbeno odgovorne zaveze. Z dobavitelji (višjega dela vrednostne verige) imamo dogovorjen in ustaljen kanal komuniciranja in ozaveščanja s stalnimi poslovnimi obiski, posredovanjem zahtevanih podatkov, ocenjevanjem dobaviteljev idr.
Ocenjujemo, da v dobavni verigi ni pomembnih dejanskih ali potencialnih negativnih vplivov na okolje in negativnih družbenih vplivov, kar izhaja iz komunikacijskih kanalov z dobavitelji in skrbnega pregleda višjega dela vrednostne verige. Morebitno tveganje otroškega dela obstaja pri dobaviteljih iz tretjih držav, kot so npr. države iz Afrike, slednje smo s skrbnim pregledom tudi ovrgli.
Zaposleni v družbi morajo pri delu in poslovnih odločitvah upoštevati koristi družbe pred lastnimi interesi ali interesi tretjih oseb. Konkurenčnost gradimo z dvigovanjem produktivnosti, ne z neetičnimi ali nelegalnimi dejavnostmi, ter delujemo pošteno. Ravnanja so opredeljena v Kodeksu etičnega ravnanja in dela, vzpostavljen je tudi mehanizem za prijavo nedopustnih ravnanj.
poslovanju družbeo tem poroča nadzornemu svetu. Postopek je v celoti razkrit v Kodeksu etičnega ravnanja in dela.
Vobdobju poročanja družba ni beležila prijav korupcije ali podkupovanja, obsodb ali denarnih kazni za kršitev zakonodaje o korupciji in podkupovanju ali drugih ukrepov.
Družbasledi internim standardom in usmeritvam na področju plačilne prakse in plačilnih pogojev do dobaviteljev. Našistandardni plačilni pogoji, so ločeni glede na kategorijo materiala oz.storitve na direktne in indirektne dobavitelje, pri čemer je standardni plačilni pogoj za (G1,G1-6,33b):
Vpovprečju izvajamo plačila dobaviteljem nazapadlost, in sicer v povprečju več kot 45 dni, kar velja za več kot 65 % letnega prometa. Preostanek plačil so lahko predmet podaljšanih rokov, zaradi posebnih pogodbenih dogovorov z dobavitelji.
Družbane ločuje in razlikuje plačilne prakse glede navelikost dobaviteljev, s čimer podpira poštenost do MSP (malih in srednje velikih podjetij) in drugih gospodarskih subjektov izven Evropske unije ter prav takofinančno stabilnost in kontinuiteto poslovanja zvsemi svojimi dobavitelji, tudi MSP in subjekti izven Evropske unije. Prav tako družba neločuje plačilne prakse glede na gospodarski prostor/državodobavitelja (Slovenija, EU,izven EU), pri čemerdružba opravi 47 %prometa s slovenskimi dobavitelji oz. 72 % z EU dobavitelji, 28 %pa z dobavitelji izven EU.
Pojasnila
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| SREDSTVA | ||
| Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva | ||
| Neopredmetena sredstva | 2.408.779 | 1.585.108 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 111.699.615 | 109.855.569 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.287.325 | 1.558.531 |
| Druga dolgoročna sredstva | 105.470 | 84.444 |
| Odložene terjatve za davek | 1.462.488 | 1.439.044 |
| Skupaj nekratkoročna (dolgoročna) sredstva | 116.963.678 | 114.522.696 |
| Kratkoročna sredstva | ||
| Zaloge | 58.969.428 | 53.841.480 |
| Finančne terjatve | 47.214.859 | 38.616.117 |
| Poslovne terjatve | 30.243.586 | 31.545.008 |
| Terjatve za davek iz dobička | 0 | 5.493.528 |
| Denar in denarni ustrezniki | 17.731.407 | 15.687.805 |
| Druga kratkoročna sredstva | 230.760 | 209.028 |
| Skupaj kratkoročna sredstva | 154.390.040 | 145.392.966 |
| Skupaj sredstva | 271.353.718 | 259.915.662 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| KAPITAL IN OBVEZNOSTI | ||
| Kapital lastnikov družbe | ||
| Vpoklicani kapital | 20.229.770 | 20.229.770 |
| Kapitalske rezerve | 44.284.976 | 44.284.976 |
| Rezerve od dobička | 125.078.814 | 119.583.496 |
| Rezerva za pošteno vrednost | –1.650.342 | –1.242.486 |
| Zadržani dobički | 23.093.258 | 38.374.703 |
| Skupaj kapital | 211.036.476 | 221.230.458 |
| Nekratkoročne obveznosti | ||
| Rezervacije za zaslužke zaposlencev | 3.748.722 | 3.843.523 |
| Druge rezervacije | 14.302.270 | 14.233.199 |
| Dolgoročno odloženi prihodki | 873.579 | 767.414 |
| Skupaj nekratkoročne obveznosti | 18.924.572 | 18.844.136 |
| Kratkoročne obveznosti | ||
| Finančne obveznosti | 29.915 | 103.692 |
| Poslovne obveznosti | 36.124.537 | 18.530.350 |
| Obveznosti za davek od dobička | 4.019.469 | 0 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | 0 | 11.352 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 1.218.750 | 1.195.674 |
| Skupaj kratkoročne obveznosti | 41.392.670 | 19.841.067 |
| Skupaj obveznosti | 60.317.242 | 38.685.203 |
| Skupaj kapital in obveznosti | 271.353.718 | 259.915.662 |
| Leto | Pojasnila | 2024 | 2023 |
|---|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci | 20 | 200.285.413 | 176.464.289 |
| Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje | –2.142.794 | –6.549.243 | |
| Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve | 2 | 3.372.409 | 3.019.539 |
| Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala | 22 | –100.483 | –296.838 |
| Stroški materiala | 22 | –110.211.321 | –106.375.957 |
| Stroški storitev | 22 | –17.233.265 | –16.047.941 |
| Stroški dela | 22 | –33.774.717 | –30.656.494 |
| Amortizacija | 22 | –12.900.809 | –12.355.367 |
| Drugi poslovni prihodki | 21 | 2.620.709 | 9.455.201 |
| Drugi poslovni odhodki | 22 | –3.250.896 | –3.909.344 |
| Slabitve in odpisi poslovnih terjatev | 0 | –25.096 | |
| Poslovni izid iz poslovanja | 26.664.244 | 12.722.749 | |
| Finančni prihodki | 23 | 1.986.327 | 1.226.596 |
| Finančni odhodki | 23 | –123.439 | –143.743 |
| Finančni izid | 1.862.888 | 1.082.853 | |
| Poslovni izid pred davki | 28.527.133 | 13.805.602 | |
| Obračunani davek | –5.403.661 | –1.304.115 | |
| Odloženi davek | –36.222 | 151.920 | |
| Davek od dobička | 24 | 5.439.882 | 1.152.195 |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 23.087.250 | 12.653.407 | |
| Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico | 2,86 | 1,57 |
| Postavka | Leto 2024 | Leto 2023 |
|---|---|---|
| Čisti dobiček | 23.087.250 | 12.653.407 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu | 0 | 0 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje bodo priznani v izkazu poslovnega izida | 0 | 0 |
| Sprememba po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | –271.207 | –415.234 |
| Preračun pozaposlitvenih zaslužkov | –196.314 | –78.512 |
| Vpliv odloženih davkov | 59.665 | 60.649 |
| Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo priznani v izkazu poslovnega izida | –407.856 | –433.096 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | –407.856 | –433.096 |
| Vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 22.679.395 | 12.220.311 |
| Rezerve iz dobička | Zadržani dobički | Vpoklicani kapital. | Zakonske rezerve | Lastne rezerve | Druge rezerve za delnice | Rezerve iz pošteno vrednost poslovnega izida | Čisti poslovni izid | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Začetno stanje poročevalskega obdobja | 20.229.770 | 44.284.976 | 16.931.435 | 4.814.764 | -4.814.764 | 102.652.061 | -1.242.486 | 32.047.999 | 6.326.704 | 221.230.458 |
| Sprem.lastniš.kapitala- | -32.041.992 | transakcije z lastniki | 831.386 | -831.386 | -32.041.992 | Nakup lastnih delnic | 831.386 | -831.386 | ||
| Umik lastnih delnic | Izplačilo dividend | -32.041.992 | -32.041.992 | Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja | -407.856 | 23.087.250 | 22.679.395 | |||
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | 23.087.250 | 23.087.250 | ||||||||
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja | -407.856 | -407.856 | ||||||||
| B3. Spremembe v kapitalu | 5.495.319 | -6.326.704 | -831.385 | |||||||
| Razpored.preostalega dela dobička | 0 | prim.poroč.obd.na druge sestav.kap. | 0 | |||||||
| Razpored. dela čist.dob. | 6.326.704 | -6.326.704 | 0 | poroč.obd.na druge sestav.kap.po sklepu |
| -831.386 | -831.386 | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Končno stanje poročevalskega obdobja | 20.229.770 | 44.284.976 | 16.931.435 | 5.646.150 | -5.646.150 | 108.147.379 | -1.650.342 | 6.007 | 23.087.251 | 211.036.476 |
| BILANČNI DOBIČEK | 6.007 | 23.087.251 | 23.093.258 |
v EUR
| Rezerve iz dobička | Zadržani dobički | Vpoklicani | Kapital. | Zakonske | Rezerve | Lastne | Druge | Rezerve za | Preneseni | Čisti | poslovni | Skupaj | kapital | rezerve | rezerve | za | delnice | rezerve iz | pošteno | poslovni izid | izid | kapital | lastne | dobička | vrednost | poslovnega | delnice | leta |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Začetno stanje poročevalskega obdobja | 20.229.770 | 44.284.976 | 16.931.435 | 4.814.794 | -4.814.794 | 103.358.966 | -809.390 | 84.159 | 24.930.233 | 209.010.148 | ||||||||||||||||||
| Sprem. lastniš. kapitala – transakcije z lastniki | 0 | Nakup lastnih delnic | 0 | Umik lastnih delnic | 0 | Izplačilo dividend | 0 | |||||||||||||||||||||
| Celotni vseobsegajoči | donos poročevalskega obdobja | -433.096 | 12.653.407 | 12.220.311 | ||||||||||||||||||||||||
| Vnos čistega poslovnega | izida poročevalskega obdobja | 12.653.407 | 12.653.407 | |||||||||||||||||||||||||
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa | poročevalskega obdobja | -433.096 | -433.096 |
| -706.905 | 31.963.840 | -31.256.936 | 0 |
|---|---|---|---|
| Razpored.preostalega dela čist. dob. | -7.033.608 | 7.033.608 | 0 |
| prim. poroč. obd. na druge sestav. kap. | Razpored. dela čistega dobička | 6.326.703 | 24.930.232 |
| -31.256.936 | 0 | poroč. obd. na druge sestav. kap. po sklepu | organov vodenja in nadzora |
| 0 | Oblikovanje rezerv za lastne delnice | 0 | Sprostitev rezerv za lastne delnice |
| 0 | Končno stanje poročevalskega obdobja | 20.229.770 | 44.284.976 |
| 16.931.435 | 4.814.794 | -4.814.794 | 102.652.061 |
| -1.242.486 | 32.047.999 | 6.326.704 | 221.230.458 |
| 32.047.999 | 6.326.704 | 38.374.703 |
| LETO 2024 | LETO 2023 | |
|---|---|---|
| DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | ||
| Čisti poslovni izid pred davki | 28.527.133 | 13.805.602 |
| Prilagoditve za: | 16.055.704 | 15.678.565 |
| −amortizacijo + | 12.900.809 | 12.355.367 |
| −dobiček/izgubo pri prodaji osnovnih sredstev | 15.038 | 130.529 |
| −oslabitev/odpis (odprava oslabitve) sredstev | 701.149 | 1.227.035 |
| −neto zmanjšanje/oblikovanje popravka vrednosti terjatev | 0 | 25.096 |
| −neto finančne prihodke/odhodke | 1.862.888 | 1.082.853 |
| −oblikovanje dolgoročnih rezervacij | 575.8190 | 1.797.223 |
| −odpravo dolgoročnih rezervacij | 0 | –939.538 |
| Denarni tok iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev (obratnega kapitala) | 11.566.125 | –1.728.285 |
| Sprememba stanja poslovnih terjatev | 1.301.422 | –7.279.560 |
| Sprememba stanja drugih dolgoročnih in kratkoročnih sredstev | –21.732 | −76.019 |
| Sprememba stanja zalog | –5.127.948 | 17.730.678 |
| Sprememba stanja poslovnih obveznosti | 16.806.887 | –987.794 |
| Sprememba stanja rezervacij | –25.729 | –391.942 |
| Sprememba stanja odloženih prihodkov | 106.165 | 404.361 |
| Sprememba stanja drugih kratkoročnih obveznosti | 23.076 | –3.456.228 |
| Sprememba stanja obveznosti iz pogodb s kupci | –11.351 | –146.169 |
| Plačan davek od dobička | –1.484.665 | –7.525.611 |
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 56.148.961 | 27.755.882 |
| DENARNI TOKOVI PRI INVESTIRANJU | ||
| Prejemki pri investiranju | 1.746.816 | 1.119.833 |
| Prejemki od pridobljenih obresti | 1.725.767 | 1.119.833 |
| Prejemki od pridobljenih obresti dividend | 6.011 | 0 |
| Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev | 15.038 | 0 |
| Izdatki pri investiranju | –22.900.906 | –58.441.421 |
| –1.772.185 | –621.559 |
|---|---|
| –12.529.978 | –19.203.744 |
|---|---|
| –8.598.742 | –38.616.117 |
|---|---|
| –21.154.090 | –57.321.588 |
|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| –32.951.269 | 43.413 |
|---|---|
| –73.777 | 44.300 |
|---|---|
| –4.114 | –887 |
|---|---|
| –831.386 | 0 |
|---|---|
| –32.041.992 | 0 |
|---|---|
| –32.951.269 | 43.413 |
|---|---|
| 17.731.407 | 15.687.805 |
|---|---|
| 2.043.602 | –29.522.293 |
|---|---|
| 15.687.805 | 45.210.098 |
|---|---|
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Cinkarna, kemična industrija Celje, d.d., je organizirana kot delniška družba, s sedežem v Celju, Kidričeva 26, in vpisana v sodni register sodišča v Celju s številko I-402-00. Glavna dejavnost družbe je kemična (SKD 20.120), in sicer proizvodnja titanovega dioksida.
Računovodski del letnega poročila je pripravljen za družbo Cinkarna Celje, d.d., in zajema računovodske izkaze s pojasnili družbe Cinkarna Celje, d.d. S sklepom 25. skupščine delničarjev družbe Cinkarna Celje, d.d., je družba 15. 6. 2021 prešla slovenskih računovodskih standardov na Mednarodne standarde računovodskega poročanja. S tem so vsi izkazi družbe pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.
Računovodski izkazi družbe Cinkarna Celje, d.d., so sestavljeni v evrih, brez decimalk. So sestavni del Letnega poročila 2024, ki je objavljeno v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe Cinkarna Celje, d.d. (https://www.cinkarna.si/si/info-center/objave).
Družba Cinkarna Celje, d.d., je v skladu s prehodom delnice 4.2. 2021 v Prvo kotacijo računovodske izkaze na dan 31. 12. 2024 sestavila v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija.
Računovodski izkazi družbe na dan 31. 12. 2024 so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija. Za pretekla leta, vključno z letom, ki se je končalo 31. 12. 2021, je družba pripravila računovodske izkaze v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Prvič je družba v skladu z MSRP s pripadajočimi pojasnili, ki jih sprejema Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS), in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OP MSRP), sprejetimi v Evropski uniji (EU), ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) pripravila prvi popolni sklop izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2021, z datumom prehoda na MSRP postanju na dan 1. 1. 2020.
Uprava družbe je računovodske izkaze za poslovno leto 2024 odobrila 28. 1. 2025. Družba pripravlja računovodske izkaze na osnovi predpostavke o časovni neomejenosti delovanja. Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih letih.
Sprejeteračunovodske usmeritve sov skladu z lanskoletnimi usmeritvami, zizjemo naslednjih sprememb MSRP, ki jih je družba sprejela na dan 1. januarja 2024 in so opisane v nadaljevanju:
Novo sprejeti MSRP in spremembe MSRP niso imele bistvenega vpliva na računovodske usmeritve družbe Cinkarna Celje, d. d.
Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, pri čemer se uporabljajo za nazaj. Cilj sprememb je pojasniti načela iz MRS 1 za razvrstitev obveznosti kot kratkoročne ali nekratkoročne. Spremembe pojasnjujejo pomen pravice do odložitve poravnave za najmanj 12 mesecev, zahteve, da pravica obstaja ob koncu obdobja poročanja in da namen poslovodstva ali možnosti nasprotne stranke, ki bi lahko privedle do poravnave s prenosom lastnih kapitalskih instrumentov podjetja, ne vplivajo na razvrstitev obveznosti kot kratkoročne ali nekratkoročne. Spremembe tudi določajo, da bo na razvrstitev obveznosti vplivale samo zaveze, ki jih mora družba izpolniti na datum poročanja ali pred njim. Standard zahteva dodatna razkritja tudi za nekratkoročne obveznosti iz naslova posojilnih aranžmajev, za katere veljajo zaveze, ki jih je treba izpolniti v 12 mesecih po obdobju poročanja.
Spremembe niso vplivale na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje. Namen sprememb je izboljšati zahteve, ki jih prodajalec – najemnik uporablja pri merjenju obveznosti iz najema pri poslih prodaje in povratnega najema iz MSRP 16, hkrati pa sistem ne spreminja obračunavanja najemov, ki niso povezani s prodajo in povratnim najemom. V skladu s spremembami prodajalec – najemnik določi "najemnine" ali "popravljene najemnine" tako, da prodajalec – najemnik nepripozna nobenega zaslužka ali izgube, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo ohrani. Z uporabo teh zahtev se prodajalcu – najemniku v poslovnem izidu ne prepreči pripoznanja dobička ali izgube v zvezi z delno ali popolno prekinitvijo najema. Spremembe se uporabljajo za nazaj za posle prodaje in povratnega najema, sklenjene po datumu začetne uporabe, pri čemer je to začetek letnega obdobja poročanja, v katerem je družba prvič uporabila MSRP 16.
Spremembe niso vplivale na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
knjigovodske vrednosti finančnih obveznosti in postavk, za katere so dobavitelji že prejeli plačilo od ponudnikov financiranja. Podjetja morajo razkriti tudi vrsto in učinek nedenarnih sprememb knjigovodskih vrednosti finančnih obveznosti iz dogovorov o financiranju dobaviteljev, zaradi katerih knjigovodske vrednosti finančnih obveznosti niso primerljive. Poleg tega spremembe zahtevajo, da družba na začetku in koncu obdobja poročanja razkrije razpon datumov plačil za finančne obveznosti do ponudnikov financiranja in za primerljive poslovne obveznosti, ki niso del teh dogovorov. Spremembe niso vplivale na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d.d.
poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom.
V naslednjih obdobjih poročanja bo poslovodstvo družbe Cinkarna Celje, d. d. analiziralo zahteve tega novo izdanega standarda in ocenilo njegov vpliv.
Upravni odbor UOMRS je januarja 2024 izdal MSRP 19– Odvisne družbe, ki niso subjekti javnega interesa: Razkritja, in začne veljati za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom.
Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo po
Upravni odbor UOMRS je julija 2024 izdal Letne izboljšave računovodskih standardov MSRP – zvezek 11. Družba naj uporabi te spremembe za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2026 ali pozneje. Dovoljena je zgodnejša uporaba.
Poslovodstvo družbe bo prihodnje ocenilo, ali bo/ne bo po
Upravni odbor UOMRS je decembra 2015 odložil datum začetka veljavnosti te spremembe za nedoločen čas do zaključka svojega raziskovalnega projekta o kapitalski metodi.
Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2026 ali pozneje. Dovoljena je predčasna uporaba sprememb, povezanih z razvrščanjem finančnih sredstev in s tem povezanimi razkritji, z možnostjo poznejše uporabe drugih sprememb. Spremembe pojasnjujejo, da se pripoznanje finančne obveznosti odpravi na "datum poravnave", ko je obveznost izpolnjena, preklicana, poteče ali kako drugače izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja.
• MSRP9 – Finančni instrumenti in MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja – Pogodbe, ki se nanašajo na električno energijo, odvisno od narave (spremembe) Spremembe veljajo za leta obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2026 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom. Spremembe vključujejo razjasnitev uporabe zahtev o »lastni uporabi«, dovoljujejo obračunavanje varovanjapred tveganjem, če se pogodbe, za katere veljajo spremembe, uporabljajo kot instrumenti zavarovanja pred tveganjem, in uvajajo nove zahteve porazkritjih, ki vlagateljem omogočajo razumevanje vpliva teh pogodb na finančno uspešnost in denarne tokove podjetja. Pojasnila glede »lastne uporabe« je treba uporabljati za nazaj, navodila, ki omogočajo obračunavanje varovanja pred tveganjem, pa je treba uporabljati za naprej za nova razmerja varovanja pred tveganjem, določena na datum začetka uporabe ali po njem. Evropska unija teh sprememb še ni potrdila. Poslovodstvo družbe bo prihodnje ocenilo, ali bo prihodnja sprememba imela pomembni vpliv na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
• MSRP18– Predstavitev in razkritja v računovodskih izkazih MSRP 18 uvaja nove zahteve glede predstavitve v izkazu poslovnega izida. Od podjetja zahteva, da vse prihodke in odhodke v izkazu poslovnega izida razvrsti v eno od petih kategorij: poslovanje, naložbenje, financiranje, davek iz dobička in ustavljeno poslovanje. Te kategorije dopolnjujejo zahteve po predstavitvi vmesnih seštevkov in seštevkov za »poslovni izid iz poslovanja«, »poslovni izid pred financiranjem in davkom iz dobička« ter »poslovni izid«. Zahteva tudi razkritje meril uspešnosti, kot jih določi poslovodstvo, in vključuje nove zahteve za združevanje in razčlenjevanje finančnih informacij na podlagi opredeljenih »vlog« temeljnih računovodskih izkazov in pojasnil. Poleg tega so posledično spremenjeni tudi drugi računovodski standardi. MSRP 18 velja za obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom. Uporaba za nazaj se zahteva tako v letnih kot tudi v medletnih računovodskih izkazih. Evropska unija standarda še ni potrdila. Poslovodstvo družbe Cinkarna Celje, d.d., bo v naslednjih obdobjih poročanja analiziralo zahteve tega novo izdanega standarda in ocenilo njegov vpliv.
• MSRP19– Odvisne družbe, ki niso subjekti javnega interesa: Razkritja MSRP 19 dovoljuje odvisnim družbam, ki niso subjekti javnega interesa, da uporabijo zmanjšane zahteve po razkritju, če njihova obvladujoča družba (končno ali vmesno) pripravlja na voljo konsolidirane računovodske izkaze v skladu z računovodskimi standardi MSRP. Te odvisne družbe morajo še vedno uporabljati zahteve glede pripoznavanja, merjenja in predstavljanja iz drugih računovodskih standardov MSRP. Če ni drugače določeno, upravičenim družbam, ki se odločijo za uporabo MSRP 19, ne bo treba uporabljati zahtev po razkritju iz drugih računovodskih standardov MSRP. MSRP 19 velja za obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom. Evropska unija standarda še ni potrdila. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d., saj družba odvisnih družb nima.
dobiček ali izguba se pripozna, če transakcija vključuje sredstva, ki ne predstavljajo podjetja, tudi če so ta sredstva deponirana v odvisnem podjetju. Upravni odbor UOMRS je decembra 2015 odložil datum začetka veljavnosti te spremembe za nedoločen čas do zaključka svojega raziskovalnega projekta o kapitalski metodi. Evropska unija teh sprememb še ni potrdila.
Pri sestavi računovodskih izkazov za poslovno leto 2024 Cinkarne Celje, d. d., je Uprava družbe upoštevala predpostavke delujočega podjetja na podlagi vedenja in informacij ter aktivnosti, ki omogočajo prihodnje poslovanje družbe na način, da bo sposobna ustvarjati denarni tok za pokrivanje obveznosti in vlagateljem omogočiti ustrezen donos na kapital.
Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih, finančnih instrumentih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in finančnih instrumentih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, pri katerih je upoštevana poštena vrednost.
Računovodski izkazi in pojasnila so sestavljeni v evrih brez centov. Računovodske informacije, predstavljene v poslovnem poročilu v evrih, se zaokrožujejo. Zaradi zaokroževanja so možne razlike +/- 1 EUR.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.
Ocene vključujejo določitev življenjske dobe in preostale vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, nadomestljivo vrednost naprav in opreme, oceno poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, popravke vrednosti zalog in terjatev, ocene obveznosti iz pogodb s kupci, ocene možnosti uporabe terjatev za odložene davke, predpostavke, pomembne za aktuarski izračun v zvezi z zaslužki zaposlenih, predpostavke, ki so vključene v izračun rezervacij za ekološke namene in tožbene zadeve pravnih in fizičnih oseb.
Med pomembne presoje sodijo presoje glede prejetih subvencij, torej presoje glede zanesljivega zagotovila glede izpolnjevanja prihodnjih pogojev za prejem in ohranitev prejete subvencije. V letu 2023 so bile subvencije specifično povezane s subvencijo za blaženje energetske krize po ZPGOPEK, kjer se je ključna presoja nanašala na izpolnjevanje prihodkov pogojev.
Glavne ocene in računovodske presoje, ki jih je pri pripravi letnih računovodskih izkazov za leto 2024 v zvezi s pričakovanimi učinki podnebnih sprememb in energetskega prehoda sprejelo vodstvo družbe Cinkarna Celje, d. d., so opisane v nadaljevanju.
izvajanje ocen pri vrednotenju in/ali merjenju nekaterih računovodskih postavk. Poleg tega je družba upoštevala vpliv podnebnih sprememb tudi pri pomembnih presojah, ki jih je prejelo poslovodstvo.
V zvezi s tem se glavne postavke, vključene v računovodske izkaze na dan 31. 12. 2024, na katere vpliva uporaba ocen in presoj poslovodstva, nanašajo na presojo oslabitev nefinančnih sredstev in obveznosti, povezanih z energetskim prehodom.
Sklicevanja na ocene in presoje, ki jih je poslovodstvo uporabilo v zvezi s podnebnimi spremembami (ob upoštevanju njihove pomembnosti v okviru računovodskega poročanja), je sledeče:
Dobe koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev so redno pregledane v luči prehoda na povsem električna vozila in trajnostne zelene naložbe (sončne elektrarne, baterijski hranilniki ipd.). Pritom ni bilo potrebe po prilagoditvi življenjske dobe koristnosti sredstev družbe v uporabi.
Med pomembne presoje se štejejo presoje, povezane z okoljskimi rezervacijami, in presoje glede vpliva podnebnih sprememb, in sicer:
Ocene in navedene predpostavke se redno pregledujejo. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene popravijo, če vplivajo zgolj na to obdobje, in za prihodnja obdobja, na katera vplivajo popravki. Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je Uprava družbe Cinkarna Celje pripravila v procesu izvajanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v poglavju Vpliv podnebnih sprememb na računovodske izkaze.
zapadle terjatvedo kupca, ki bimu pripadalo nadomestilozavečji plasma, niso poravnane, se popust ne odobri in se le oceni.
Ob izdelavi računovodskih izk azov (četrtletnih in letnih) družba oblikuje popravek vrednosti oziroma oslabitev terjatev, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku ali da sploh ne bodo poravnane. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za družbo in temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca. Metodologija vključuje naslednja kvantitativna in kvalitativna merila: analizo dosedanje plačilne discipline poslovanja s kupcem, analizo računovodskih izkazov kupca – bonitetno poročilo, kvalitativne ocene kupca, ki jih pripravijo sodelavci, zadolženi za prodajo, in zavarovanost terjatev z odobritvijo kreditnega limita pri zavarovalnici. Na osnovi navedenega, ki vključuje vsa merila, se izračuna vrednost popravka terjatev za posameznega kupca.
Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vse druge postavke v računovodskih izkazih predstavljajo nabavno oziroma odplačno vrednost. Poštena vrednost sredstev se preverja enkrat letno, in sicer na osnovi znanih tržnih podatkov ali primerljivih podatkov v panogi, kjer ima družba naložbe.
Rezervacija je pripoznana, ko ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je bolj verjetno kot ne, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družba ne more vplivati. Uprava družbe redno preverja, ali je zapravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti. Uprava družbe na osnovi zakonske oziroma druge osnove za pripoznanje kritično presodi, ali je sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, in bi v prihodnosti zaradi tega naslova nastali bodoči odlivi, podkrepljena s pomočjo zunanjih pravnih strokovnjakov in prav tako z aktivnostmi, potrebnimi za sanacijo glede na trenutna spoznanja, izvedene meritve, kot tudi višina stroškov in sama ocena časovnice izvedbe teh aktivnosti in diskonta, pri čemer se pri presoji uporabijo pisna mnenja zunanjih specialistov zadevnega področja. Presoja je vezana v glavnem na okoljske rezervacije.
• V pojasnilu 17 – Kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci
Družba C inkarna Celje, d. d., ob izdelavi letnih računovodskih izkazov vračuna pogodbene popuste v primerih, ko kupci pravico do priznanja popusta na doseženo prodajo v tekočem letu pridobijo šele v prihodnjem letu, tj. takrat, ko so izpolnjeni pogodbeno dogovorjeni pogoji za pridobitev popusta. Osnova za oceno višine teh popustov so dejstva, znana ob pripravi letnih računovodskih izkazov, izkušnje preteklega poslovanja s posameznimi kupci in druga relevantna dejstva.
• Ocenamo možnosti koriščenja terjatev za odložene davke v pojasnilu 5 – Odložene terjatve in obveznosti za davek
Družba oblikuje odložene terjatve za davek iz naslova: oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, oslabitve finančnih naložb, oslabitve terjatev, neizkoriščenih davčnih olajšav, davčne izgube. Družba na dan zaključenih računovodskih izkazov preveri višino izkazanih terjatev in obveznosti za davek. Odložene terjatve za davek pripozna ob verjetnem razpoložljivem prihodnjem obdavčljivem dobičku v obdobju petih let, v breme katerega bo prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odloženi davek se odpravi za znesek, za katerega ni verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
• Kritična presoja makroekonomskih razmer (inflacija in poslabšanje gospodarskih razmer)
Zaradi poslabšanja makroekonomskega okolja, ki so ga povzročile inflacija, razmere na nabavnih in prodajnih trgih ter situacija v zvezi z vojno v Ukrajini, družba preveri pomembnejše računovodske usmeritve in ocene na področjih, na katera bi lahko imele razmere negativen vpliv, zlasti na oslabitev sredstev – terjatev zaradi poslabšanja plačilne discipline, rezervacije za okolje in druge rezervacije, merjenje poštenih vrednosti, najeme, stroške dela in uničljivost odloženih davčnih terjatev.
Družba za obravnavano obdobje, predstavljeno v priloženih računovodskih izkazih, uporablja računovodske usmeritve v skladu s pravili MSRP. Družba računovodskih usmeritev, objavljenih v Letnem poročilu za poslovno leto 2023, ni spreminjala. Uporabljene računovodske usmeritve in metode izračunavanja so enake kot pri zadnjem letnem poročanju.
Pri izbiri računovodskih smernic, odločanju o njihovi uporabi in pripravi računovodskih izkazov je poslovodstvo upoštevalo naslednje tri zahteve: računovodski izkazi so razumljivi, če jih njihovi uporabniki razumejo brez težav; informacije so primerne, če uporabniku pomagajo pri sprejemanju ekonomskih odločitev; informacije so bistvene, če bi njihov izpust ali neresnično podajanje lahko vplivalo na ekonomske odločitve uporabnikov. Računovodski izkazi vsebujejo primerjalne informacije.
se pretvorijo v funkcionalno valuto pomenjalnem tečaju na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
V podjetju nastali stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo. Pripoznanje neopredmetenega sredstva se odpravi ter izbriše iz knjigovodskega razvida in izkaza finančnega položaja ob odtujitvi ali kadar se od njegove uporabe in poznejše odtujitve ne pričakujejo nikakršne gospodarske koristi več.
Druga neopredmetena sredstva imajo opredeljeno dobo koristnosti in so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev. V nabavno vrednost se štejejo tudi stroški izposojanja do nastanka neopredmetenega sredstva.
Poznejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi so usredstveni v primeru, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi sredstva, na katero se nanašajo.
Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so določene glede na pričakovano dobo koristnosti. Amortizacija se obračunava posamično, dokler se v celotne nadomesti vrednosti, ki tvorijo osnovo za obračun amortizacije, in se začne amortizirati, ko je neopredmeteno sredstvo skončano dobo koristnosti na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerjalno obdobje so:
Amortizacijske stopnje se v letu 2024 niso spreminjale glede na predhodno leto.
Opredmetena osnovna sredstva družbi so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga opredmetena osnovna sredstva, drobni inventar, opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi ter predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev.
Družba uporablja model nabavne vrednosti. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva (uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve). Pri modelu nabavne vrednosti vodi opredmetena osnovna sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev. V nabavno vrednost se vštevajo stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava (stroški materiala, dela, storitev zunanjih izvajalcev in storitve po slovnih enot podjetja), ki se nanašajo neposredno nanj, in tisti splošni stroški gradnje ali izdelave, ki jih lahko neposredno pripišemo njegovi usposobitvi za nameravano uporabo.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se razporedi na njegove dele, če je njihova vrednost pomembna, imajo različne dobe koristnosti uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, in se obračunavajo kot posamezno sredstvo.
glede na prvotno ocenjene. Ob poznejših izdatkih za popolnoma amortizirano opredmeteno osnovno sredstvo se sredstvo pripozna kot novo sredstvo z novo dobo koristnosti.
Usredstvenelastneproizvode inlastne storitveusredstvimo takrat,kadar povečujejo prihodnje koristisredstva alimupovečajo dobo uporabnosti. Toso proizvodiin storitve,ki jih ustvarimoali opravimo in jih nato vrednostno zajamemo med opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena sredstva.Istočasno sotiučinkiusredstvenja lastnihproizvodov in storitev prikazanimed drugimi poslovnimi prihodki.
Družbauporablja metodoenakomernega časovnegaamortiziranja. Amortizacijskestopnjeso določene glede napričakovano dobo koristnosti. Amortizacija se obračunava posamično, dokler se v celotine nadomesti vrednosti, kitvori osnovo zaobračun amortizacije, in sezačne amortizirati prvi dannaslednjega meseca, potemko jerazpoložljivo zauporabo. Zemljišča terosnovna sredstva umetniškega in kulturnega pomena se ne amortizirajo.
Amortizacijske stopnje se v letu 2024 niso spreminjale glede na predhodno leto.
Družba priocenjevanju dobekoristnosti sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično staranje, gospodarskostaranjeter pričakovanezakonske in drugeomejitve uporabe. Prav tako družbapreverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvihza primer, da bi prišlodo spremenjenih okoliščin inbi bila potrebna spremembadobe koristnosti in stem prevrednotenjestroškov amortizacije.
Družbaob sklenitvi pogodbeoceni, aligre zanajemnopogodbo alipogodba vsebuje najem. Pogodba jenajemnaoziroma vsebu je najem,če sez njoprenaša pravicado obvl adovanja uporabe identificiranegasredstvaza določeno obdobje v zameno zanadomestilo. Družbadoloči trajanje najema kot obdobje, vkaterem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z: a) obdobji, za katera velja možnostpodaljšanja najema,če jeprecej gotovo, da bo tamožnostizrabljena, in b)obdobji, za katera velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da ta možnostne bo izrabljena.
Družba kot najemniknima najemov.
Med drugimi dolgoročnimi sredstvi družba izkazuje oziroma pripozna od države brezplačno pridobljene emisijske kupone. Družba beleži prejem in uporabo emisijskih kuponov na naslednji način:
Finančni instrumenti vključujejo izpeljana finančna sredstva in neizpeljane finančne obveznosti ter izpeljane finančne instrumente. Finančni instrumenti so izkazani po pošteni in odplačni vrednosti. Poštena vrednost je cena, ki bi jo dosegli s prodajo sredstva oziroma bi jo plačali s prenosom obveznosti na podlagi urejenega posla med udeleženci na trgu na datum merjenja.
Ob začetnem pripoznanju družba razvrsti finančna sredstva kot naknadno izmerjena po odplačni vrednosti, poštena vrednost skozi vseobsegajoči donos in poštena vrednost skozi poslovni izid. Razvrstitev finančnih sredstev ob začetnem pripoznanju je odvisna od značilnosti pogodbenega denarnega toka finančnega sredstva in poslovnega modela družbe za upravljanje z njimi. Razen terjatev iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente ali za katere je uporabila praktično korist, družba ob prvotnem pripoznanju finančno sredstvo izmeri po pošteni vrednosti, ki je v primeru finančnega sredstva, ki ni pripoznano po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, povečana za stroške transakcije.
Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembnih finančnih komponent ali za katere je družba uporabila praktično korist, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z MSRP 15 (glej računovodske usmeritve v razdelku Prihodki iz pogodb s kupci).
Finančna sredstva se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin:
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo naravodolžniškega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki jih družba poseduje za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izključnoplačila glavnice in obresti od neporavnane glavnice. Za dolžniške instrumente, ki so pripoznani po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se prihodki od obresti, tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve ali razveljavitve pripoznajo v izkazu poslovnega izida in obračunajo na enak način kot pri finančnih sredstvih po odplačni vrednosti. Vse druge spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Po odpravi pripoznanja se kumulativna sprememba poštene vrednosti, ki je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.
Med finančna sredstva po odplačni vrednosti družba razvršča finančna sredstva, ki jih poseduje za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izključnoplačila glavnice in obresti od neporavnane glavnice. Družba med finančna sredstva po odplačni vrednosti razvršča posojila, poslovne in druge terjatve. Glede na zapadlost so razvrščena med kratkročna (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja). Posojila in terjatve so na začetku pripoznani po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, zmanjšani za pričakovane kreditne izgube. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi, spremembi ali oslabitvi. Zavarovanje poslovnih terjatev se ne obravnava kot poseben finančni instrument, temveč kot sestavni del terjatve. Zavarovalne police se sklepajo obdobno (letno) in se nanašajo na določene terjatve in/ali poslovne partnerje. Sklenjena zavarovalna polica je prilagodljiva, pri čemer se poslovni partnerji za čas trajanja zavarovalne police lahko dodajajo ali izvzemajo iz zavarovanja. Zavarovalne police se nanašajo izključno na zavarovanje poslovnih terjatev.
Finančna sredstva se izkazujejo po pošteni vrednosti, neto spremembami poštene vrednosti, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo: denar v blagajni, sredstva na transakcijskih in deviznih računih, bančne depozite z dospelostjo 3 mesece in manj ter podobne naložbe, ki so namenjene zagotavljanju plačilne sposobnosti. Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v znesku, ki izhaja z ustreznih listin, na podlagi katerih se začenjajo obvladovati nanj vezane pravice.
Neizpeljane finančne obveznosti družbe zajemajo poslovne, finančne in druge obveznosti. Družba na začetku te obveznosti pripozna na datum transakcije, ko postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom. Družba odpravi pripoznanje obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane. Neizpeljane obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti. Glede na zapadlost so razvrščene med kratkoročne (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročne obveznosti (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja).
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se pripoznajo v poslovnem izidu. Poštena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačila za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Če transakcijska cena ni enaka pošteni vrednosti na datum merjenja, se razlika pri tržnih sredstvih pripozna v poslovnem izidu ali pa se časovno razmeji in se pozneje sprosti v poslovni izid v skladu s politiko. Finančne naložbe ali finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se vsako leto, pri pripravi letnih računovodskih izkazov, ponovno izmerijo po pošteni vrednosti. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Družba opravlja nakup strateških surovin v ameriških dolarjih, prav tako vrši prodajo na dolarske trge, ki je vrednostno bistveno nižja od nabav. Zaradi nakupa in prodaje v različnih valutah prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami in do nenehno se spreminjajočega menjalnega razmerja tečajev evro/dolar. Družba to usklajuje s terminskimi posli, da ohrani pravilno razmerje evro/dolar in zmanjša valutna tveganja.
Zaloge družb so ovrednotene po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer pomanjši izmed njiju. Izvirna vrednost zajema nabavno vrednost, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški spremljanja blaga in drugi stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno pridobljenemu trgovskemu blagu, materialu ali storitvam. Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na računu, kot tudi tiste, ki so dobljeni pozneje in se nanašajo na posamezno nabavo.
Družba vodi zaloge surovin in materiala ter pomožnega materiala, embalaže in trgovskega blaga po nabavnih cenah z vsemi odvisnimi stroški nabave. Pri izkazovanju zalog in porabe materiala družba uporablja stalne cene z odmiki. Poraba osnovnih surovin se evidentira po metodi FIFO, poraba ostalih zalog materiala in blaga pa po metodi tehtanih povprečnih cen.
Zaloge surovin in materiala brez gibanja se zaradi oslabitve prevrednotujejo z odpisovanjem vrednosti po naslednjih merilih:
Zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in gotovih proizvodov so vrednotene sproizvajalnimi stroški, ki vključujejo neposredne stroške materiala, plač in proizvodnih storitev, amortizacijo ter del splošnih proizvodnih stroškov proizvodnih stroškovnih mest, ki zajemajo stroške materiala, vzdrževanja, zavarovanja in del stroškov drugih storitev. Pri izkazovanju zalog nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov družba uporablja stalne cene (PVS) z odmiki. Prenos stroškov iz zalog se opravi po metodi tehtanih povprečnih cen.
Zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov brez gibanja se zaradi oslabitve prevrednotujejo z odpisovanjem vrednosti po naslednjih merilih:
V skladu z MSRP 9 družba uporablja model pričakovanih izgub, s katerim ne pripoznava samo nastalih izgub, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. Družba oceni dokaze o oslabitvi finančnih instrumentov. Če se na datum poročanja kreditno tveganje pri finančnem instrumentu od začetnega pripoznanja ni bistveno povečalo, temelji ocena oslabitev na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačila finančnega instrumenta v naslednjih 12 mesecih.
Če sejekreditno tveganjebistveno povečalood začetnega pripoznanja,vendar sredstva šene kažejo objektivnih dokazovzaoslabitev,temeljiocena oslabitevna verjetnostineplačila v obdobjucelotnega trajanjafinančnega sredstva.
Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razlikomed pogodbenimi denarnimitokovi, kiso zapadli popogodbi,in vsemi denarnimi tokovi,za kateredružba pričakuje, da jih bo prejela.
Za finančnasredstva,ki na dan poročanjakažejo objektivneznake osl abitev, se popravekvredno sti zaradi pričakovanih kreditnih izgubna osnovisklepa Upraveoblikuje v celoti.
Družba pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da jipogodbenih denarnih tokovne bo uspelo izterjati.
Objektivni dokaz o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitevalikršitev s strani dolžnika; znaki, da bo dolžnikstopil v stečaj ali jev postopkupo Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Terjatve, zakatere sedomneva, da ne bodoporavnaneoziroma ne bodo poravnanev celotnem znesku, jetreba šteti kot d vomljive, če se zaradi njih začne sodni postopek, pakotsporne.
Družba obračuna popravek njihove v rednosti v breme poslovnih odhodkov v zvezi s terjat vami.
Oblikovanje popravekavrednostiterjatev do kupcev in drugihposlovnih terjatev temeljina individualni presoji njihovetveganosti glede na dinamikoplačil iz izkušenj v preteklosti,zamude pri preteklihplačilih, bonitetnooceno poslovnegapartnerjain status poslovnega partnerjav primerih insolventnih postopkov.
Kotfinančnasredstva,izmerjena popoštenivrednosti prekdrugega vseobsegajočega donosa, se vodijonaložbe v lastniške vrednostnepapirje oziromadeleže drugih družb,za katere jebila ob začetnempripoznanju sprejetanepreklicna odločitev, da nisov posesti zatrgovanje.
Poštena vrednostvrednostnih papirjev, kikotirajo na borzi,seizmeri poborznem tečaju na danporočanja.
Dobički ali izgube izspremembe poštene vrednosti se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu inso prikazanineposredno v kapitalu kotrezervaza poštene vrednostifinančnih instrumentov v neto znesku.
Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočemdonosu, sene smejo naknadnoprenesti v poslovni izid.
Nabrani dobiček ali izguba se prenaša znotraj lastniškega kapitala.
Družbaobvsakem datumu poročanja preveriknjigovodskovrednost pomembnihnefinančnih sredstev z namenom, daugotovi, aliso prisotni znaki oslabitve.
Četakšni znaki obstajajo, seoceni nadomestljiva vrednostsredstva.
Nadomestljiva vrednost sredstvaalidenar ustvarjajoče enote (DUE)je vrednostpri uporabi alipoštena vrednost, zmanjšana za stroškeprodaje,insicertista, ki jevišja.
Pridoločanju vrednosti sredstvapri uporabi se pričakovani prihodnji denarnitokovi diskontirajona njihovo sedanjo vrednost zuporabo diskontnemere pred obdavčitvijo, kiodraža sprotnetržne ocenečasovne vrednosti denarjain tveganja, kiso značilna za sredstvo.
Pri razporeditvi oslabitve na posamezno sredstvo DUE se knjigovodska vrednost posameznega sredstva ne zmanjša podvrednost, ki je višja odpoštene vrednosti, zmanjšaneza stroškeodtujitve (če jeizmerljiva), pod vrednostpri uporabi(če jo jemogoče določiti)ali podvrednost, ki jeenaka 0 EUR.
Oslabitev sredstva aliden ar ustvarjajoče enote sepripozna v primeru, konjegova (njena) knjigovodskavrednost presega njegovo (njeno) nadomestljivovrednost.
Oslabitev sepripozna v poslovnem izidu.
Družba izgubezaradi oslabitve v preteklihobdobjihob koncu poročevalskega obdobja ovrednotiin tako ugotovi,ali jeprišlo dozmanjšanja izgubeali tacelo več ne obstaja.
Izguba zaradi oslabitvese odpravi,če jeprišlodospremembe ocen, na podlagikaterih družbadoloči nadomestljivovrednost sredstva.
Obupoštevanju računovodske usmeritve družbe je potrebna določitev poštene vrednosti tako nefinančnih kot tudi finančnih sredstev in obveznosti, bodisi zaradi merjenja posameznih sredstev bodisi zaradi dodatnih razkritij poštenih vrednosti. Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenimi in voljnimi strankami v premišljenem poslu.
Metode določanja poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja ali poročanja so opisane v nadaljevanju.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa se določa na podlagi primerljivih tržnih podatkov podjetij elektro panoge.
Poštena vrednost terjatev in posojil se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Ocenjuje se kreditno tveganje teh finančnih sredstev.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja.
Celotni kapital družbe sestavljajo: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve od dobička, rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, zadržani dobiček iz prejšnjih let ali nepokrita izguba iz prejšnjih let in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še nepokrita izguba poslovnega leta.
V poklicani kapital predstavlja osnovni delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe in ga sestavljajo navadne delnice.
Lastne delnice: Ob odkupu lastnih delnic, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila vključujoč stroške, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi naknadni ponovni izdaji se prejeti znesek izkaže kot povečanje kapitala in tako dobljeni presežek ali manko pri transakciji se prenese na kapitalske rezerve oziroma na zadržani dobiček.
Kapitalske rezerve predstavljajo kapitalske rezerve, oblikovane v postopku lastninjenja, in splošni prevrednotovalni popravki kapitala, ki so v skladu s takrat veljavnimi SRS, vključevale revalorizacijo osnovnega kapitala pred letom 2002. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala družbe je bil zaradi prehoda na spremenjene SRS (2006) 1. 1. 2006 prenesen v kapitalske rezerve.
Oziroma lastne poslovne deleže, lastne delnice oziroma lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka), statutarne rezerve in druge rezerve od dobička.
Zadržani čisti dobiček je dobiček tekočega leta in dobiček iz prejšnjih let kot ostanek tedanjega čistega dobička, ki ni v obliki dividend ali drugih deležev razdeljen lastnikom kapitala, pa tudi ne namenjeno opredeljen kot rezerva.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se nanašajo na spremembo poštene vrednosti finančnih naložb v kapital drugih družb, ki se merijo po pošteni vrednosti prek kapitala. V rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, so zajeti tudi stroški ponovne meritve pozaposlitvenih zaslužkov (aktuarski dobički/izgube), nastali zaradi spremembe sedanje vrednosti obveze za odpravnine ob upokojitvi.
Dokler dividend ne odobri skupščina delničarjev, so predvidene dividende obravnavane kot zadržani dobički, torej se dividende v računovodskih izkazih priznajo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih. Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan poročanja. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub pa v drugem vseobsegajočem donosu.
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo obveze na dan poročanja. Družba pripoznava rezervacije, ko so zanje izpolnjeni pogoji, in sicer v breme ustreznih stroškov oziroma odhodkov.
letnegapregleda poslovodstva. Usklajevanjestroškovje bilo izvedenoglede na rast cenmaterialov in storitev za izvedbo potrebnih sanacij. V letu 2024 se je ponovno izvedla preverba vseh rezervacij spomočjo zunanjih strokovnjakov, ki so ocenili novapotrebnadela (sanacijaplazu, tesnilna zavesa). Privrednosti izvedbe del je bil a upoštevanarast stroškov izvedbe planiranih aktivnosti (inflacija) in na osnovi časovnice planiranih izvedbsanacije ustrezno opravljeno diskontiranjerezervacij z diskontom faktorjem donosa državnih obveznic.
Prihodki iz naslova državnih podporse pripoznajo v računovodskih izkazih Cinkarne Celje, d. d., ko so prejeti in ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne pomoči iz naslova epidemije v Sloveniji družba izkazuje med tekočimi poslovnimi prihodki. Preostale državne in druge subvencije, prejete za kritje stroškov, so pripoznane dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni odhodki, ki naj bi jih subvencije nadomestile. S sredstvi povezane državne podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.
Prihodki iz naslova državnih subvencij za blaženje energetske krize se na začetku pripoznajo, če obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba Cinkarna Celje, d. d., prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi za njihov prejem in obdržanje. Prihodki iz naslova državnih subvencij se v izkazu poslovnega izida dosledno pripoznavajo med drugimi prihodki iz poslovanja.
Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih stroškov, ostajajo začasno med odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma nastajanjem stroškov, za katera pokrivanje so namenjene.
V okviru drugih kratkoročnih sredstev družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke. Skladno s postavljeno metodologijo razmejevanja stroškov letnih obveznosti se med letom izkazujejo razmejeni stroški regresa za letni dopust, plačane zavarovalne premije in drugi kratkoročni stroški. Na dan poročanja družba izkazuje vnaprej plačane nabavne stroške surovin in stroške, ki se nanašajo na prihodnje bilančno obdobje. Družba med drugimi kratkoročnimi sredstvi izkazuje tudi DDV od prejetih predujmov.
V okviru drugih kratkoročnih obveznosti družba izkazuje kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Skladno s postavljeno metodologijo razmejevanja stroškov letnih obveznosti se med letom razmejujejo načrtovane poslovne obveznosti. Med kratkoročno odloženimi prihodki so evidentirani obračunani prihodki med letom od prodaje proizvodov in storitev. Prav tako med drugimi kratkoročnimi obveznostmi družba izkazuje obračunano neizkoriščeno pravico do letnega dopusta in tudi DDV od danih predujmov.
Prihodki iz pogodb s kupci so rezultat prodaje izdelkov kemične, metalurške in druge proizvodnje izdelkov in materiala, kjer izpolnitev izvršitvene obveze nastane v trenutku, ko je blago odpremljeno oziroma ko ga prevzame kupec. Pri prihodkih iz pogodb s kupci, pri katerih so rezultat prodaje storitve, pa izpolnitev izvršitvene obveze nastane v trenutku, ko je storitev opravljena. Prihodki od prodaje so tisti, ki izhajajo iz pogodb s kupci o prodaji blaga ali storitev. Prihodki od prodaje odražajo prenose (dobave) pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitev kupcem, in sicer v višini pričakovanih nadomestil, do katerih je družba upravičena v zameno za to blago ali storitve. Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve, ki se obračunajo ob prodaji, niso sestavni del prihodkov od prodaje. Podobno tudi zneski, zbrani v korist zastopanega, niso sestavni del prihodkov od prodaje (prihodek od prodaje je samo tisti del nadomestila, ki pripada zastopniku za opravljeno storitev zastopanja).
Blago oziroma storitev je prenesena, ko ga/jo kupec pridobi (ali pridobiva) v obvladovanje. Kupec pridobi v obvladovanje blago ali storitev, ko pridobi pravico do odločanja o njegovi/njeni uporabi, in pravico do praktično vseh njegovih/njenih preostalih koristi. Takšno obvladovanje vključuje tudi sposobnost preprečevanja drugim, da usmerjajo uporabo blaga ali storitve in pridobijo koristi iz njegovega/njenega naslova. Koristi iz naslova blaga oziroma storitev so morebitni denarni tokovi (prejemki ali prihranki pri izdatkih), ki se lahko pridobijo neposredno ali posredno na različne načine. Družba prenese obvladovanje blaga ali storitve in s tem izpolni oziroma izpolnjuje izvršitveno obvezo, in sicer v določenem trenutku ali postopoma.
Ob sklenitvi pogodbe s kupcem mora družba opredeliti vse v pogodbi vsebovane izvršitvene obveze. Kot samostojna (ločena) izvršitvena obveznost se opredeli vsaka obveza za prenos blaga ali storitve kupcu:
Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojno izvršitveno obvezo. Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega družba pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga ali storitev na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih oseb.
Obvladovanje blaga in storitev je odvisno od določil kupoprodajne pogodbe, do prenosa pa pride v trenutku, ko kupec blago prevzame ali je storitev opravljena. Običajni rok plačila je od 30 do 90 dni.
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesena na kupca, vendar kupcu še niso bile zaračunane. Med sredstvi iz pogodb družba izkazuje nezaračunane prihodke za dobavljeno blago in storitve kupcem.
Obveznost iz pogodbe je obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je družba prejela od kupca. Obveznosti iz pogodb s kupci družba izkazuje iz naslova odobrenih količinskih popustov. Obveznosti iz pogodb se pripoznajo kot prihodki, ko družba izpolni svojo izvršitveno obvezo po pogodbi.
Drugiposlovniprihodki nastanejoob odtujitvi neopredmetenih sredstevin opredmetenihosnovnih sredstevkotpresežki njihove prodajne vrednostinadnjihovo knjigovodskovrednostjo ter ob nastanku drugih neobičajnih postavk. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.
Obsegajoprihodke odobresti odnaložb, prihodke oddividend, prihodke ododsvojitve zaprodajo razpoložljivihfinančnihsredstev, pozitivne tečajne razlike indobičke odi instrumentov za varovanje pred tveganjem,ki sepripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodkiiz obresti sepripoznajo ob njihovemnastanku zuporabometodeefektivne obrestnemere.Prihodkiod dividendse v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko družba pridobi pravico do plačila.
Odhodkise pripoznajo, čeje zmanjšanjegospodarskihkoristiv obračunskemobdobju povezano zzmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Poslovni odhodkisepripoznajo,ko je porabljen materialoziroma opravljena storitev,in sicer v obdobju,na katerosenanašajo. Priobičajnem vrednotenjuzalog proizvodov in nedokončane proizvodnjepoproizvajalnih stroških seupoštevajo po slovni odhodki, sestavljeniiz proizvajalnih stroškov,ki sene zadržujejoveč v teh zalogah, pa tudiv obračunskemobdobju obračunani stroški nakupovanjain stroški prodajanjater stroškisplošnih dejavnosti. Prenos stroškoviz zalog proizvodov in nedokončaneproizvodnje med prodane količine ter prenos nabavnevrednosti trgovskegablaga in materiala med prodane količine se opravita pometodi stalnih (ocenjene, standardne) cen, pri čemer se upošteva tudi sorazmerni del odmikov.
Poslovni odhodki so enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju,povečani za stroške, ki se zadržujejov začetnih zalogahproizvodov in nedokončane proizvodnje, ter zmanjšaniza stroške, ki sezadržujejov končnih zalogah proizvodov in nedokončaneproizvodnje, vrednoteni poproizvajalnih stroških.
Poslovne odhodkepovečuje nabavna vrednostprodanega trgovskega blaga in materiala. Stroški storitev sev večji meri nanašajo na stroške, nastale v zvezi z vzdrževanjem sredstev, transportnimi storitvami, storitvami posrednikovpri prodaji proizvodov, stroške reklame (sponzorstva), stroške raziskovalnega dela in stroške intelektualnih storitev.
Poslovni odhodki– oslabitve sepojavljajov zvezi z opredmetenimi osnovnimisredstvi, neopredmetenimi sredstviin obratnimi sredstvi zaradinjihove oslabitve. Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.
Finančniodhodki obsegajo stroške obresti zaposojila, negativnetečajne razlike in izgubezaradi oslabitvevrednosti finančnih sredstev,ki sepripoznajo v izkazu poslovnega izida.Stroškiizposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.
Odmerjeni davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto z uporabo davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja.
Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti v izkazu finančnega položaja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se izkaže v višini, ki jo bo popričakovanji treba plačati ob odpravi začasnih razlik na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja.
Odložena obveznost za davek je v celoti izkazana z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za začasne razlike, ki nastanejo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznostmi ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v posamičnem računovodskem izkazu družbe. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko bo odložena obveznost za davek poravnana. Odloženi davek se prav tako ne izkaže, ko gre za obdavčljive začasne razlike ob začetnem pripoznanju finančnih naložb. Znesek odloženega davka temelji na pričakovanem načinu povračila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja.
Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka. Odložena terjatev za davek se priznava v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnjem mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Družba razkriva informacije po odsekih. Poslovni odsek je prepoznavni sestavni del družbe, ki se ukvarja z določenimi izdelki ali storitvami (področni odsek) ali z izdelki in storitvami v posebnem, geografskem definiranim gospodarskem okolju (območni odsek); ti se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih. Informacije po odsekih so izkazane po območnih in po dročnih odsekih družbe.
Poročanje družbe po odsekih temelji na območnih odsekih, ki jih podpirata tudi način vodenja v okviru družbe in sistem notranjega poročanja.
Območni odseki družbe so: Slovenija, Evropska unija in tretje države, ki vsebujejo še trge nekdanje Jugoslavije.
Področni odseki družbe so poslovne enote, ki proizvajajo ključne proizvode: Titanov dioksid, Predelava cinka, Laki, mastri in tiskarske barve, Agro program, Polimeri in ostalo.
Poslovni izid po področnih odsekih je izkazan kot razlika med poslovnimi prihodki in odhodki, z upoštevanjem tistih prihodkov in stroškov, ki jih je moč posameznemu odseku neposredno pripisati, pri čemer so izzeti tisti prihodki in odhodki, ki jih ni mogoče smiselno razporediti po področnih odsekih. Manjši področni odseki so združeni v eno kategorijo – poslovno enoto, ker so nepomembni, hkrati pa bi lahko podrobna razkritja podjetju povzročila pomembnejšo škodo.
Družba Cinkarna Celje, d. d., za obvladovanje finančnih tveganj pri uporabi finančnih instrumentov za obvladovanje kreditnega, likvidnostnega, tržnega, valutnega in poslovnega tveganja uporablja različne instrumente, ki so podrobneje predstavljeni v pojasnilu VIII. Finančni instrumenti in finančna tveganja.
Družba Cinkarna Celje, d. d., poroča po geografskih določenih odsekih in prodajnih programih prihodkov iz pogodb s kupci. Prihodki iz pogodb s kupci so prikazani glede na geografsko lokacijo kupcev in prodajne programe. Pri pripravi in predstavitvi izkaza poslovnega izida ter prihodkov iz pogodb s kupci družba spremlja naslednje odseke:
| Odsek | Leto 2024 | Leto 2023 |
|---|---|---|
| Titanov dioksid | 168.728.022 | 146.042.369 |
| - od tega pigment TiO2 | 165.044.453 | 143.356.887 |
| Predelava cinka | 0 | 5.637.539 |
| Laki, mastri | 16.140.315 | 16.579.785 |
| Agro program | 11.150.638 | 5.443.530 |
| Polimeri | 3.379.268 | 2.148.761 |
| Ostalo | 887.171 | 612.307 |
| SKUPAJ | 200.285.413 | 176.464.289 |
V letu 2024 je družba zaradi nizke prodaje na trge nekdanje Jugoslavije poročanje tega trga združila v območni odsek Tretje države.
| Območje | Leto 2024 | Leto 2023 |
|---|---|---|
| Slovenija | 13.684.845 | 14.889.861 |
| Evropska unija | 162.234.825 | 134.006.280 |
| Tretje države | 19.080.092 | 22.900.287 |
| Tretje države – dolarski trg |
| Leto 2023 | Leto 2022 | |
|---|---|---|
| Slovenija | 14.889.861 | 18.781.919 |
| Evropska unija | 134.006.280 | 173.950.706 |
| Trg držav nekdanje Jugoslavije | 3.395.401 | 4.959.791 |
| Tretje države | 19.504.886 | 27.117.372 |
| Tretje države – dolarski trg | 4.667.861 | 2.343.328 |
| SKUPAJ | 176.464.289 | 227.153.116 |
Družba prav tako spremlja rezultate odsekov po prodajnih programih, ki se redno pregledujejo in na osnovi katerih se spremljajo odločitve o bodočem poslovanju posamičnega programa. Po odsekih družba spremlja poslovni izid iz poslovanja. Finančni izid, davek od dobička, odložene terjatve za davek in čisti poslovni izid pa družba spremlja na ravni družbe kot celote, prav tako se izkaz finančnega položaja družbe spremlja samo na ravni družbe.
| v EUR | Titanov dioksid | Predelava Cinka | Laki in mastri | Agro program | Polimeri | Ostalo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31.12.2023 | |||||||
| 31.12.2024 |
| Date | 31.12.2024 | 31.12.2023 |
|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci | 146.042.369 | 168.728.022 |
| 5.637.539 | 0 | 16.579.785 |
| 16.140.315 | 5.443.530 | 11.150.638 |
| 2.148.761 | 3.379.268 | 612.306 |
| 887.170 | 176.164.289 | 200.285.413 |
| Drugi poslovni prihodki | 9.229.904 | 1.100.495 |
| 1.953 | 0 | 16.354 |
| 794.331 | 66.134 | 55.775 |
| 260.983 | 325.978 | 2.899.413 |
| 3.716.539 | 12.474.740 | 5.993.118 |
| Sprememba vrednosti zalog | -6.293.658 | -1.800.756 |
| -10.368 | 0 | -117.437 |
| -482.832 | -118.274 | 522.144 |
| -9.506 | -381.350 | -6.549.243 |
| Stroški poslovanja | -135.499.622 | -143.635.715 |
| -5.553.788 | 0 | -16.577.133 |
| -15.050.725 | -6.415.451 | -11.525.534 |
| -1.939.868 | -2.768.843 | -3.681.175 |
| -4.490.676 | -169.667.037 | -177.471.493 |
| -od tega amortizacija | -8.788.685 | -9.243.069 |
| -65.421 | 0 | -385.472 |
| -416.190 | -270.655 | -266.481 |
| -188.449 | -192.803 | -2.656.685 |
| -2.782.266 | -12.355.367 | -12.900.809 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 13.478.993 | 24.392.046 |
| 75.335 | 0 | -98.431 |
| 1.401.089 | -1.024.061 | 203.023 |
| 469.875 | 936.403 | -178.962 |
| -268.317 | 12.722.749 | 26.664.244 |
| Prihodki od obresti | 1.121.471 | 1.726.438 |
| Drugi finančni prihodki | 0 | 140.564 |
| Odhodki od obresti | 887 |
| 37.731 | 0 |
|---|---|
| Finančni izid | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 1.082.853 | 1.862.888 |
| Odloženi davki | 151.920 |
| -36.221 | Davek od dobička |
| 1.304.115 | 5.403.661 |
| Čisti dobiček | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 0 | 0 |
| 12.653.407 | 23.087.250 |
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | 31.12.2024 | 31.12.2023 | 31.12.2024 | 31.12.2023 | 31.12.2024 | 31.12.2023 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Premoženjske pravice | 5.690.758 | 6.161.514 | 4.630.391 | 5.093.263 | 1.060.367 | 1.068.251 | ||
| Sredstva v pridobivanju | 1.348.412 | 516.856 | 0 | 0 | 1.348.412 | 516.856 | ||
| SKUPAJ | 7.039.170 | 6.678.369 | 4.630.391 | 5.093.263 | 2.408.779 | 1.585.108 |
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Premoženjske pravice | 6.161.514 | 5.845.554 | 5.093.263 | 4.907.487 | 1.068.251 | 938.067 | ||
| Sredstva v pridobivanju | 516.856 | 270.158 | 0 | 0 | 516.856 | 270.158 | ||
| SKUPAJ | 6.678.369 | 6.115.711 | 5.093.263 | 4.907.487 | 1.585.108 | 1.208.224 |
Dobe koristnostineopredmetenih sredstev sokončne. Družba jepreverila njihovevrednosti in
ugotovila,da njihova sedanjavrednost ne presega njihove nadomestljive vrednosti. Vletu 2024 je
družbainvestirala v dolgoročnepremoženjske praviceiz naslova vlaganj v programsko opremo in
projektnodokumentacijo. Zmanjšanjaneopredmetenih sredstev senanašajo na obračunano
amortizacijo in odpis drugih neopredmetenih sredstev.
41,7%vseh neopredmetenih sredstev,ki so bilav uporabi31. 12.2024,je bilo v celoti amortiziranih
(31.12. 2023 jihje bilo 49,1 %).Delež jeizračunan glede na nabavnovrednost neopredmetenih
sredstev.
Neopredmetena sredstva na dan31. 12. 2024 in 31. 12. 2023 niso dana kot poroštva zaobveznosti.
Prav tako družba nima obvez iz sklenjenih pogodb na nakup neopredmetenih dolgoročnih sredstev.
| Premoženjske pravice | Sredstva v pridobivanju | SKUPAJ | NABAVNA VREDNOST |
|---|---|---|---|
| Stanje na dan 31.12.2023 | 6.161.514 | 516.856 | 6.678.370 |
| 1.172.185 | 1.172.185 | ||
|---|---|---|---|
| Prenos iz sred. v pridobivanju | 340.629 | -340.629 | 0 |
| 811.385 | 811.385 |
|---|---|
| 5.690.758 | 1.348.412 | 7.039.170 |
|---|---|---|
| 5.093.263 | 0 | 5.093.263 |
|---|---|---|
| 348.512 | 0 | 348.512 |
|---|---|---|
| 811.385 | 0 | 811.385 |
|---|---|---|
| 4.630.391 | 0 | 4.630.391 |
|---|---|---|
| 1.068.251 | 516.856 | 1.585.106 |
|---|---|---|
| 1.060.367 | 1.348.412 | 2.408.779 |
|---|---|---|
| Sredstva v pridobivanju | SKUPAJ | NABAVNA VREDNOST | |
|---|---|---|---|
| Stanje na dan 31. 12. 2022 | 5.845.554 | 270.158 | 6.115.712 |
| Povečanja | 0 | 621.559 | 621.559 |
| Prenos iz sred. v pridobivanju | 374.861 | –374.861 | 0 |
| Zmanjšanja | 58.901 | 0 | 58.901 |
| Stanje na dan 31. 12. 2023 | 6.161.514 | 516.856 | 6.678.370 |
| Stanje na dan 31. 12. 2022 | 4.907.487 | 0 | 4.907.487 |
|---|---|---|---|
| Amortizacija tekočega leta | 244.677 | 0 | 244.677 |
| Zmanjšanja | 58.901 | 0 | 58.901 |
| Stanje na dan 31. 12. 2023 | 5.093.262 | 0 | 5.093.262 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 938.067 | 270.158 | 1.208.224 |
|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2023 | 1.068.252 | 516.856 | 1.585.108 |
Del dolgoročnih premoženjskih pravic se nanaša na služnostne pravice z dokončno dobo koristnosti, ki so izkazane med zemljišči.
| Skupina opredmetenih OS za leto 2024 | Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča | 10.895.071 | 10.803.263 | 1.343.438 | 1.271.096 | 9.551.633 | 9.532.167 |
| Zgradbe | 131.641.160 | 130.042.752 | 92.794.543 | 90.433.245 | 38.846.617 | 39.609.507 |
| Oprema | 245.772.392 | 239.932.766 | 192.899.722 | 188.822.401 | 52.872.669 | 51.110.365 |
| Sred. v pridobivanju |
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča | 10.803.263 | 10.803.263 | 1.271.096 | 1.198.754 | 9.532.167 | 9.604.509 |
| Zgradbe | 130.042.752 | 128.674.115 | 90.433.245 | 87.057.629 | 39.609.507 | 41.616.487 |
| Oprema | 239.932.766 | 225.138.242 | 188.822.401 | 183.644.286 | 51.110.365 | 41.493.957 |
| Sredstva v pridobivanju | 9.603.529 | 10.276.338 | 0 | 0 | 9.603.529 | 10.276.338 |
| Predujmi | 0 | 1.091.727 | 0 | 0 | 0 | 1.091.727 |
| SKUPAJ | 390.382.311 | 375.983.686 | 280.526.742 | 271.900.668 | 109.855.569 | 104.083.017 |
| Kategorija | Stanje na dan 31.12.2023 | Povečanja | Zmanjšanja | Stanje na dan 31.12.2024 | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča | Zgradbe | Proizvajalna in druga oprema | S k u p a j | Sredstva v pridobivanju | Predujmi | Zemljišča | Zgradbe | Proizvajalna in druga oprema | Zemljišča | Zgradbe | Proizvajalna in druga oprema | Zemljišča | Zgradbe | Proizvajalna in druga oprema | S k u p a j | Sredstva v pridobivanju | Predujmi | |
| Stanjena | 9.342.488 | 130.042.752 | 239.932.767 | 380.778.782 | 9.603.529 | 0 | 0 | 0 | 0 | 12.946.362 | 2.289.606 | 15.235.968 | 9.434.297 | 131.641.159 | 245.772.392 | 388.308.623 | 8.731.586 | 1.697.110 |
| Prenos iz sred. v pridobivanju | 91.808 | 1.637.730 | 10.969.276 | 12.698.814 | -13.818.305 | -592.496 | -1.711.988 | 39.322 | 5.129.650 | 5.168.973 | 5.168.973 | Stanje na dan 31.12.2024 |
| Kategorija | Stanje na dan 31.12.2023 | Zmanjšanja | Stanje na dan 31.12.2024 | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča | Zgradbe | Proizvajalna in druga oprema | S k u p a j | Sredstva v pridobivanju | Predujmi | Zemljišča | Zgradbe | Proizvajalna in druga oprema | Zemljišča | Zgradbe | Proizvajalna in druga oprema | S k u p a j | Sredstva v pridobivanju | Predujmi |
| Stanjena | 1.271.097 | 90.433.245 | 188.822.401 | 280.526.742 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Amortizacija | 72.342 | 3.197.997 | 9.206.458 | 12.476.797 | 0 | 0 | 12.476.797 | 0 | 0 | 6.041.336 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Zmanjšanja | 0 | 836.700 | 5.204.637 | 6.041.336 | 0 | 0 | 6.026.058 | 0 | 0 | 258.936 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Slabitve+/ | 0 | 60.222 | 258.936 | 0 | 0 | 258.936 | 1.343.439 | 92.794.543 | 192.899.722 | 287.037.704 | 0 | 0 | 287.037.703 |
| 9.532.167 | 39.609.508 | 51.110.365 | 100.252.040 | 9.603.529 | 0 | 109.855.569 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 9.551.633 | 38.846.617 | 52.872.670 | 101.270.920 | 8.731.586 | 1.697.110 | 111.699.615 |
|---|---|---|---|---|---|---|
Po stanju na dan 31. 12. 2024 je družba preverila vrednosti opredmetenih sredstev in ugotovila, da njihova sedanja vrednost ne presega njihove nadomestljive vrednosti. V skladu z MRS 36 je družba v letu 2023 opravila preizkus oslabitve vrednosti dolgoročnih sredstev in zato opravila cenitev sredstev pri pooblaščenem cenilcu vrednosti podjetja. Po stanju na dan 31. 12. 2024 družba cenitve ni opravila, saj družba ni identificirala znakov oslabitve.
Iz cenitve po stanju na dan 31.12.2023 (vrednost pri uporabi za namene računovodskega poročanja) je izhajalo, da sredstva zaradi inflatornih razmer in vsesplošnega poslabševanja makroekonomskih razmer družbe niso precenjena in njihova nadomestitvena (namen cenitve je bil izračunati/ugotoviti nadomestitveno vrednost) vrednost presega knjigovodsko vrednost.
Preizkus oslabitve vrednosti dolgoročnih sredstev denar ustvarjajoče enote družbe Cinkarna Celje, d.d., je bil narejen zaradi znamenj, da bi bilo sredstvo lahko oslabljeno zaradi vpliva inflacije na gospodarsko okolje in vsesplošnega nadaljevanja poslabšanja gospodarskih razmer. V zadnjem polletju 2023 se je družba soočila s padcem prodajnih cen in količin na trgu nosilnega proizvoda – titanovega dioksida, soočena je bila z zmanjšanim povpraševanjem po nosilnem proizvodu in hkrati z vdorom kitajskega pigmenta.
Družba Cinkarna Celje, d.d., je kljub temu poslovno leto 2023 zaključila s pozitivnim rezultatom in dosegla zadovoljiv poslovni rezultat v okviru pričakovanj ter glede na dosego rezultatov konkurentov v panogi.
V letu 2024 družba izkazuje povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, ki je rezultat razlike med vrednostjo investiranih sredstev in obračunano amortizacijo. V letu 2024 je družba investirala v posodobitev proizvodnje in nadomestno opremo 14.302.164 EUR (v letu 2023 pa 19.825.304 EUR), in sicer največ na področju titanovega dioksida, od katerih so najpomembnejše naslednje naložbe:
Na dan 31. 12. 2024 družba izkazuje 8.731.586 EUR investicij v teku, ki se glavnem nanašajo na ohranjitev in posodobitev proizvodnje titanovega dioksida, med katerimi so ključne sledeče:
oljnimifiltri (0,8mio EUR) sanacija parcele 115/1 – prestavitev cevovodov (0,8mio EUR), zamenjava dvehelektrofiltrov 27.04 Ain B (0,6 mio EUR), nadgradnja programa Spekter (0,5mio EUR), optimizacija parnega sistema in dvig kapacitete proizvodnje žveplene kisline (0,3mio EUR) in druge.
Cinkarna Celje se v letu 2024 ponaša s prvim komercialnim “standalone” zasebnim omrežjem 5G v Sloveniji, kar v družbi ocenjujemo kot pomemben korak naprej k digitalni preobrazbi podjetja. Omrežje, ki je plod slovenskega razvoja, sta vzpostavila Kontron in Telekom Slovenije, uporabljeno pa bo lahko tudi za rešitve industrijskega interneta stvari (IIoT), kot so na primer avtonomna mobilna vozila in senzorji, ki so namenjeni izvajanju nadzornih in krmilnih procesov. Družba bo omrežje omogočilo napredno brezžično povezljivost znotraj svoje proizvodne lokacije, vključno s sedmimi skladišči. S postavitvijo 5G omrežja družba nima več nobenih pogodbenih zavez, razen mesečnih stroškov vzdrževanja. Prav tako družba nima nobenih pogodbenih zavez zadruga opredmetena osnovna sredstva.
| v EUR | Leto 2023 | Zemljišča | Zgradbe | Proizvajalna in druga oprema | S k u p a j | Sredstva v pridobivanju | Predujmi | SKUPAJ |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje na dan 31.12.2022 | 10.803.263 | 128.674.115 | 225.138.243 | 365.200.278 | 10.276.338 | 1.091.727 | 376.568.343 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 19.203.744 | 1.741.207 | 20.944.952 | |
| Prenos iz sred. v pridobivanju | 0 | 1.368.637 | 18.291.937 | 19.660.574 | -19.717.374 | -2.832.934 | -2.889.734 | |
| Zmanjšanja | 0 | 3.497.413 | 3.497.413 | 159.179 | 3.656.592 | |||
| Stanje na dan 31.12.2023 | 10.803.263 | 130.042.752 | 239.932.767 | 380.778.782 | 9.603.529 | 0 | 390.382.311 |
| POPRAVEK VREDOST | Stanje na dan 31.12.2022 | 1.198.755 | 87.057.628 | 183.644.286 | 271.900.669 | 0 | 0 | 271.900.669 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | 72.342 | 3.399.172 | 8.634.426 | 12.105.939 | 0 | 0 | 12.105.939 | |
| Zmanjšanja | 0 | 41.862 | 3.476.856 | 3.518.718 | 0 | 0 | 3.518.718 | |
| Povečanja | 0 |
| 1.271.097 | 90.433.245 | 188.822.401 | 280.526.743 | 0 | 0 | 280.526.743 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 9.604.508 | 41.616.487 | 41.493.957 | 92.714.952 | 10.276.338 | 1.091.727 | 104.083.017 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 9.532.167 | 39.609.507 | 51.110.365 | 100.252.039 | 9.603.529 | 0 | 109.855.569 |
|---|---|---|---|---|---|---|
Medopredmetenimiosnovnimi sredstvi jeprav tako upoštevano izkazanopovečanje nabavne vrednostisredstevza znesek 2.913.556 EUR (leta 2023 v vrednosti 2.612.708 EUR) iznaslova usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, kjer družba lastnestoritve vzdrževalskih del in porabljenega materiala za vzdrževanje usredstvi. Vokviru tega so biliza realizacijousredstvenih lastnih učinkov potrebni material, delo in nakup drugih sredstev in neposrednopovezani splošni stroški, kiso podrobneje evidentirani na posamična obstoječa osnovna sredstva, ki so se bodisi popravljala bodisi obnavljala med letom in med remonti v letu 2024. Ključne naložbe v okviru lastne vzdrževalske ekipe so bile: zamenjava elektro filtrov (1,0 mio EUR), remont stiskalnice 55 04D (0,2 mio EUR), vgradnja posode 12.10.C (0,4 mio EUR), zamenjava stiskalnice za ožemanje pigmenta (0,2 mio EUR) in ostala vlaganja. Ostala razlika vrednosti del docelote je nastala zaradi zagotavljanja brezhibnega delovanja proizvodnje in sanacije posamičnih obstoječih sredstev ter remonti postrojenja žveplene kisline in TiO2; s posegom opravljenih del se je povečala bodisi učinkovitost bodisi življenjska doba teh sredstev, ki so pomembna za tekoče zagotavljanje proizvodnega procesa nosilnega proizvoda.
invzdrževanje cevovodov, kablov in vodovodov ternapotrebeizvajanja deliz mokregav suho zapolnjevanje sadre. Povečanje nabavnevrednosti zemljišč v letu 2024 iz pridobitve dveh zemljišč v vrednosti 91.808 EUR, zmanjšanje zemljišč senanaša na obračunano amortizacijo služnostnih pravic za poslovno leto 2024 v višini 72.342 EUR.
Nepremičninam, napravam in opremi v letu 2024 niso bili pripisani stroški izposojanja. 49,3 % vseh nepremičnin, naprav in opreme, ki so bilav uporabi 31. 12. 2024, jebilo v celoti amortiziranih (31.12. 2023 – 48,5%). Delež je izračunanglede na nabavnovrednostnepremičnin, naprav in opreme, izvzetaso zemljišča. Na dan 31. 12. 2024 ima družba za 3.342.594 EUR (31.12. 2023 – 2.247.455 EUR) neporavnanih obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev.
Med finančnimi sredstvi po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa vodi družba naložbe v delnice ElektroCelje in ElektroMariborz namenom uživanjadenarnih tokov iz naslova prejetih dividend in prodaje vrednostnih papirjev. Oba lastniška papirja kotirata na večstranskem sistemu trgovanja (multilateral trading facility – MFT) SIENTER (https://sienter.si), ki je v upravljanju Ljubljanske borze. Glede na kotacijo obeh lastniških papirjev na dan 31. 12. 2024 lahko ugotovimo, da imata oba papirja znano tržno ceno, ki pa ni merodajna za preverbo poštene vrednosti teh naložb, saj delnice beležijo zelo nizek promet.
Družba je preverila pošteno vrednost sredstev in finančna sredstva prek drugega vseobsegajočega donosa vrednotila po pošteni vrednosti na osnovi donosa delnic elektro podjetij, kjer ima družba pretežne naložbe, ter ob upoštevanju PVB panoge elektroindustrije. Finančna sredstva so se zmanjšala (slabila) iz naslova prevrednotenja na pošteno vrednost v višini 271.207 EUR (po stanju na dan 31. 12. 2023 – zmanjšanje za 415.233 EUR) v breme rezerv za pošteno vrednost. V letu 2024 je družba iz tega naslova prejela dividende v višini 6.001 EUR (v letu 2023 družba dividend ni prejela).
| v EUR | Skupina kratkoročne finančne naložbe | leto 2024 | Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Poštena vrednost | 31.12.2024 | 31.12.2023 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Druge naložbe | 2.077.692 | 790.367 | 519.160 | 1.287.325 | 1.558.531 | ||
| SKUPAJ | 2.077.692 | 790.367 | 519.160 | 1.287.325 | 1.558.531 |
Člani Uprave in Nadzornega sveta niso prejeli nobenega dolgoročnega posojila. Cinkarna Celje, d.d., nima drugih odvisnih ali pridruženih podjetij in ne posluje z drugimi povezanimi osebami.
Poštena vrednost je enaka nabavna vrednost manj prevrednotenje.
| v EUR | Leto 2024 | Druge finančne naložbe | NABAVNA VREDNOST | Stanje na dan 31.12. 2023 | 2.077.692 | Povečanja med letom | 0 | Stanje na dan 31.12. 2024 | 2.077.692 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| PREVREDNOTENJE | Stanje na dan 31.12. 2023 | 519.161 | Povečanja med letom | 271.207 | Stanje na dan 31.12. 2024 | 790.368 | |||
| POŠTENA VREDNOST | Stanje 31. 12. 2023 | 1.558.532 | Stanje 31. 12. 2024 | 1.287.325 |
| NABAVNA VREDNOST | Stanje na dan 31.12. 2022 | Povečanja med letom | Stanje na dan 31.12. 2023 |
|---|---|---|---|
| 2.077.692 | 0 | 2.077.692 |
| PREVREDNOTENJE | Stanje na dan 31.12. 2022 | Povečanja med letom | Stanje na dan 31.12. 2023 |
|---|---|---|---|
| 103.927 | 415.233 | 519.161 |
| POŠTENA VREDNOST | Stanje 31. 12. 2022 | Stanje 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| 1.973.765 | 1.558.531 |
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | 31.12.2024 | 31.12.2023 | 31.12.2024 | 31.12.2023 | 31.12.2024 | 31.12.2023 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Druga neopredmetena sredstva | 105.470 | 84.444 | 0 | 0 | 105.470 | 84.444 | ||
| SKUPAJ | 105.470 | 84.444 | 0 | 0 | 105.470 | 84.444 |
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Druga neopredmetena sredstva | 84.444 | 68.049 | 0 | 0 | 84.444 | 68.049 | ||
| Skupaj | 84.444 | 68.049 | 0 | 0 | 84.444 | 68.049 |
Preostanek kuponov predstavlja višek kuponov (družba Cinkarna Celje, d. d., je neto prejemnica emisijskih kuponov).
| Opis | Terjatve | Obveznosti |
|---|---|---|
| Leto 2024 | 1.572.841 | 133.797 |
| Leto 2023 | 1.420.921 | 194.446 |
| Stanje na dan 1. 1. | 1.572.841 | 133.797 |
| Povečanje med letom | 68.796 | 0 |
| Zmanjšanje med letom | 105.017 | 59.665 |
| Skupaj | 1.536.620 | 74.132 |
| Pobotanje | -74.132 | -74.132 |
| Stanje na dan 31.12. | 1.462.488 | 0 |
Zmanjšanje terjatev za odloženi davek se nanaša na porabne rezervacije za: jubilejne nagrade in odpravnine ter ekološke in druge rezervacije v višini 102.501 EUR (v letu 2023 zmanjšanje znaša 217.803 EUR) in 2.516 EUR na poplačilo/odpis oblikovanega popravka terjatev. Povečanje terjatev za odloženi davek se nanaša na polovico oblikovanih rezervacij za ekološke namene v višini 63.293 EUR (v letu 2023 v višini 140.871 EUR) in 5.503 EUR na oblikovanje popravka vrednosti terjatev. Za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi terjatve za odloženi davek v letu 2024 niso bile oblikovane, saj je njihovo oblikovanje v letu 2024 podobno kot v letu 2023 v celoti davčno priznano.
Splošna stopnja za obračun davka od dohodkov pravnih oseb na dan 31. 12. 2024 znaša 22%. Na dan 31. 12. 2024 je družba zmanjšala obveznost za odloženi davek iz naslova slabitve finančnih naložb oziroma izkazovanja njihove vrednosti po pošteni vrednosti v višini 59.665 EUR, tako da je na dan 31. 12. 2024 izkazanih 74.132 EUR obveznosti za odloženi davek (na dan 31. 12. 2023 je izkazanih 133.797 EUR obveznosti za odloženi davek iz naslova slabitve finančnih naložb). Družba je preverila udenarljivost odloženih davkov in sicer glede na izdelano projekcijo pričakovanih obdavčljivih dobičkov za obdobje od 2024 do 2028.
Spremembe v stanju odloženih terjatev za davek so imele negativen vpliv na izkaz poslovnega izida v vrednosti 36.222 EUR (v letu 2023 pozitiven vpliv v višini 151.920 EUR). Stanje terjatev za odloženi davek na dan 31. 12. je naslednje:
| 31.12.2024 | 31.12.2023 | |
|---|---|---|
| Rezervacije za ekološke namene | 1.328.433 | 1.290.368 |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke | 198.190 | 275.464 |
| Terjatve | 9.996 | 7.009 |
| Skupaj | 1.536.619 | 1.572.841 |
| Obveznosti za finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | -74.132 | -133.797 |
| Skupaj terjatve za odloženi davek | 1.462.488 | 1.439.044 |
| Skupina zalog | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | Iztržljiva vrednost na dan 31.12. 2024 |
|---|---|---|---|
| Material | 40.009.286 | 32.611.021 | 40.009.286 |
| Nedokončana proizvodnja | 3.407.765 | 2.469.985 | 3.407.765 |
| Proizvodi | 15.354.235 | 18.434.810 | 21.794.695 |
| Trgovsko blago | 66.785 | 31.669 | 66.785 |
| Dani predujmi | 131.357 | 293.996 | 131.357 |
| Skupaj | 58.969.428 | 53.841.480 | 65.409.888 |
V poslovnem letu 2024 je bil dodatno opravljen popravek vrednosti zalog materiala in blaga v višini 14.771 EUR (v letu 2023 v višini 1.183.665 EUR) zaradi prevrednotenja na čisto iztržljivo vrednost, zastarelosti in neuporabnosti zalog materiala in rezervnih delov. Pomembnih ugotovljenih inventurnih razlik v letu 2024 in predhodnem letu ni bilo.
| Vrednost naložb | Popravek naložb | Netonaložbe | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31.12.2024 | 31.12.2023 | 31.12.2024 | ||||
| Kratkoročne finančne terjatve - zakladne menice | 47.150.115 | 38.616.117 | 0 | 0 | 47.150.115 | 38.616.117 |
| Poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov | 64.744 | 0 | 0 | 0 | 64.744 | 0 |
| SKUPAJ | 47.214.859 | 38.616.117 | 0 | 0 | 47.214.859 | 38.616.117 |
Naložbe v zakladne menice so z rokom zapadlosti od enega do dvanajst mesecev.
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 27.100.674 | 27.437.194 |
| Druge terjatve | 3.142.911 | 4.107.814 |
| Skupaj | 30.243.586 | 31.545.008 |
| Vrednost terjatev | Popravek vrednosti | Neto terjatev | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | ||||
| Kupci v državi | 2.157.838 | 2.841.398 | 273.233 | 266.985 | 1.884.604 | 2.574.413 |
| Kupci v tujini | 25.408.800 | 25.012.549 | 363.719 | 394.858 | 25.045.081 | 24.617.691 |
| Posredni izvozniki | 170.989 | 242.410 | 0 | 0 | 170.989 | 242.410 |
| Terjatve za tuji račun | 0 | 2.681 | 0 |
Skupaj
| 27.737.626 | 28.099.037 | 636.952 | 661.843 | 27.100.674 | 27.437.194 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
Terjatve družbe dokupcev so s 1.6.2021 zavarovane pri zunanji instituciji in niso danekotporoštva zaobveznosti. Višina nezavarovanih terjatev na dan 31. 12. 2024 znaša 836.098 EUR (gre za trenutnopreseganje dogovorjenega zavarovalnega limita pri določenih kupcih) in na dan 31. 12. 2023 2.327.871 EUR.
Podrobnejša razkritja, vezana na kreditno tveganje, so razkrita v pojasnilu VIII. Finančni instrumenti in finančna tveganja.
| Vrednost terjatev | Popravek vrednosti | Neto terjatev | |
|---|---|---|---|
| Kupci v državi | 2.841.398 | 266.985 | 2.574.413 |
| Kupci v tujini | 25.012.549 | 394.858 | 24.617.691 |
| Posredni izvozniki | 242.410 | 0 | 242.410 |
| Terjatve za tuji račun | 2.681 | 0 | 2.681 |
| Skupaj | 28.099.037 | 661.843 | 27.437.194 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| Terjatve za DDV | 2.697.649 | 2.210.850 |
| Terjatve iz naslova prejete pomoči po ZPGOPEK* | 0 | 1.521.872 |
| Terjatve do državnih institucij | 2.990 | 77.506 |
| Terjatve do zaposlenih | 6.297 | 6.771 |
| Druge terjatve | 435.975 | 290.815 |
| Skupaj | 3.142.911 | 4.107.814 |
| Skupina sredstev | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Denarna sredstva v blagajni | 30 | 30 |
| Denarna sredstva na računih | 9.218.478 | 5.687.775 |
| Kratkoročni depoziti na odpoklic | 8.040.374 | 10.000.000 |
| Devizna sredstva na računih | 472.524 | 0 |
| Skupaj | 17.731.407 | 15.687.805 |
Denarna sredstva so naložena pri domačih bankah in obrestovana s fiksno letno obrestno mero.
| Opis | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Vnaprej plačani stroški | 179.975 | 142.307 |
| DDV prejetih predujmov | 2.100 | 1.681 |
| Drugo | 48.686 | 65.040 |
| Skupaj | 230.760 | 209.028 |
| Postavke kapitala | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Vpoklicani kapital | 20.229.770 | 20.229.770 |
| Kapitalske rezerve | 44.284.976 | 44.284.976 |
| Zakonske rezerve | 16.931.435 | 16.931.435 |
| Rezerve za lastne delnice | 5.646.150 | 4.814.764 |
| Lastne delnice | -5.646.150 | -4.814.764 |
| Drugerezerve od dobička | 108.147.379 | 102.652.061 |
| Rezerva za pošteno vrednost | -1.650.342 | -1.242.486 |
| Zadržani dobički | 23.093.258 | 38.374.703 |
| Skupaj kapital | 211.036.476 | 221.230.458 |
Delniški kapital družbe sestavlja 8.079.770 prosto prenosljivih kosovnih delnic istega razreda. Vse kosovne delnice imajo enako nominalno vrednost in so v celoti vplačane. Na bilančni dan 31. 12. 2024 znaša vrednost vpoklicanega kapitala 20.229.770 EUR.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon, in so na dan 31. 12. 2024 znašale 44.284.976 EUR. Oblikovane so bile s posebno uredbo v postopku lastninskega preoblikovanja družbe Cinkarna Celje, d. d., in se v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 niso spremenile.
Zakonske rezerve so na dan 31. 12. 2024 znašale 16.931.435 EUR in se v letu 2024 niso spremenile.
v lasti 298.384 lastnih delnic (3,7 % vseh delnic). Na osnovi sklepa 28. redne skupščine delničarjev družbe Cinkarne Celje, d.d., z dne 19. 6. 2024 je družba v letu 2024 pridobila 33.734 lastnih delnic v vrednosti 831.386 EUR.
| Število lastnih delnic | Tržna povprečna cena delnice (v EUR) | Vrednost lastnih delnic (v EUR) | |
|---|---|---|---|
| Stanje na dan 31. 12. 2023 | 264.650 | 4.814.764 | |
| Nakupi v letu 2024 | 33.734 | 24,65 | 831.386 |
| Stanje na dan 31. 12. 2024 | 298.384 | 5.646.150 |
Izvedeni nakupi lastnih delnic prikazujejo nakupe, knjižene v letu 2024. V letu 2023 družba lastnih delnic ni pridobivala. Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2024 po dnevih so prikazani v tabeli v nadaljevanju.
| Datum | Število delnic | Povprečna cena delnice v EUR | Vrednost lastnih delnic v EUR |
|---|---|---|---|
| 10.07.2024 | 990 | 23,02 | 22.794 |
| 11.07.2024 | 200 | 23,50 | 4.700 |
| 12.07.2024 | 1.100 | 24,00 | 26.400 |
| 15.07.2024 | 936 | 24,50 | 22.932 |
| 16.07.2024 | 810 | 24,50 | 19.845 |
| 17.07.2024 | 920 | 24,70 | 22.724 |
| 18.07.2024 | 980 | 24,70 | 24.206 |
| 19.07.2024 | 717 | 24,60 | 17.638 |
| 22.07.2024 | 940 | 24,70 | 23.218 |
| 23.07.2024 | 708 | 24,20 | 17.134 |
| 24.07.2024 | 930 | 23,70 | 22.041 |
| 25.07.2024 | 930 | 23,70 | 22.041 |
| 26.07.2024 | 920 | 23,50 | 21.620 |
| 29.07.2024 | 930 | 23,70 | 22.041 |
| 31.07.2024 | 910 | 24,00 | 21.840 |
| 01.08.2024 | 569 | 23,80 | 13.542 |
| Date | Value 1 | Value 2 |
|---|---|---|
| 02.08.2024 | 870 | 23,70 |
| 05.08.2024 | 910 | 22,75 |
| 07.08.2024 | 920 | 23,42 |
| 08.08.2024 | 930 | 23,80 |
| 13.08.2024 | 630 | 23,80 |
| 14.08.2024 | 617 | 23,60 |
| 19.08.2024 | 590 | 23,60 |
| 20.08.2024 | 550 | 23,60 |
| 22.08.2024 | 620 | 23,70 |
| 26.08.2024 | 630 | 23,70 |
| 27.08.2024 | 630 | 23,60 |
| 28.08.2024 | 650 | 23,90 |
| 29.08.2024 | 660 | 24,48 |
| 30.08.2024 | 890 | 24,50 |
| 02.09.2024 | 950 | 24,70 |
| 03.09.2024 | 700 | 25,50 |
| 05.09.2024 | 49 | 26,00 |
| 06.09.2024 | 990 | 26,10 |
| 10.09.2024 | 820 | 26,00 |
| 1.120 | 26,10 | 29.232 | |
|---|---|---|---|
| 13.09.2024 | 732 | 26,50 | 19.398 |
| 16.09.2024 | 1.380 | 26,60 | 36.708 |
| 17.09.2024 | 216 | 26,70 | 5.767 |
| 25.09.2024 | 900 | 27,20 | 24.480 |
| 29.11.2024 | 500 | 26,59 | 13.294 |
| 04.12.2024 | 840 | 27,20 | 22.848 |
| 09.12.2024 | 950 | 27,10 | 25.745 |
Nakupi v letu 2024 skupaj
33.734
24,65
831.386
Rezerveza lastne delnice na dan 31. 12. 2024 znašajo 5.646.150 EUR in so se zaradi nakupa lastnih delnic od zadnjega dne predhodnega leta povečale za 831.386 EUR.
Druge rezerve od dobička so se v letu 2024 povečale za 5.495.319 EUR in na dan 31. 12. 2024 znašajo 108.147.379 EUR iz sledečih razlogov: na osnovi sklepa izredne skupščine delničarjev družbe Cinkarna Celje, d. d., z dne 13. 2. 2024 je družba v mesecu februarju na dan 23. 2024 izplačala dividende v višini 3,2 EUR/delnico oz. v višini 25 mio EUR iz bilančnih dobičkov, ustvarjenih pred letom 2023. Na osnovi sklepa 28. redne letne skupščine delničarjev družbe Cinkarna Celje d.d., z dne 19. 6. 2024 je družba na dan 28. 6. 2024 izplačala dividende v višini 0,9 EUR/delnico oz. v višini 7 mio EUR iz bilančnih dobičkov, ustvarjenih pred letom 2023. Istočasno je na osnovi prej omenjenega skupščinskega sklepa med druge rezerve iz dobička prenesla 6,3 mio EUR zadržanih dobičkov, ki ostajajo med drugimi rezervami iz dobička trajno.
V rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, so zajeti stroški ponovne meritve pozaposlitvenih zaslužkov (aktuarski dobički/izgube), nastalih zaradi sprememb sedanje vrednosti obveze za odpravnine ob upokojitvi in spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev.
| v EUR | Leto 2024 | 31. 12. 2023 | Povečanje | Zmanjšanje | 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|---|---|
| Sprememba rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti | 609.446 | 0 | 271.207 | 338.239 | |
| Popravek presežka za odloženi davek | –133.797 | 0 | -59.665 | -74.131 | |
| Nerealizirani aktuarski dobički/izgube | –1.718.135 | -196.314 | 0 | -1.914.449 | |
| Skupaj | –1.242.486 | -196.314 | 211.541 | -1.650.342 |
Rezerva za pošteno vrednost zajema kumulativno spremembo poštene vrednosti finančnih sredstev in pozaposlitvenih zaslužkov. Rezerva za pošteno vrednost se je v primerjavi z letom 2023 povečala za 196.314 EUR iz naslova preračuna pozaposlitvenih zaslužkov in 271.207 EUR iz naslova sprememb poštene vrednosti finančnih sredstev ter zmanjšala za obveznosti za odloženi davek v višini 59.665 EUR in je konec leta 2024 znašala –1.650.342 EUR.
v EUR
Leto 2023
Povečanje
Zmanjšanje
| 0 | 415.233 | 609.446 |
|---|---|---|
| Popravek presežka za odloženi davek | –194.446 | 0 |
| –60.649 | –133.797 | Nerealizirani aktuarski dobički/izgube |
| –1.639.623 | –78.512 | 0 |
| –1.718.135 | Skupaj | –809.390 |
| –78.512 | 354.584 | –1.242.486 |
Izplačila dividend ter zmanjšali šezaprenos 50% čistega dobička leta 2023 v druge rezerve iz dobička, v višini 6.326.704 EUR in tam ostanejo trajno. Po vseh izvedenih spremembah zadržani dobiček na dan 31. 12. 2024 znaša 23.093.258 EUR.
V letu 2024 je bila izplačana bruto dividenda 4,10 EUR/delnico. Bruto dividenda za leto 2024 je seštevek dveh dividend, izplačanih v zadevnem letu, in sicer 0,9 EUR bruto na delnico (na osnovi 28. redne skupščine družbe) in 3,2 EUR bruto na delnico (na osnovi izredne skupščine družbe).
| Postavke | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| (a) Čisti poslovni izid poslovnega leta | 23.087.250 | 12.653.407 |
| (b) Število delnic | 8.079.770 | 8.079.770 |
| (c) Osnovni dobiček na delnico (a/b) | 2,86 | 1,57 |
| (d) Popravljeni dobiček na delnico (a/b) | 2,86 | 1,57 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | ||
|---|---|---|---|
| Obvezna uporaba dobička | Čisti dobiček | 23.087.250 | 12.653.407 |
| Kritje prenesene izgube | 0 | 0 | |
| Oblikovanje zakonskih rezerv | 0 | 0 | |
| Dobiček po obvezni uporabi | 23.087.250 | 12.653.407 | |
| Oblikovanje drugih rezerv po sklepu Uprave in Nadzornega sveta | -6.326.703 | ||
| Preostanek dobička | 23.087.250 | 6.326.703 | |
| Zmanjšanje drugih rezerv iz dobička | 0 | -7.033.608 | |
| Ugotovitev bilančnega dobička | Preostanek dobička | 23.087.250 | 6.326.703 |
| Prenos iz drugih rezerv iz dobička | 0 | 7.033.608 | |
| Preneseni dobiček | 6.007 | 25.014.392 | |
| Bilančni dobiček | 23.093.258 | 38.374.703 |
Opomba: Uporaba še ni določena, naknadno.
Družba izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob odhodu v pokoj, oblikovane skladno z določbami dopolnjenega MRS 19. Aktuarski izračun je narejen po metodiki knjižnega rezerviranja in ga je opravil zunanji pooblaščeni aktuar. Uporabljene so bile predpostavke: rast plač v podjetju 3,0-% (v letu 2023 4,0-%), diskontna stopnja 3,52% letno (v letu 2023 je znašala diskontna stopnja 3,51 %), pogoji za upokojitev, tablice smrtnosti slovenske populacije v letu 2007, ter fluktuacija zaposlenih v podjetju v letu 2024 (uporabljene predpostavke so v letu 2024 enake predpostavkam v letu 2023).
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | ||
|---|---|---|---|
| Pozaposlitveni zaslužki zaposlenih leto 2024 | Rezervacije za odpravnine | 2.947.434 | 3.101.653 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 801.288 | 741.870 | |
| Skupaj | 3.748.722 | 3.843.523 |
| Oblikovanje | Namenska poraba | Odprava/K | 31. 12. 2024 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine | 3.101.653 | 429.872 | 584.091 | 0 | 2.947.434 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 741.870 | 177.815 | 118.397 | 0 | 801.288 |
| Skupaj | 3.843.523 | 607.687 | 702.487 | 0 | 3.748.722 |
| Stanje 1. 1. | 3.843.523 | 3.651.696 |
|---|---|---|
| Stroški sprotnega službovanja | 220.060 | 197.808 |
| Stroški obresti | 119.324 | 142.856 |
| Črpanje rezervacij za izplačila | -549.817 | –406.580 |
| Odhodi zaposlenih (odprava) | -152.670 | –139.538 |
| Aktuarski primanjkljaj/presežek | 268.303 | 397.281 |
| Stanje 31. 12. | 3.748.722 | 3.843.523 |
| Oblikovanje | Namenska poraba | Odprava/K | 31. 12. 2023 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine | 3.204.640 | 342.712 | 327.271 | 118.427 | 3.101.653 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 447.056 | 395.233 | 79.308 | 21.111 | 741.870 |
| Skupaj | 3.651.696 | 737.945 | 406.580 | 139.538 | 3.843.523 |
| Diskontna stopnja | Rast plač | Sprememba v odstotni točki | odstotni točki | Sprememba za +0,5 |
|---|---|---|---|---|
| –0,5 | +0,5 | –0,5 | ||
|---|---|---|---|---|
| –128.719 | +138.788 | +138.748 | –129.886 |
Druge rezervacije na dan 31. 12. 2024 predstavljajo okoljske rezervacije.
| Rezervacije leto 2024 | 31. 12. 2023 | Oblikovanje | Namenska poraba | Odprava | 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za okolje | 14.233.199 | 575.819 | 506.748 | 0 | 14.302.271 |
| Skupaj | 14.233.199 | 575.819 | 506.748 | 0 | 14.302.271 |
| 31. 12. 2022 | Oblikovanje | Namenska poraba | Odprava | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za okolje | 14.816.968 | 851.245 | 635.015 | 800.000 | 14.233.199 |
| Skupaj | 14.816.968 | 851.245 | 635.015 | 800.000 | 14.233.199 |
Pri rezervacijah za okolje se je v prvi vrsti preverilo, ali obstaja pravna ali druga osnova za njihovo pripoznanje zaradi preteklih dogodkov in pa presoja morebitnih spremenjenih okoliščin v tekočem letu, kar lahko vpliva na pripravo računovodske ocene. Dolgoročne rezervacije so bile postavljene na.
| Diskontna stopnja | Rast plač | Sprememba v odstotni točki | Sprememba za | |
|---|---|---|---|---|
| +0,5 | –0,5 | +0,5 | –0,5 | |
| Vpliv na stanje obveznosti | -135.703 | -146.577 | 146.759 | -137.137 |
dan 31.12. 2024 ponovno preverjene s pomočjo zunanjih strokovnjakov zaradi vsesplošne inflacije, dodatnih del in novonastalih okoliščin v letu 2024 (dodatno plazenje) za njihovo sprostitev/oblikovanje. Preverile so se vse potrebne aktivnosti za sanacijo, pri čemer so nam služile razne točkovne meritve terena in določitve ustreznih aktivnosti ter ovrednotenje le-teh s pomočjo zunanjih specialistov s področja geologije. Ob upoštevanju inflacije (na osnovi rasti cen življenjskih potrebščin in ocen UMAR za obdobje 2025–2029), kot tudi najboljši oceni časovnice izvedbe aktivnosti, kar je služilo kot osnova za diskontiranje, so bile rezervacije diskontirane na sedanjo vrednost z povprečnim diskontnim faktorjem 2,18, in sicer z donosom deset letnih slovenskih obveznic z zapadlostjo v obdobju od leta 2025 do leta 2029. Dodatna sanacijska dela zaradi plazenja bodo izvedena po ocenah strokovnjakov v obdobju 2025–2026, sanacija ONOB pa v letih 2025 do 2029.
V nadaljevanju so navedeni vzroki za sprostitev in dodatno oblikovanje višin rezervacij ter razlogi za ohranitev rezervacij, kjer obstaja bolj verjetno kot ne, da bo v prihodnje prišlo do odličivov iz tega naslova.
Rezervacija Ekološke naložbe področja proizvodnje titanovega dioksida (sprememba načina odlaganja nevtralizata) je bila izvorno oblikovana junija 1994 v postopku lastninskega preoblikovanja. Revalorizirana vrednost 31. 12. 2006 je znašala 8,7 milijona EUR, kar predstavlja 47 % investiranih sredstev. Letno se vrednost rezervacije zmanjšuje za enak odstotek vrednosti obračunane amortizacije investiranih sredstev. Stanje rezerviranih sredstev konec leta 2024 znaša 1.966.691 EUR, konec leta 2023 pa 2.243.664 EUR.
dolgoročnih rezervacij podajamo še naslednja pojasnila. Dejstvo je, da so pregrade na Za Travnikom in Bukovžlaku narejene kot zemeljske pregrade, posestavi grajene iz različnih materialov, ki deloma predstavljajo stara bremena. Zasabo in v sebi zadržujejo večmilijonske količine materiala, od stranitev zato fizično ni možna. Pregrade so izpostavljene delovanju naravnih pojavov (padavine, osuševanje, podzemni tokovi vode in podobno) in stalno težijo k entropiji. Kot skrben in zakonsko obvezan gospodar na njih izvajamo redno tehnično opazovanje in vse predpisane monitoringe. Na ugotovitve se odzivamo z ukrepi, ki so po presoji strokovnjakov potrebni za preprečitev uresničitve tveganja škodljivih emisij ali poškodbe. Cinkarna Celje je oblikovala stalno projektno skupino, v katero so poleg zaposlenih vključeni strokovnjaki Katedre za geotehniko (KGT) na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in projektantske hiše Hidrosvet d. o.o. Projektnska skupina se sestaja na rednih sestankih in sproti obravnava pregled opravljenega dogovorjenega dela in vse novonastale okoliščine. Strokovne ugotovitve so podlaga za presojo ustreznosti oblikovanih rezervacij.
smo izvorno leta 2011 na osnovi grobe ocene oblikovali dolgoročno rezervacijo v višini 5 milijonov EUR. V času izdelave projekta se je leta 2017 pokazala potreba po dodatnem oblikovanju v višini 1 milijona EUR. V tem času je bil namreč že znan potrebna posebna tehnika izvajanja, prav tako vgradni materiali. Stanje konec leta 2019 je znašalo podelnem koriščenju 4,5 milijona EUR. Raziskave vpliva onesnaženja z aradi vgrajenih s tarih bremen (CDM Smith, KGT) so pokazale potrebo po izvedbi tesnilne zavesa na severovzhodni strani pregradnega telesa ONOB in obnovi drenaže C1 pod visoko nasuto pregrado Bukovžlak. Za ta namen smo v letu 2021 oblikovali dodatno rezervacijo v višini 2.682.592 EUR. Leta 2023 smo projektanta pozvali k reviziji ocene po stanju na dan 31.12. 2022, ki je zajela potrebne dopolnitve in podražitve na izvajanem objektu, projektantski nadzor, geodetsko spremljavo, potrebne meritve in kontrolokvalitete vgrajenih materialov. Hkrati je projektant ocenil roke za zaključek vseh del in temu ustrezno smo upoštevali tudi korekcijo zaradi predvidene inflacije. Podobno smo naredili za leto 2024. Za sanacijske namene smo v letu 2024 porabili sredstva v višini 7.079 EUR, prav tako pa rezervacijo povečali za 55.813 EUR, predvsem zaradi potreb preračuna z inflacijo in diskontnim faktorjem glede na časovno izvedbo sanacijskih postopkov. Skupaj z objektoma Drenaža C1 in Tesnilna zavesa znesek še potrebnih sredstev za sanacijo ONOB tako znaša 8.586.266 EUR (konec leta 2023 je znašal 8.537.531 EUR). Izvedba drenaže C1 skupaj s tesnilno zavezo bo v glavnem izvedena v letih 2025 in 2026, izvedba projekta rekonstrukcija zaprtega ONOB pa v letih 2027 do 2029.
drenaži C1 sprojektiran kot peskolov, kar bo omogočilo lažje čiščenje sistema drenaž. Temu ustreznosmo lahkosprostili za taposegpredvidena sredstva(800.000 EUR). Revizija nadan 31.12.2023je zajelatudi potrebne dopolnitve za proje
ktantski nadzor,geodetsko spremljavo,meritve in kontrolo kvalitetevgrajenih materialov.Hkrati je proj
ektant ocenil rokeza zaključekvseh delin temu ustrezno upoštevaltudi korekcijo zaradi predvidene inflacije. Konec leta2024 seprojektantska ocena potrebnihdel ni spremenila. Izvedli smo lepreračun z upoštevano inflacijoin diskontnim faktorjem (6.320EUR) karskupaj skoriščenji v višini9.226 EUR na dan31. 12. 2024 daje višino rezerv
acije 1.811.865 EUR (nadan31. 12. 2023 je bilo stanje 1.814.771 EUR).
Uprava družbe jeprejela zadostne informacije ospremenjenih okoliščinah in kakšneso negotovosti v zveziz uporabljenimi predpostavkami, kjer obstajajo ševedno določenenegotovosti, ki lahkov bodoče pripeljejo do sprememb voblikovanih zneskih, saj gre v vseh primerih za njihovo oceno. Pri ocenahso bilivključeni strokovnjaki stega področja. Glede na analizein mnenja strokovnjakovso oblikovanerezervacije zadostne,v bodoče selahko spremenijozaradi strukture zemljišč,porabe materialov, ki lahko popustijo,ali nastopijo drugačne obveznosti. Trenutno se nekažejo potrebe po spremembi višine rezervacij, oblikovanih na dan 31. 12. 2024,za katere ocenjujemo, daobstaja več kot 50%verjetnost za nastanek odlivov v prihodnosti.
| 2024 | Stanje na dan 31.12.2023 | Plan namenske rabe 2024 | Oblikovanje 2024 | Poraba 2024 | Stanje na dan 31.12.2024 |
|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odlagališče za Travnikom | 1.637.234 | 1.400.000 | 513.254 | 213.040 | 1.937.448 |
| Rezervacije za odlagališče Bukovžlak (ONOB) | 8.537.531 | 2.000.000 | 55.813 | 7.079 | 8.586.266 |
| Rezervacija za visoko nasuto pregrado Bukovžlak | 1.814.771 | 75.000 | 6.320 | 9.226 | 1.811.865 |
| Rezervacija za ekologijo – Ekološka naložba s področja proizvodnje TIO | 2.243.663 | 430.000 | 431 | 277.403 | 1.966.691 |
| Skupaj | 14.233.199 | 3.905.000 | 575.819 | 506.748 | 14.302.270 |
Gledena to, da sobile rezervacije podtočkamiII.–IV.revidirane, ponovno ocenjene konec leta2023 in po stanju konec leta s strani zunanjih strokovnjakovglede časovnice njihove izvedbe, zaradi rasti cenespecifičnih storitev in materialater novonastalih okoliščin,kot jeplazenje zaradi obilnega avgustovskega deževja,Uprava podjetja ocenjuje, da je višina rezervacij ustrezno oblikovana.
| Stanje na dan | Plan namenske rabe 2023 | Oblikovanje 2023 | Poraba 2023 | Odprava 2023 | Stanje na dan | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31.12.2022 | Rezervacije za odlagališče za Travnikom | 888.133 | 250.000 | 792.894 | 43.794 | 0 | 1.637.234 |
| 31.12.2022 | Rezervacije za odlagališče Bukovžlak (ONOB) | 8.541.868 | 1.500.000 | 117.418 | 121.755 | 0 | 8.537.531 |
| 31.12.2022 | Rezervacija za visoko nasuto pregrado Bukovžlak | 2.712.809 | 250.000 | -59.067 | 38.971 | 800.000 | 1.814.771 |
| 31.12.2022 | Rezervacija za ekologijo – Ekološka naložba s področja proizvodnje TIO 2 | 2.674.157 | 0 | 0 | 430.494 | 0 | 2.243.663 |
| Skupaj | 14.816.968 | 2.000.000 | 851.246 | 635.015 | 800.000 | 14.233.199 |
Črpanje rezervacij v letu 2023 predstavljajo stroški izvajalcev za opravljena dela v višini 204.200 EUR in obračunana amortizacija 320 EUR, ki neposredno bremenijo oblikovane rezervacije (tč. II., III. in IV. Rezervacije za okolje), ter obračunano amortizacijo investiranih sredstev v znesku 430.494 EUR (tč. I. Rezervacije za okolje). Odprava v višini 800.000 EUR se nanaša na del v preteklosti ocenjenih opravil, ki v bodoče nič več potrebna, za kar se v preteklosti oblikovana rezervirana sredstva sproščajo. Dodatno oblikovanje v višini 851.246 EUR (z upoštevano predvideno inflacijo) se nanaša na ponovno preverbo stanja rezervacije z dokumentacijo zunanjega izvajalca Hidrosvet. Zunanji izvajalci ocenjujejo dokončanja del v roku od 3 do 4 let. Časovnica del je sicer vnaprej določena, sama izvedba dela pa se lahko zaradi nepredvidenih dogodkov ali dejavnikov spremeni.
Družba je v letu 2007 pridobila odločbo št. PIZ-06/0245 za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s 74. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. V letu 2023 smo v celoti namenili odstopljene prispevke in nagrade obdobja za pokritje stroškov plač invalidov.
| Odloženi prihodki | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Odstopljeni prispevki za zaposlovanje invalidov | 0 | 780 |
| Dolgoročno odloženi prihodki za opremo | 0 | 1.345 |
| Sredstva, prejeta iz sklada EU | 35.341 | 105.499 |
| Emisijski kuponi | 78.675 | 65.120 |
| Subvencije pridobljene za fotovoltaiko* | 759.563 | 594.670 |
| Skupaj | 873.579 | 767.414 |
V letu 2024 je družba iz naslova postavljenih sončnih elektrarn prejela subvencije v višini 164.893 EUR (v letu 2023 je prejela 431.931 EUR), kar predstavlja 20% investiranih sredstev v fotovoltaiko. Pridobljena sredstva se bodo porabljala v skladu z obračunano amortizacijo posamečne sončne elektrarne v njeni dobi koristnosti.
| v EUR | Odloženi prihodki leto 2024 | 31. 12. 2023 | Oblikovanje | Namenska poraba | 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|---|---|
| Odstopljeni prispevki za zaposlovanje invalidov | 780 | 9.983 | 10.763 | 0 | |
| Dolgoročno odloženi prihodki za opremo | 1.345 | 0 | 1.345 | 0 | |
| Sredstva, prejeta iz sklada EU | 105.499 | 0 | 27.836 | 77.662 | |
| Emisijski kuponi | 65.120 | 40.397 | 26.842 | 78.675 | |
| Sredstva pridobljena za fotovoltaiko | 594.670 | 164.893 | 42.322 | 717.242 | |
| Skupaj | 767.414 | 215.273 | 109.108 | 873.579 |
| Oblikovanje | Namenska poraba | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|
| Odstopljeni prispevki za zaposlovanje invalidov | 1.947 | 31.339 | 32.505 |
| Dolgoročno odloženi prihodki za opremo | 1.345 | 0 | 1.345 |
| Sredstva, prejeta iz sklada EU | 133.335 | 0 | 105.500 |
| Emisijski kuponi | 44.047 | 40.397 | 65.120 |
| Sredstva pridobljena za fotovoltaiko | 173.367 | 431.931 | 594.670 |
| Brezplačno pridobljena oprema in vozila | 9.013 | 0 | 0 |
| Skupaj | 363.054 | 503.667 | 767.414 |
| Skupina obveznosti | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 |
|---|---|---|
| Kratkoročne finančne obveznosti – asignacije, cesije | 29.915 | 100.651 |
| Kratkoročne obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov – terminški posli | 0 | 3.041 |
| Skupaj | 29.915 | 103.692 |
| Stanje na dan | Denarne spremembe | Nedenarne spremembe | Stanje na dan |
|---|---|---|---|
| 31. 12. 2023 | 0 | -32.041.992 | 0 |
| Asignacije, cesije, terminski posli | 103.692 | -73.777 | 29.915 |
| Obresti | 0 | -4.114 | 0 |
| Lastne delnice | -831.386 | 831.386 | 0 |
| Skupaj | 103.692 | -32.951.269 | 29.915 |
| Stanje na dan | Denarne spremembe | Nedenarne spremembe | Stanje na dan |
|---|---|---|---|
| 31. 12. 2022 | 59.392 | 44.300 | 31. 12. 2023 |
| Pridobitve/odtujitve | 0 | 103.692 | |
| Obresti | 0 | –887 | 887 |
| Skupaj | 59.392 | 43.413 | 103.692 |
| v EUR | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Obveznosti do dobaviteljev | 30.982.718 | 14.656.554 |
| Druge obveznosti | 5.141.818 | 3.873.796 |
| Skupaj | 36.124.537 | 18.530.350 |
| v EUR | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi | 13.112.651 | 12.215.153 |
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini | 17.830.038 | 2.435.198 |
| Kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago in storitve | 40.029 | 6.203 |
| Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov | 749.351 | 407.334 |
| Kratkoročne obveznosti do zaposlencev | 2.508.986 | 2.059.725 |
| Kratkoročne obveznosti za prispevke izplačevalca | 1.288.315 | 1.005.215 |
| Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih institucij | 559.614 | 389.631 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 35.555 | 11.891 |
| Skupaj | 36.124.537 | 18.530.350 |
Obveznosti na podlagi pogodb s kupci so nastale zaradi pogodbenih zavez kupcem iz naslova popustov oziroma količinskih rabatov.
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 0 | 11.351 |
| Skupaj | 0 | 11.351 |
Med drugimi kratkoročnimi obveznostmi družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in DDV od predujmov.
| Opis | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Vračunana neizrabljena pravica za letni dopust | 851.641 | 914.887 |
| Vračunani stroški | 277.173 | 260.042 |
| DDV od danih predujmov | 2.100 | 16.627 |
| Prejeta evropska sredstva | 86.180 | 0 |
| Drugo | 1.656 | 4.118 |
| Skupaj | 1.218.750 | 1.195.674 |
| Opis | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Dane garancije | 2.131.657 | 2.202.183 |
| Terminski posli* | 3.966.896 | 1.867.592 |
| Plačilna kartica VISA in Mastercard | 60.000 | 40.000 |
| Material v dodelavi in predelavi | 59.726 | 59.726 |
| Skupaj | 6.218.279 | 4.169.501 |
Dane garancije predstavljajo obveznost do Nove kreditne banke Maribor, d.d., in UniCredit Bank, d.d., v višini 2.131.657 EUR, in sicer iz naslova carinskih in trošarinskih obveznosti (1.030.000 EUR) ter garancija za izvedbo pogodbenih obveznosti ARSO v višini 1.101.657 EUR.
Prihodke iz pogodb s kupci sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, trgovskega blaga, materiala in opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po področnih in območnih odsekih je prikazana v nadaljevanju.
| Leto | 2024 | 2023 |
|---|---|---|
| Čisti prihodki iz pogodb s kupci proizvodov in storitev | 199.950.152 | 175.954.207 |
| Čisti prihodki iz pogodb s kupci blaga in materiala | 335.261 | 510.082 |
| Skupaj | 200.285.413 | 176.464.289 |
| Prihodek | Leto 2024 | Leto 2023 |
|---|---|---|
| Prihodki iz odprav rezervacij/amortizacija brezplačno pridobljenih sredstev | 512.229 | 510.795 |
| Dobiček pri prodaji in odpisi sredstev | 15.038 | 60.045 |
| Prihodki iz refundacijskih zahtevkov nadomestil plač (spremenjena zakonodaja s 1. 1. 2024) | 817.575 | 0 |
| Izterjane odpisane terjatve | 1.983 | 2.011 |
| Prejete odškodnine | 764.430 | 27.562 |
| Nadomestilo za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov za predhodno leto | 297.966 | 277.257 |
| Odprava dolgoročnih rezervacij* | 0 | 939.538 |
| Subvencije zablažitev rasti cen energentov – ZPGOPEK** | 0 | 7.609.359 |
| Prihodki iz preteklih let | 174.611 | 0 |
| Ostali poslovni prihodki | 36.877 | 28.634 |
| Skupaj | 2.620.709 | 9.455.201 |
| Prihodek | Leto 2024 | Leto 2023 |
|---|---|---|
| Odprava/sprostitev okoljskih rezervacij | 0 | 800.000 |
| Odprava/sprostitev rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine | 0 | 139.538 |
| Skupaj | 0 | 939.538 |
**Cinkarna Celje, d. d., je v letu 2023 na osnovi vloge iz naslova Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) prejela 6.087.487 EUR prihodkov od subvencij, ki so vključeni med poslovne prihodke na osnovi prejetih nakazil (80 % v vlogi izkazanega zneska), kar je bilo ocenjeno, da je znesek primeren vključen med poslovne prihodke. Družba je bila ob vložitvi vloge upravičena do 7.609.359 EUR subvencij, torej zneska v višini 1.521.872 EUR takrat še ni prejela. V družbi je bil narejen ponovni izračun upravičenega zneska pomoči z vsemi znanimi realiziranimi in razpoložljivimi podatki in se je pričakovalo oziroma je obstajala zelo velika mera zagotovila, da bo družba v letu 2024 prejela še preostali znesek subvencije. Tako je družba med poslovne prihodke evidentirala še preostalih 1.521.872 EUR in vzpostavila terjatev do države.
Družba Cinkarna Celje, d. d., je meseca avgusta 2024, natančneje dne 30. 08. 2024 prejela od države preostanek sredstev v višini 1.489.150 EUR in tako upravičila v kalkulirane ocenjene prihodke in terjatve iz naslova prejetih pomoči po ZPGOPEK. Nastala razlika med vračunanimi prihodki in dejanskim izplačilom v višini 32.722 EUR je družba evidentirala med druge poslovne odhodke leta 2024.
| Poslovni odhodki | Leto 2024 | Leto 2023 |
|---|---|---|
| Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga | 100.483 | 296.838 |
| Stroški materiala | 110.211.321 | 106.375.957 |
| Stroški storitev | 17.233.265 | 16.047.941 |
| Stroški dela | 33.774.717 | 30.656.494 |
| Amortizacija | 12.900.809 | 12.355.367 |
| Drugi poslovni odhodki** |
Med drugimi poslovnimi odhodki so stroški oblikovanja dolgoročnih rezervacij za okolje v višini 575.387 EUR (leta 2023 v višini 851.246 EUR), saj je poslovodstvo družbe na osnovi dokazovin ponovne preverbe ocenilo, da so v letu 2024 nastali razlogi za njihovo dodatno oblikovanje (glej pojasnilo 13– Druge rezervacije).
Stroški raziskav in razvoja v letu 2023 znašajo 112.021 EUR, leta 2023 so znašali 270.387 EUR.
Družba časovno enakomerno amortizira osnovna sredstva v času pričakovane življenjske dobe posameznega osnovnega sredstva. Amortizacija bremeni vrednost posameznega osnovnega sredstva.
| Opis | LETO 2024 | LETO 2023 |
|---|---|---|
| Amortizacija | ||
| −neopredmetena sredstva | 348.512 | 244.677 |
| −služnostne pravice | 72.342 | 72.342 |
| −zgradbe | 3.197.997 | 3.399.172 |
| −proizvajalna oprema | 9.280.386 | 8.634.426 |
| −druga oprema | 1.572 | 4.751 |
| SKUPAJ | 12.900.809 | 12.355.367 |
| Strošek dela | Leto 2024 | Leto 2023 |
|---|---|---|
| Plače in nadomestila | 24.918.269 | 22.408.797 |
| Prispevki za socialno varnost | 4.222.816 | 3.706.668 |
| Povračila stroškov in drugi prejemki zaposlenih | 4.184.254 | 4.121.862 |
| Dodatno pokojninsko zavarovanje | 449.378 | 419.167 |
| Skupaj | 33.774.717 | 30.656.494 |
Stroški dela vključujejo obračunane obveznosti do zaposlenih na podlagi podjetniške kolektivne pogodbe ter na podlagi individualnih pogodb zaposlenih, izplačila za dodatke za posebne pogoje dela in povračila stroškov v zvezi z delom v skladu s kolektivno pogodbo. Med stroški povračil v zvezi z delom so zajeti stroški prehrane v tistem delu, ki se nanaša na stroške priprave hrane v lastni kuhinji. Ti stroški so v letu 2024 znašali 1.094.701 EUR (1.037.076 EUR v letu 2023). Stroški so izkazani po svoji vsebini in namembnosti, torej med stroški porabljenega materiala in storitev, stroški dela, odpisi vrednosti (amortizacija) in drugimi poslovnimi odhodki. Družba je obračunala neizkoriščeno pravico do letnega dopusta, skladno z MRS19. Družba je vpisana v register pokojninskih načrtov kot delodajalec, ki financira pokojninski načrt z oznako PNMZ K, ki ga izvaja odprt Modri krovni pokojninski sklad pri upravljavcu Modri zavarovalnici. V letu 2024 je družba za dodatno pokojninsko zavarovanje namenila 449.378 EUR (leta 2023 pa 419.167 EUR).
V družbi je bilo na dan 31. 12. 2024 zaposlenih 718 oseb. Povprečno število zaposlenih je znašalo 725 oseb, povprečno število na osnovi vkalkuliranih ur pa 689.
| Drugi poslovni odhodki | Leto 2024 | Leto 2023 |
|---|---|---|
| Oblikovanje rezervacij za ekologijo | 575.819 | 851.245 |
| Ekološke takse in povračila | 316.868 | 427.275 |
| Nagrade študentom in dijakom na praksi | 268.918 | 247.804 |
| Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča | 1.001.551 | 565.939 |
| Prevrednotenje zalog materiala in blaga* | 14.771 | 1.182.665 |
| Izguba pri prodaji (izločitvi) osnovnihsredstev in slabitve | 692.685 | 234.944 |
| Drugi stroški in odhodki | 380.285 | 399.472 |
| Skupaj | 3.250.896 | 3.909.344 |
*5. avgusta 2023 so Slovenijo zajele poplave, ki so prizadele Savinjsko regijo, v kateri deluje naša poslovna enota Kemija Mozirje. Poplavljeni so bili gotovi proizvodi, surovine in material za proizvodnjo. Odpis in slabitve poplavljenih materialov znašajo 304.726 EUR.
Revidiranje računovodskih izkazov Cinkarne Celje, d. d., za leto 2024 je opravila družba Ernst & Young Revizija, d.o.o. Pogodbenavrednost za dogovorjene storitve revidiranja je znašala 31.050 EUR, povečana za DDV in potne stroške. Revizijska družba Ernst & Young je v letu 2025 za poslovno leto 2024 opravila še revizijo preveritve elektronske oblike računovodskih izkazov 2024 - ESEF (2.400 EUR), revizijo poročila o prejemkih družbe 2024 (3.550 EUR) in revizijo trajnostnostnega poročanja za poslovno leto 2024 (36.000 EUR).
Drugi odhodki v glavnem predstavljajo izgube pri poravnavi prijavljenih škodnih primerov in plačane odškodnine fizičnim osebam.
| Leto 2024 | Leto 2023 | |
|---|---|---|
| Neto tečajne razlike | 253.877 | 105.125 |
| Prihodki od obresti | 1.726.439 | 1.121.471 |
| Prihodki od dividend | 6.011 | 0 |
| Finančni prihodki skupaj | 1.986.327 | 1.226.596 |
| Odhodki za obresti | -4.114 | –887 |
| Obresti za rezervacije odpravnin in jubilejnih nagrad | -119.324 | –142.856 |
| Finančni odhodki skupaj | -123.439 | –143.743 |
| Neto finančni izid | 1.862.888 | 1.082.853 |
Finančne prihodke predstavljajo prejete obresti od naložbenja, prihodki od dolgoročnih finančnih naložb ter pozitivne tečajne razlike pri poslovanju in financiranju. Finančni odhodki predstavljajo obračunane obveznosti za zaposlovno leto od dolgoročnih in kratkoročnih finančnih in poslovnih obveznosti ter negativne tečajne razlike, nastale pri poslovanju in financiranju (terminski posli nakupa in prodaje deviz).
| Odmerjeni davek | 6.275.969 | 2.623.064 |
|---|---|---|
| Davek od dobička skupaj | 6.275.969 | 2.623.064 |
| Sprememba davčne osnove zaradi prehoda na nov način računovodenja, pri spremembah računovodskih usmeritev, popravkih napak in prevrednotenjih | -43.189 | –14.917 |
| Davek od povečanja odhodkov | -18.190 | –228.698 |
| Davek od davčno nepriznanih odhodkov | 451.191 | 250.063 |
| Davek od davčnih olajšav | -1.198.883 | –1.463.776 |
| Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo in drugo | -27.016 | –13.541 |
| Davek od dobička skupaj | 5.439.882 | 1.152.196 |
| Efektivna davčna stopnja | 19,1 % | 8,3 % |
Efektivna davčna stopnja, izračunana kot razmerje med odhodki za davek in računovodskim poslovnim izidom, za leto 2024 znaša 19,1%, v letu 2023 pa 8,3%. Spremembe v odloženih davkih leta 2024 se nanašajo na dodatno oblikovane/porabo rezervacije za okolje, jubilejne nagrade in odpravnine.
Družba je izkazala zmanjšanje terjatev za odloženi davek iz naslova začasnih razlik. Zmanjšanje v letu 2024 se nanaša na razliko med:
| Opis | Leto 2024 | Leto 2023 |
|---|---|---|
| Poraba rezervacij | -102.501 | –217.804 |
| Odprava oblikovanega popravka vrednosti terjatev | -2.516 | 0 |
| Preračun/stopnja davka od dohodka pravnih oseb (19 > 22) | 0 | 228.853 |
| Oblikovane rezervacije | 63.293 | 140.871 |
| Oblikovan popravek vrednosti terjatev (naložb) | 5.503 | 0 |
| Skupaj | -36.222 | 151.920 |
Cinkarna Celje, d. d., razkriva učinke podnebnih sprememb in trajnostnih učinkov v svojih računovodskih izkazih za leto 2024, pri čemer poseben poudarek namenja razpravi o ocenah in pomembnih presojah poslovodstva v skladu z MRS 1 (MRS 1 zahteva razkritje informacij o predpostavkah in drugih glavnih virih ocenjevalne negotovosti na koncu poročevalskega obdobja, ki imajo pomembno tveganje za prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti).
Po vsem svetu poteka prehod na neto ničelno vrednost (Zeleni dogovor), kjer so procesi razogljičenja ter elektrifikacije svetovnega gospodarstva ključnega pomena, da bi se izognili resnim posledicam povečanja temperature za več kot 1,5 °C.
Ukrepidružbe Cinkarna Celje, d. d., za omejitev vplivov tveganja prehoda vključujejo (podrobneje opisano v trajnostnostnem delu letnega poročila):
V okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) se misijski kuponi za izpuste CO2 odražajo v bilanci stanja poknjigovodskih nabavnih vrednosti po 1 EUR in so ovrednoteni med drugimi dolgoročnimi sredstvi (glej pojasnilo 4 – Druga dolgoročna sredstva). Obračunane obveznosti za izpuste CO2, ki so potrebne za pokrivanje dosedanjih emisij, so prav tako vrednotene po 1 EUR. Kvote so pridobljene s strani države za pokrivanje lastnih emisij in jih je mogoče obdržati za pokrivanje emisij v naslednjih letih. Pridobljeni kuponi presegajo njihovo predajo, kar bo realizirano vse do konca leta 2025. Za pridobitev brezplačnih kuponov je izdana odločba za obdobje 2021–2025, s katero je bila družbi dodeljena celotna brezplačna količina emisijskih kuponov v višini 201.985 EUR (glej tabelo v nadaljevanju). Pričakuje se, da se bo delež brezplačnih kuponov (kvot) v prihodnosti zmanjšal.
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 25.629 | 53.028 | 68.049 | 84.444 | 105.470 |
| Pridobitev (trenutna odločba) | 40.399 | 40.397 | 40.397 | 40.397 | 40.397 |
| Predaja/Prodaja* | 13.000 | 25.376 | 24.002 | 19.371 | 25.000* |
| Stanje 31. 12. | 53.028 | 68.049 | 84.444 | 105.470 | 120.867 |
Od leta 2026 do 2030 bonov izračunza novo obdobje. Predvidoma (ob enaki proizvodnji in porabi toplote in goriva) jih bomo za leto 2026 in naprej prejeli približno 40.000. Ta vrednost se bo do leta 2030 po trenutnih znanjih informacijah vsako leto zmanjšala za 4 %.
Glavna sredstva družbe, ki vplivajo na odtis CO2, so sredstva za proizvodnjo osnovne dejavnosti (glej poglavje 2 Opredmetena osnovna sredstva). Sredstva se amortizirajo v času trajanja njihove dobe koristnosti, kar omejuje tveganje oslabitve. Za razogljičenje obstoječih proizvodnih enot bodo šele v prihodnjih letih (2024–2028) izvedene naslednje rešitve: uporaba sredstev z nizkimi emisijami avtomobilov, baterijskimi hranilniki in elektromotorji. Ker ta sredstva niso še elektrificirana, potrebujemo naložbe za prehod, ki so opredeljene v strategiji družbe 2024–2028 in znašajo 40 milijonov EUR.
• vozila na motorni pogon,
• pridobivanje električne energije iz lastnih sončnih elektrarn,
• zamenjava obstoječih elektromotorjev.
V letu 2024 je družba nabavila 5 vozil na e-pogon (v vrednosti 146.200 EUR) in 5 viličarjev na e-pogon (v vrednosti 166.205 EUR), ni pa še nabavila baterijskega hranilnika (predvideno v strategiji 2024–2028).
Vozila na motorni pogon, elektromotorji in druge naprave, ki bodo zamenjani, vključno z vsemi ostalimi sredstvi, so na dan 31. 12. 2024 večinoma amortizirani oziroma bodo v času njihove zamenjave zaradi zelenega prehoda popolnoma amortizirani in brez sedanje vrednosti. Prav tako vse nadaljnje zamenjave ne bodo imele vpliva na odpis sedanje vrednosti oziroma izvedbo slabitve, saj se bodo zamenjala tista sredstva, ki nimajo več sedanje vrednosti in so dotrajana.
Proizvajalna oprema ali druga oprema tako zaradi klimatskih sprememb ne bo zamenjana, oz. se bo zamenjala z okolju prijazno takrat, ko bo zamenjano sredstvo amortizirano, zato vpliva na računovodske izkaze v kratkem ali dolgem obdobju ne bo iz naslova odpisov sedanje vrednosti teh odpisanih sredstev.
Na dan 31. 12. 2024 je knjigovodska vrednost teh osnovnih sredstev znašala 3,9 milijona EUR (na dan 31. 12. 2023 je znašala 4,2 milijona EUR). Glavno zaznano tveganje je potencialno negativen prihodnji razvoj sončnih virov, ki so ključne spremenljivke pri uspešnosti te poslovne panoge. Družba meni, da priložnosti, ki izhajajo iz razogljičenja svetovnega gospodarstva (rast obnovljivih virov energije, naložbe v pametna povezovalna omrežja, elektrifikacija prometa, zeleni vodik itd.), odtehtajo tveganja.
Pri pripravi računovodskih izkazov, zlasti pri petletnem strateškem načrtu 2024-2028 in s tem izpeljavi prihodnjih denarnih tokov za preverjanje oslabitve, je bil upoštevan potencialni vpliv prihodnjih zakonodajnih zahtev, zlasti s tem povezanega prehoda na električno mobilnost (zamenjava trenutnega voznega parka z vozili in postavljenimi polnilnicami, ki se polnijo iz že postavljenih sončnih elektrarn – te trenutno pokrivajo 6 % lastne energetske potrebe, načrt do leta 2030 pa je 10 % samooskrba).
Glede na svojo geografsko lego je lahko družba potencialno izpostavljena fizičnim tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, kot so poplave (odhodki leta 2023 iz naslova poplav so razkriti v poglavju 22 Poslovni odhodki, v letu 2024 jih ni bilo), vročinski valovi, požari in suše. Na dan 31. 12. 2024 je knjigovodska vrednost teh sredstev (ključnega programa Tio2) 59,5 milijonov EUR, ki so del sredstev družbe, kot je navedeno v pojasnilu 2 – Opredmetena osnovna sredstva. Potreb po oslabitvi sredstev ni.
Zaradi poplav leta 2023 in pričakovanih podnebnih sprememb bo družba v prihodnje imela višje izdatke za zavarovanje premoženja, vendar višina ne bo imela bistvenega vpliva na izkazane računovodske izkaze.
ugotavlja, da podnebnespremembe ne bodo bistvenovplivale na napovedi denarnih tokov za obdobje 2024-2028 (predpostavka delujočega podjetjav prihodnosti ni ogrožena).
Cinkarna Celje, d. d., ima zaprihodnjaleta zakupljene energente, t.j. električno energijo in zemeljski plin, skladno z zastavljeno strategijo upravljanja portfelja energentov. Insicer gre za upravljanje mešanice virov, kot so pogodbe o dobavi zemeljskega plina v prihodnjih obdobjih in zaklepi s terminskimi produkti (do vključno leta 2027), pogodbe o nakupu električne energije v prihodnjih obdobjih in zaklepi s terminskimi produkti (do vključno leta 2027), pogodba PPA (do vključno leta 2029) in proizvodnja električne energije iz lastnih virov. Učinki zakupov energentov in lastnih virov proizvodnje električne energije so upoštevani v projekcijah računovodskih izkazov v petletni strategiji družbe.
Zadeve, povezane s podnebjem, so prav tako pomembne za obravnavo z vidika MRS 16 in MRS 38, ker lahko povzročijo morebitne spremembe v poslovni amortizaciji ali amortizaciji, ki se priznava v tekočem obdobju ali prihodnjih obdobjih. Ker lahko nekatera sredstva zastarajo, postanejo nedostopna ali predmet zakonskih omejitev zaradi podnebnih sprememb, sta torej ocenjena preostala (končna) vrednost in pričakovana življenjska doba sredstev potencialno prizadeti. Zaradi prehoda ni nobene spremembe ocenjenih preostalih (končnih) vrednosti in pričakovane življenjske dobe sredstev ter s tem obračunane amortizacije.
Napovedi poslovanja iz strateškega načrta družbe za obdobje 2024–2028 z izračunano EBITDA maržo in CAPEX vključujejo tudi vplive cen energije, fotovoltaike in upoštevano energetsko učinkovitost z energetsko varčno opremo ter varčevanjem z energijo.
Potencialni vplivi tveganja prehoda so bili analizirani v kontekstu zaključka računovodskih izkazov za leto 2024 na podlagi zgoraj navedenih dejstev in predpostavk. Ugotovljen ni bil noben pomemben vpliv, niti na dobo koristnosti, niti na vrednost sredstev, na portfelj strank, niti na denarne tokove, ustvarjene z obstoječimi dejavnostmi, ali na potrebno pooblikovanje rezervacij za tveganja in bodoče stroške.
Izkaz denarnih tokov prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za poslovno leto kot razliko med stanjema 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023. Sestavljen je po posredni metodi iz izkaza finančnega položaja na dan 31. 12. obračunskega leta in izkaza finančnega položaja na dan 31. 12. 2024 ter iz dodatnih podatkov, potrebnih za prilagoditev prihodkov in odhodkov ter za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk. Teoretično možne postavke niso prikazane, vrednosti pa so izkazane za tekoče in preteklo obdobje.
Cinkarna Celje, d. d., je poslovni partner, znan po plačilni disciplini tako na domačem kot na tujem trgu. Je družba, ki nima bančnih dolgov in ima stabilne denarne tokove. Poslovanje družbe je tradicionalno konservativno z visokim denarnim tokom. Upravljanje likvidnosti med drugim obsega načrtovanje pričakovanih denarnih obveznosti in njihovo pokrivanje, tekoče spremljanje plačilne sposobnosti kupcev in redno izterjavo zapadlih terjatev. Bonitetna ocena je AAA (platinasta odličnost). V tabelah v nadaljevanju so prikazane finančne in poslovne obveznosti glede na rok zapadlosti.
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | Skupaj |
|---|---|---|
| Do pol leta | Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | 30.982.718 |
| Druge obveznosti | 35.555 | |
| Skupaj | 31.018.273 |
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | Skupaj |
|---|---|---|
| Do pol leta | Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | 14.656.554 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci brez predujmov | 11.351 | |
| Druge obveznosti | 11.891 | |
| Skupaj | 14.679.796 |
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | Skupaj |
|---|---|---|
| Do pol leta | Asignacije, cesije | 29.915 |
| Skupaj | 29.915 |
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | Skupaj |
|---|---|---|
| Do pol leta | Asignacije, cesije | 100.651 |
| Poštena vrednost terminskih poslov | 3.041 | |
| Skupaj | 103.692 |
Obrestno tveganje pomeni možnost izgub zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer na trgu. Družba nima dolgoročnih finančnih obveznosti in iztega naslova nima vzpostavljenih ukrepov. Če bi se to dejstvo spremenilo, bi vzpostavili primerne ukrepe za obvladovanje tovrstnega tveganja.
Zaradi ugodnega finančnega stanja družba z namenom povečanja finančnih prihodkov pri bankah sklepa depozitne pogodbe pozitivnimi obrestnimi merami. Na dan bilance stanja 31. 12. 2024 depoziti z dospelostjo do enega leta znašajo 8 milijonov EUR. Prav tako družba z namenom učinkovite rabe viškov denarnih sredstev le-te plasira v naložbe zakladnih menic kratkoročno dobo dospelosti, ki na zadnji dan leta 2024 znašajo 47,2 milijona EUR.
Če bi se bančna obrestna mera znižala za 1 %, bi to pomenilo povečanje finančnih odhodkov za 560 tisoč EUR, če pa bi se povečala za 1 %, bi se povečali finančni prihodki za 560 tisoč EUR na letni ravni.
Ključno kreditno tveganje družbe Cinkarna Celje, d. d., je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti. Tveganje je omejeno, saj poslujemo pretežno z dolgoletnimi partnerji, ki so pogosto znana tradicionalna evropska industrijska podjetja z visoko boniteto. V zadnjih letih smo zaznali, da je plačilna disciplina v Sloveniji, na Balkanu in Vzhodni Evropi relativno slaba, a v prihodnjem obdobju na tem geografskem področju ne pričakujemo več težav oziroma se je potencial tveganja pomembno znižal.
S preureditvijo/prečiščenjem portfelja strateških poslovnih področij podjetja, konkretno je to ukinitev programa grafičnih repromaterialov, programa valjanetitan-cinkove pločevine, programa antikorozijskih premazov in programa gradbenih materialov, se je izpostavljenost kreditnemu tveganju pomembno znižala, kar dokazujeta podatka o zapadlostih terjatev in dejstvo, da praktično nimamo več dodatnega oblikovanja popravkov vrednosti terjatev zaradi dvoma v plačilo oziroma neplačila izkazanih terjatev do kupcev.
Družba Cinkarna Celje že vrsto let izvaja interno kreditno kontrolo za posameznega kupca, ki mu je določila individualni kreditni limit, in sicer glede na plačilno disciplino, bonitetno oceno in dobro poslovanje z družbo. Proces spremljanja in obvladovanja kreditnega tveganja se je še dodatno povečal sredi leta 2021 z nastopom zavarovanja terjatev pri zunanji instituciji, kjer se kreditni limiti določajo, spremljajo in spreminjajo dnevno.
Poleg rednega spremljanja kreditnega limita posameznega kupca se dnevno spremlja plačilna disciplina kupca in objavjena instituciji Ajpes v zvezi z objavo postopkov po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prav tako se trenutkom zapadlosti terjatve opominjajo kupca na zapadlost terjatve z opominom najprej po telefonu, nato pa pisno. Tako se od dneva zapadlosti do po plačila obračunajo zamudne obresti.
Proces rednega spremljanja in kontrole portfelja terjatev do kupcev je stalnica družbe, ki rezultira v majhnem deležu odpisa ali slabitev terjatev glede na delež v prodaji.
| Pojasnila | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Finančne naložbe | 1.287.325 | 1.558.531 |
| Finančne terjatve | 47.214.859 | 38.616.117 |
| Terjatve do kupcev | 27.100.674 | 27.437.194 |
| Denar in denarni ustrezniki | 17.731.407 | 15.687.805 |
| Skupaj | 93.334.265 | 83.299.647 |
Nabilančni presečni dan 31. 12. 2024 ima družba poleg 8 milijonov EUR depozitnega denarja dodatnih 10 milijonov EUR denarnih sredstev za zagotavljanje tekočega poslovanja. Da bi družba zmanjšala kreditno tveganje in izpostavljenost pri bankah, ima sredstva razporejena med pet bank, ki imajo odlično boniteto in dobro bilančno vsoto.
Družba ima zdravo strukturo terjatev do kupcev, kar je razvidno v tabeli zapadlost terjatev porokih zapadlosti in v tabeli gibanja popravka vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev.
| v EUR | Leto 2024 Stanje 31. 12. 2023 |
Popravek 2024 | Oblikovan popravek vrednosti 2024 | Odpisi popravka vrednosti preteklih let | Plačane odpisane terjatve | Stanje 31. 12. 2024 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Kupci v državi | 266.985 | 0 | 6.248 | 0 | 0 | 273.233 |
| Kupci v tujini | 394.858 | -38.470 | 18.766 | 9.452 | 1.983 | 363.720 |
| Skupaj | 661.844 | -38.470 | 25.013 | 9.452 | 1.983 | 636.952 |
v EUR
| Leto 2023 | ||||||
| Stanje 31. 12. 2022 | Oblikovan popravek vrednosti 2023 | Odpisi popravka vrednosti preteklih let | Plačane odpisane terjatve | Stanje 31. 12. 2023 | ||
| Kupci v državi | 266.985 | 0 | 0 | 0 | 266.985 | |
| Kupci v tujini | 371.794 | 25.075 | 0 | 2.011 | 394.858 | |
| Skupaj | 638.780 | 25.075 | 0 | 2.011 | 661.844 |
| Skupina terjatev po zapadlosti | Bruto vrednost 31. 12. 2024 | Popravek 31. 12. 2024 | Bruto vrednost 31. 12. 2023 | Popravek 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo |
| 4.298 | 24.024.487 | 16.944 |
|---|---|---|
| Že zapadlo do 15 dni | 4.776.348 | 919 |
| 2.913.989 | 2.050 | Že zapadlo od 16 do 60 dni |
| 402.918 | 440 | 432.721 |
| 1.180 | Že zapadlo od 61 do 180 dni | 30.602 |
| 30.202 | 109.582 | 23.954 |
| Že zapadlo nad 180 dni | 768.943 | 601.093 |
| 618.259 | 617.716 | Skupaj |
| 27.737.626 | 636.952 | 28.099.038 |
| 661.843 | Skupina terjatev po zapadlosti | Bruto vrednost 31. 12. 2023 |
| Popravek 31. 12. 2023 | Bruto vrednost 31. 12. 2022 | Popravek 31. 12. 2022 |
| Nezapadlo | 24.024.487 | 16.944 |
| 19.743.148 | 15.763 | Že zapadlo do 15 dni |
| 2.913.989 | 2.050 | 1.960.633 |
| 1.569 | Že zapadlo od 16 do 60 dni | 432.721 |
| 1.180 | 345.946 | 1.633 |
| Že zapadlo od 61 do 180 dni | 109.582 | 23.954 |
| 56.335 | 56 | Že zapadlo nad 180 dni |
| 618.259 | 617.716 | 619.758 |
| 619.759 | Skupaj | 28.099.038 |
| 661.843 | 22.725.819 | 638.779 |
Cinkarna Celje, d. d., nabavlja in prodaja na svetovnem trgu, zato je izpostavljena tudi tveganju razvoja neugodnih medvalutnih razmerij, predvsem valutnega razmerja EUR/USD. Ker se večji del prodaje izvaja v EUR, je izpostavljenost pereča predvsem pri dolarski nabavi titanonosnih surovin, izjemoma tudi žvepla in bakrovih spojin. Po obsegu bistvenoma manjša je izpostavljenost na področju dolarsko nominirane prodaje.
Gibanje in napovedi glede dinamike valutnega para EUR/USD kontinuirano spremljamo. V osnovi kratkoročno tveganje neugodnih sprememb tečaja dolarja omejujemo s standardizirano in konsistentno uporabo finančnih instrumentov (dolarske terminske pogodbe). Dosegamo takorekoč popolno pokritost relevantnih poslovnih dogodkov, ki vključujejo valutni par EUR/USD.
| v EUR | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | ||
|---|---|---|---|---|
| EUR* | USD | EUR* | USD | |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.287.325 | 0 | 1.558.531 | 0 |
| Kratkoročne finančne terjatve | 47.214.859 | 0 | 38.616.117 | 0 |
| Terjatve do kupcev | 26.086.389 | 1.059.110 | 26.386.651 | 1.160.850 |
| Denar in denarni ustrezniki | 17.731.407 | 0 | 15.687.805 | 0 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | -29.915 | 0 | -103.692 | 0 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | -17.429.009 | -14.177.564 | -14.647.822 | -9.649 |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja (neto) | 74.861.056 | -13.110.734 | 67.497.590 | 1.151.201 |
Sprememba vrednosti valute USD za 1 % glede na EUR na dan 31. 12. 2024 oziroma 31. 12. 2023 bi poslovni izid pred davki spremenila za vrednosti, navedene v tabeli v nadaljevanju. Analiza, ki je za obe leti narejena na enak način, predpostavlja, da se spremenljivke, predvsem obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Pri izračunu vplivov spremembe tečaja ameriškega dolarja je upoštevano stanje terjatev in obveznosti, ki so nominirane v dolarjih.
| v EUR | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |||
|---|---|---|---|---|---|
| Sprememba valute USD | 1 % | -1 % | 1 % | -1 % | |
| Vpliv na poslovni izid pred davki | 12 | -12 | 12.721 | -12.721 |
Vsaka nadaljnja sprememba tečaja ameriškega dolarja za 1 % glede na EUR bi pomenila dodatno spremembo poslovnega izida pred davki za zgoraj navedene vrednosti.
Cinkarna Celje, d. d., želi z upravljanjem in s prilagajanjem kapitalske strukture slediti spremembam v ekonomskem okolju. Dividende izplačuje skladno s sprejeto dividendno politiko, sprejeto na decembrski seji Nadzornega sveta leta 2022. Družba nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nobenega programa delniških opcij. V letih 2023 in 2024 ni bilo sprememb v načinu upravljanja kapitala. Za nadzor nad kapitalom uporablja kazalnik finančnega vzvoda, ki prikazuje delež neto zadolženosti v kapitalu in neto zadolženost skupaj. Neto zadolženost vključuje finančne in poslovne obveznosti, zmanjšane za denar in njegove ustreznike ter finančne terjatve (zakladne menice).
| 31.12.2024 | 31.12.2023 | |
|---|---|---|
| Finančne obveznosti | 29.915 | 103.692 |
| Poslovne in druge kratkoročne obveznosti | 37.343.286 | 19.737.375 |
| Denar in denarni ustrezniki ter finančne terjatve (zakladne menice) | -64.881.522 | -54.303.922 |
| Neto zadolženost | -27.508.321 | -34.462.855 |
| Kapital | 211.036.476 | 221.230.458 |
| Kapital in neto zadolženost | 183.528.155 | 186.767.604 |
| Kazalnik finančnega vzvoda | -15% | -18% |
V tabeli v nadaljevanju so prikazane knjigovodske in poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti. V tabelo niso vključena razkritja glede poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti, ko je knjigovodska vrednost dovolj dober približek poštene vrednosti.
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |||
|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.287.325 | 1.287.325 | 1.558.531 | 1.558.531 |
| Kratkoročne finančne terjatve | 47.214.859 | 47.214.859 | 38.616.117 | 38.616.117 |
| Terjatve do kupcev | 27.100.674 | 27.100.674 | 27.437.194 | 27.437.194 |
| Denar in denarni ustrezniki | 17.731.407 | 17.731.407 | 15.687.805 | 15.687.805 |
| Finančne obveznosti | -29.915 | -29.915 | -103.692 | -103.692 |
| Obveznosti do dobaviteljev | -30.982.718 | -30.982.718 | -14.656.554 | -14.656.554 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | 0 | 0 | -11.351 | -11.351 |
| Skupaj | 62.321.632 | 62.321.632 | 68.528.050 | 68.528.050 |
Finančne naložbe so glede na izračun poštene vrednosti razvrščene v tri skupine:
| v EUR | Poštena vrednost sredstev | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|
| 1. skupina | 0 | 0 | 0 |
| 2. skupina | 1.287.325 | 1.558.531 | 1.287.325 |
| 3. skupina | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj | 1.287.325 | 1.558.531 | 1.287.325 |
| Skupaj sredstva, merjena po pošteni vrednosti | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| 1. skupina | 0 | 0 |
| 2. skupina | 1.287.325 | 1.558.531 |
| 3. skupina | 0 | 0 |
| Skupaj | 1.287.325 | 1.558.531 |
| Kratkoročne finančne terjatve | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| 0 | 0 | 47.214.859 |
| Terjatve do kupcev | 0 | 27.100.674 |
| Denar in denarni ustrezniki | 0 | 17.731.407 |
| Skupaj sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita | 0 | 92.046.940 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| 1. skupina | 0 | 0 |
| 2. skupina | 1.287.325 | 1.558.531 |
| 3. skupina | 92.046.940 | 81.741.116 |
| Skupaj | 93.334.265 | 83.299.647 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| 1. skupina | 0 | 0 |
| 2. skupina | 29.915 | 103.692 |
| 3. skupina | 0 | 0 |
| Skupaj | 29.915 | 103.692 |
| Obveznosti do dobaviteljev | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| 1. skupina | 0 | 0 |
| 2. skupina | 30.982.718 | 14.656.554 |
| 3. skupina | 0 | 0 |
| Skupaj | 30.982.718 | 14.656.554 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| 1. skupina | 0 | 0 |
| 2. skupina | 0 | 11.351 |
| 3. skupina | 0 | 0 |
| Skupaj | 0 | 11.351 |
| 31. 12. 2024 | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|
| 1. skupina | 0 | 0 |
| 2. skupina | 31.012.633 | 14.771.597 |
| 3. skupina | 0 | 0 |
| Skupaj | 31.012.633 | 14.771.597 |
Predpostavke za določanje poštene vrednosti naložb in drugih postavk so navedene v uvodnih pojasnilih, in sicer v poglavju III. Pomembne računovodske usmeritve.
Udeležba Uprave v kapitalu
Konec leta 2023 je imela ena članica Uprave v lasti 1.860 delnic družbe Cinkarna Celje, kar predstavlja 0,023 % celotnega kapitala družbe oziroma 0,023 % glasovalnih pravic. Člani Nadzornega sveta delnic na bilančni presečni dan niso imeli. V letu 2024 je članica Uprave pridobila 500 delnic družbe, kar skupno predstavlja 0,029 % glasovalnih pravic in predsednik Uprave 2.400 delnic, kar predstavlja 0,030 % glasovalnih pravic.
| 31. 12. 2024 | Število delnic | Delež v kapitalu (%) |
|---|---|---|
| Aleš Skok | 2.400 | 0,030 |
| Nikolaja Podgoršek Selič | 2.360 | 0,029 |
| 31. 12. 2023, 31. 12. 2022 | Število delnic | Delež v kapitalu (%) |
|---|---|---|
| Nikolaja Podgoršek Selič | 1.860 | 0,023 |
| Leto 2024 | Leto 2023 | |
|---|---|---|
| Člani Uprave | 731.700 | 578.070 |
| Člani Nadzornega sveta družbe | 155.213 | 152.109 |
| Skupaj bruto prejemki skupin oseb | 886.913 | 730.180 |
| Zaposleni na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe | 2.919.788 | 3.073.418 |
| Skupaj bruto prejemki skupin oseb in prejemki zaposlenih na podlagi pogodb |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Fiksni prejemki– bruto (1) | Variabilni prejemki – bruto na podlagi kvantitativnih meril | Bonitete | Drugi prejemki | Skupaj bruto |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Aleš Skok | Predsednik | 306.918 | 69.692 | 6.723 | 4.262 | 387.595 |
| Nikolaja Podgoršek Selič | Namestnica predsednika | 244.550 | 55.941 | 6.863 | 4.262 | 311.616 |
| Filip Koželnik | Član | 19.680 | 6.363 | 2.247 | 4.199 | 32.489 |
| Skupaj | 571.148 | 131.996 | 15.833 | 12.723 | 731.700 |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Fiksni prejemki– bruto (1) | Variabilni prejemki – bruto na podlagi kvantitativnih meril | Bonitete | Drugi prejemki | Skupaj bruto |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Aleš Skok | Predsednik | 296.911 | 0 | 7.473 | 2.694 | 307.077 |
| Nikolaja Podgoršek Selič | Namestnica predsednika | 236.579 | 0 | 8.030 | 2.694 | 247.303 |
| Filip Koželnik | Član | 18.642 | 0 | 2.355 | 2.694 | 23.691 |
| Skupaj | 578.070 |
Člani uprave v letu 2023 za poslovno leto 2022 variabilnega prejemka ali izplačil iz naslova uspešnosti poslovanja niso prejeli.
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisij) | Plačilo za opravljanje funkcije– bruto letno (1) | Sejnine NS in komisij– bruto letno (2) | Skupaj bruto | Potni stroški | Skupaj prejemki |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Berločnik | Član NS (20.6.2024) in predsednik NS (23.7.2024) | 9.390 | 1.100 | 10.490 | 356 | 10.846 |
| Melita Malgaj | Članica NS (20.6.2024), namestnica predsednika NS in predsednica RK (23.7.2024) | 9.255 | 1.540 | 10.795 | 436 | 11.231 |
| Boštjan Furlan | Član NS (20.6.2024), član RK (23.7.2024) | 8.049 | 1.540 | 9.589 | 531 | 10.120 |
| Mario Gobbo | Predsednik NS (od 26.05.2020 do |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisij) | Plačilo za opravljanje funkcije – bruto letno (1) | Sejnine NS in komisij – bruto letno (2) | Skupaj bruto (1 + 2) | Potni stroški | Skupaj prejemki |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Mario Gobbo | Član NS, predsednik NS in predsednik KK | 28.125 | 1.375 | 29.500 | 15.061 | 44.561 |
| Luka Gaberščik | Član NS, namestnik predsednik NS in član KK | 20.250 | 1.375 | 21.625 | 277 | 21.902 |
| David Kastelic | Član NS in predsednik RK | 20.625 | 2.255 | 22.880 | 519 | 23.399 |
| Mitja Svoljšak | Član NS in član KK | 4.634 | 495 | 5.129 | 0 | 5.129 |
| Jože Koštomaj | Član NS (od 18.06.2020) in član RK (do 22.07.2024) | 17.188 | 3.300 | 20.488 | 0 | 20.488 |
| Aleš Stevanovič | Član NS (od 8.3.2023) | 16.341 | 3.080 | 19.421 | 0 | 19.421 |
| Gregor Korošec | Zunanji člani | 0 | 4.000 | 4.000 | 0 | 4.000 |
| Skupaj | 109.264 | 20.885 | 130.149 | 25.064 | 155.213 |
| Jože Koštomaj | Član NSin član RK | 18.750 | 2.255 | 21.005 | 0 | 21.005 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Aleš Stevanovič | (od 8. 3. 2023) | Član NSin član KK | 10.968 | 1.100 | 12.068 | 0 | 12.068 |
| Dušan Mestinšek | (do 8. 3. 2023) | Član NSin član KK | 5.040 | 275 | 5.315 | 0 | 5.315 |
| Gregor Korošec | Zunanji član | 0 | 4.000 | 4.000 | 0 | 4.000 | |
| Skupaj | 122.508 | 13.460 | 135.968 | 16.141 | 152.109 |
NS = Nadzorni svet
RK = Revizijska komisija
Podatumu bilance stanja ni bilo dogodkov, ki bi neposredno in bistveno vplivali na poslovanje družbe. Vendar pa je v prvem četrtletju 2025 prišlo do pomembnega razvoja na področju trgovinske politike ZDA. Čeprav družba nima strateške izpostavljenosti do ameriškega trga, bi lahko ti ukrepi imeli posredne učinke prek sprememb v globalni potrošniški dinamiki ter geografskih prerazporeditvah presežnih količin pigmenta.
Ci xilxt
Jar & % Yowu
ih za sestavo letnega poročila
Navedeni in podpisani člani poslovodstva ter osebe, odgovorne za sestavo letnega poročila v smislu 2. odstavka 134. člena ZTFI-1, potrjujemo, da je po našem najboljšem vedenju:
S tem dne 15. 4. 2025 Uprava Letno poročilo 2024 sprejme.
| Predsednik Uprave | Aleš SKOK |
|---|---|
| Članica Uprave – namestnica | Nikolaja PODGORŠEK SELIČ |
| Član Uprave – predsednika Uprave – delavski direktor | Filip KOŽELNIK, univ. dipl. inž. kem. teh., MBA– ZDA |
| tehnična direktorica | univ. dipl. inž. kem. inž., spec. mag. posl. ved |
| Član Uprave – Vodja finančne in računovodske službe | Filip KOŽELNIK, mag. posl. ved |
|---|---|
| Vodja trajnostnega tima | mag. Karmen FUJS, univ. dipl. ekon. |
| mag. Bernarda Podgoršek Kovač, univ. dipl. inž. kem. teh |
Delnicarjem gospodarske druzbe CINKARNA Celje, d.d.
Revldirali smo racunovodske Izkaze druzbe CINKARNA Celje dd. (druzba), ki vkljucujejo izkaz financnega polozaja na dan 31. decembra 2024 ter izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajocega donosa, Izkaz gibanja kapitala in Izkaz denarnih tokov za ledaj koncano leto ter pojasnila k racunovodskim izkazom, vkljucno pomembnimi informacijami o racunovodskih usmeritvah:
Po nasem mnenju so prilozeni racunovodski izkazi vseh pomembnih pogledih postena predstavitev financnega polozaja druzbe CINKARNA Celje, d.d. na dan 31. decembra 2024 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj koncano leto v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega poracanja, kot jih je sprejela EU:
Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja in Uredbo (EU) St_ 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. aprila 2014, posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa ("Uredba (EU) st. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta"). Naše odgovornosti na podlagi teh pravil so opisane v tem poročilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo racunovodskih izkazov. V skladu z Mednarodnim kodeksom etike za racunovodske strokovnjake (vkljucno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za racunovodske strokovnjake (Kodeks IESBA) ter etičnimi zahtevami, ki se nanašajo na revizijo racunovodskih izkazov v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od družbe in da smo izpolnili vse druge etične zahteve v skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA.
Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje.
Kljucne revizijske zadeve so tiste, ki so po naši strokovni presoji najpomembnejše pri reviziji racunovodskih izkazov tekocega obdobja. To zadevo smo upoštevali pri reviziji racunovodskih izkazov kot celote ter pri oblikovanju našega mnenja o teh racunovodskih izkazih in o tej kljucni revizijski zadevi ne izrazamo ločenega mnenja. Za zadevo, ki jo posebej navajamo nadaljevanju; v tem smislu opisujemo njeno obravnavo v okviru revizije:
Rezervacije za okolje
Na dan 31. decembra 2024 znašajo rezervacije za okolje 14.302 tisoč evrov, kot je razkrito pojasnilu 13.
Druge rezervacije za okolje ter ovrednotili in preizkusili zasnovo tem povezanih kontrol.
Višina rezervacij za okolje je določena na podlagi prepoznanih rezervacijami okolje, smo poslovodskih presoj in ocen glede vrste, obdobja nastanka in višine stroškov, ki bodo predvidoma potrebni za plačilo obnovo sanacijo posameznih lokacij odlagališč dolgorocnih obveznosti iz naslova odstranjevanja odpadkov naprav:
Sanacije odlagališč in naprav ter zakonske osnove za rezervacije: Presojo, ki je potrebna za oceno takšnih stroškov, dodatno olezuje dejstvo, da je bilo aktivnosti povezavi sanacijo ali izkušenj s takšnimi dejavnostmi; podlagi strokovnjakov tekočam in preteklih letih potrebnih, katerih bi lahko poslovodstvo primerjalo ocene prihodnjih aktivnosti za sanacijo odlagališč naprav.
Glede na to, da lahko spremembe predpostavk pomembno vplivajo na višino rezervacij za okolje v računovodskih izkazih; smo revizijske postopke osredotočili na to področje.
Zaradi navedenega so rezervacije za okolje pomembne za revizijo in zato smo to področje opredelili kot ključno revizijsko zadevo.
Med drugim smo za preveritev ustreznosti zneska izkazanih rezervacij presojali (udi projektno dokumentacijo ter študijo tehničnih strokovnjakov; osnovi katere je poslovodstvo oblikovalo te rezervacije;
Za znesek povečanj dolgoročnih rezervacij smo preverili in presodili ocenah stroškov vezanih na pričakovane prihodnje potrebne aktivnosti za sanacijo, ki so osnovane in ovrednotene s pomočjo zunanjih strokovnjakov.
Fresodili smo (udi sposobnost in objektivnost zunanjih strokovnjakov, ki jih je v ta namen angažiralo poslovodstvo in ki so pripravili ocene stroškov:
Na vzorcu izbranih črpanj dolgoročnih rezervacij smo lestirali podporno dokumentacijo, kot so prejete račune, sklenjene pogodbe z izvajalci; začasne situacije in rekapitulacije del s strani izvajalcev ter preverili, črpanje dolgoročnih rezervacij utemeljeno:
Fresodili smo tudi ustreznost pregleda odobritve aktivnosti, ovrednotenja in evidentiranja sprememb višine v zvezi z dolgoročnimi rezervacijami okolje strani uprave družbe.
Fregledali smo poročila pravdnih postopkih skladnosti družbe z veljavnimi predpisi v okoljskem področju ter pridobili neodvisna pravna pisma:
Druge informacije obsegajo informacije letnem pomcilu, razen nasega mnenja o teh racunovodskih izkazov in racunovodskih izkazih: Poslvodstvo je odgovorno za te druge informacije. Naše mnenje o racunovodskih izkazih vkljucuje drugih informacij in zato njih ne izrazamo nikakrsnega zagotovila ali sklepa:
Vzvezi revizijo racunovodskih izkazov je nasa odgovornost; da te druge informacije preberemo in presodimo ali so druge informacije pomembno neskladne z racunovodskimi izkazi all nasim poznavanjem pridobljenim pri revidiranju ali kako drugace zgledajo pomembno napacne. Poleg tega je nasa odgovornost da ocenimo, ali so bile druge informacije, razen izjave o trajnostnosti, vseh pomembnih pogledih pripravljene skladu veljavnim zakonom ali predpisi in predvsem, ali so te druge informacije, razen izjave o trajnostnosti, usklajene z zakonom ali predpisi glede formalnih zahtev postopkov priprave drugih informacij z vidika pomembnosti in, ali bi neskladnost s temi zahtevami lahko vplivala na presoje, zasnovane na teh drugih informacijah:
Na podlagi opravljenih postopkov porocamo, kolikor lahko ocenimo, da:
Poleg tega je nasa odgovornost, da, na podlagi nasega poznavanja in razumevanja druzbe, ki smo ga pridobili med revizijo, porocamo o tem, ali druge informacije vsebujejo pomembno napacno navedbo. Na podlagi opravljenih postopkov v zvezi z drugimi informacijami nismo ugotovili nobenih pomembnih napacnih navedb.
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo poštene predstavitve teh racunovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU in za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo racunovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake.
Poslovodstvo je pri pripravi racunovodskih izkazov druzbe odgovorno za oceno njene sposobnosti nadaljevati kot delujoče podjetje, razkritje zadev povezanih z delujočim podjetjem in uporabo predpostavke delujočega podjetja kot podlage za računovodenje, razen če namerava poslovodstvo druzbo likvidirati ali zaustaviti poslovanje, ali če nima druge možnosti; kot da napravi eno ali drugo.
Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadzor nad procesom priprave racunovodskih izkazov druzbe ter potrditev letnega poročila:
Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem ali so racunovodski izkazi kot celota brez pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje. Sprejemljivo zagotovilo nudi visoko stopnjo zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja, vedno odkrila pomembno napacno navedbo, če ta obstaja. Napacne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake, ker se smatrajo za pomembne; če je upravičeno pričakovati, da posamicno ali skupaj vplivajo na gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh racunovodskih izkazov:
Med izvajanjem revizije v skladu s pravili revidiranja uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Prav tako:
obstoju pomembne negotovosli glede dogodkov in okoliscin, napodlagi pridobljenih revizijskih dokazov ki zbujajo dvom sposobnost druzbe, da nadaljuje kot delujoce podjelje sprejmemo sklep 0 ustreznosti poslovodske uporabe predpostavke delujocega podjetja; kot podlage racunovodenja. Ce sprejmemo sklep obstoju pomembne negotovosti smo dolzni revizorjevem porociu opozoriti na ustrezna razkriija racunovodskih izkazih ali; Ce s0 taka razkriija neustrezna, prilagoditi mrenje Revizorjevi sklepi temeljijo na revizijskih dokazih pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega porocila. Vendar kasnejsi dogodki ali okoliscine Iahko povzrocijo prenehanje druzbe kot delujocega podjetja; ovrednotimo splosno predstavitev strukturo vsebino racunovodskih izkazov vkljucno z razkritji: in ali racunovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke nacin, da je dosezena postena predstavitev:
Pristojne za upravljanje med drugim obvescamo 0 nacrtovanem obsegu in casu revidiranja in pomembnih revizijskih ugotovitvah vkljucno pomanjkljivostmi notranjih kontral, ki smo jih zaznali med naso revizijo: Obenem smo pristojnim za upravljanje predlozili naso izjavo, da smo izpolnili vse elicne zahteve zvezi 2 neodvisnostjo ter jih abvestili 0 vseh razmerjih in drugih zadevah; za katere bi se Iahko upraviceno menilo, da vplivajo na naso neodvisnost, injih seznanili $ lem povezanimi nadzornimi ukrepi.
Od vseh zadev, katermi smo seznanili pristojne za upravljanje; smo zadeve, ki so bile najpomembnejse pri reviziji racunovodskih izkazov tekocega obdobja dolocili kot kljucne revizijske zadeve.
Imenovanje in potrditev revizorja
Za zakonitega revizorja revidirane druzbe smo bili imenovani na skupscini druzbe 15. junija 2022, predsednik nadzornega svela pa jepogodbo revidiranju podpisal dne 30. avgusta 2022. Pogodba je bila sklenjena za ekinjeno obdobje nasega sodelovanja 2 druzbo, vkljucno predhodnimi podaljsanji obdobje 3 let. Celotno neprel (podaljsanje prvolnega obdobja za kalerega smo bili imenovani za revizorja druzbe) in ponovnimi imenovanji za zakonitega revizorja druzbe znasa 6 let.
V imenu revizijske druzbe Ernst & Young d.o.o: sla za opravljeno revizijo odgovorni pooblascenl revizorki Sanja Kosir Nikasinovic in Lidija Sinkovec.
Skladnost z dodatnim porocilom revizijski komisiji
Nase mnenje 0 racunovodskih izkazih tem porocilu je skladno 2 dodatnim porcilom revizijski komisiji druzbe, ki Smo ga izdali na isll dan kol revizijsko porocilo.
Nerevizijske storitve
Za revidirano druzbo nismo opravili nobenih prepovedanih nerevizijskih storitev iz prvega odstavka petega clena Uredbe (EU) st. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta. Smo pri opravljanju revizije zagotovili naso neodvisnost od revidirane druzbe. Poleg storitev obvezne revizije in tistih; kl so razkrite v letnem porocilu in racunovodskih izkazih; nismo za druzbo in njene odvisne druzbe opravili nobenih drugih storitev.
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pravilno predstavitev revidiranih racunovodskih izkazov elektronski obliki skladu z zahtevami Delegirane uredbe, pa tudi za tako notranje kontroliranje kot je skladu odlocitvijo poslovodsiva potrebno da omogoci pripravo revidiranih racunavodskih izkazov elektronski obliki na nacin; da ne vsebujejo pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake.
Pristojni za upravjanje s0 odgovorni za nadzor nad pripravo revidiranih racunovodskih izkazov elektronski obliki skladu z zahtevami Delegirane uredbe:
Nasa odgovornostje; da opravimo posel dajanja sprejemljivega zagotovila ter izrazimo sklep 0 tem, ali s0 revidirani racunovodski izkazi pripravljeni skladno zahtevami Delegirane uredbe. Nas posel dajanja sprejemljivega zagotovila smo opravili skladu z Mednarodnim standardom dajanja zagotovil 3000 (prenovjen). Posli dajanja zagotovil razen revizij ali preiskav racunovodskih informacij iz preteklosti (MSZ 3000), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil. Ta standard zahteva; da posel nacrujemo in izvajamo tako, da pridobimo sprejemljivo zagotovilo za podajo sklepa.
Delovali smo skladu z zahtevami glede neodvisnosti ter elicnimi zahtevami Uredbe EU st. 537/2014 in Mednarodnega kodeksa etike za racunovodske strokovnjake (vkljucno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti) ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde elike za racunovodske strokovnjake (Kodeks IE SBA): Kodeks je zasnovan na temeljnih nacelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžne skrbnosti zaupnosti strokovnega vedenja. Nase podjetje deluje skladu Mednarodnim standardom upravljanja kakovosti (MSUK) in skladno 2 njim vzdrzuje celovit sistem obvladovanja kakovosti, vkljucno 2 dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti eticnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi regulativnimi zahlevami.
V okviru obsega opravljenega dela smo izvedli postopke revizijske narave; in sicer:
Verjamemo, da s0 pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za nas sklep.
Na podlagi opravljenih postopkov pridobljenih dokazov s0 pO nasem mnenju revidirani racunovodski Izkazi druzbe CINKARNA Celje; d.d poslovno leto; ki se je koncal 31_ decembra 2024 in ki s0 vkljuceni leino porocilo vseh pomembnih pogledih pripravijeni skladu zahtevami Delegirane uredbe.
Ljubljana, 15 april 2025
Sanja Kosir Nikasinovic &rbes
Direktorica; Poablascena revizorka
Sinkovec
Ernst & Young d.0.0.
Pooblascena revizarka
Dunajska 111, Ljubljana
ERNST & YOUNG
Delnicarjem gospodarske druzbe CINKARNA Celje, d.d.
Izvedli smo posel dajanja omejenega zagotovila na Izjavo o trajnostnosti druzbe CINKARNA Celje, d.d. (druzbak) vkljucene poglavje Izjava o trajnostnosti poslovnega porocila ("Izjava o trajnostnosti") na dan 31. decembra 2024 in za tedaj koncano leto:
Na podlagi izvedenih postopkov in pridobljenih dokazov nismo opazili nitesar; zaradi cesar bi verjeli, da Izjava o trajnostnosti v vseh pomembnih pogledih ni pripravljena v skladu s $ 70 € clenom in 70 € clenom Zakona o gospodarskih druzbah (ZGD-1), ki slovenski pravni red prenasa clen 19(a) / 29a) Direktive EU 2013/34/EU, vkljucno:
Posel dajanja omejenega zagotovila smo izvedli v skladu z Mednarodnim standardom poslov dajanja zagotovil MSZ 3000 (prenovljen), Posli dajanja zagotovil; razen revizij ali preiskav racunovodskih informacij iz preteklosti, ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil.
Postopki pri poslu dajanja omejenega zagotovila se po naravi in času razlikujejo in so manj obsežni kot pri poslu dajanja sprejemljivega zagotovila. Posledicno je raven zagotovila, pridobljenega pri dajanja omejenega zagotovila, bistveno nizja od zagotovila, ki bi bilo pridobljeno, ce bi bil opravljen posel dajanja sprejemljivega zagotovila.
Menimo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za nas sklep. Nase odgovornosti so v skladu z lem standardom 50 podrobneje opisane v poglavju nasega porocila Odgovornosti revizorja.
Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti in eticnimi zahtevami Mednarodnega kodeksa etike za racunovodske strokovnjake (vkljucno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za racunovodske strokovnjake (International Ethics Standards Board for Accountants). Kodeks je zasnovan na temeljnih nacelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžne skrbnosti, zaupnosti ter strokovnega vedenja.
Nase podjetje deluje v skladu z Mednarodnimi standardi upravljanja kakovosti (MSUK) in skladno z njimi vzdrzuje celovit sistem obvladovanja kakovosti; vkljucno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z eticnimi zahtevami, poklicnimi standardi in veljavnimi pravnimi ter regulativnimi zahtevami.
Poslovodstvo je odgovorno za oblikovanje in izvajanje procesa za prepoznavanje informacij; navedenih v izjavi o trajnostnosti skladu standardi ESRS in za razkntje tega postopka pojasnilu IE SRS 2 IRO-1. Izjave o trajnostnosti: Ta odgovornost vkljucuje:
Poslovodstvo je nadalje odgovorno za pripravo Izjave o trajnostnosti skladu z 70 € dlenom in 70 &. clenom Zakona o gospodarskih druzbah 19(a) / 29(a) Direktive EU 2013/34/EU, ki izvaja clen vkljucno s:
Poslovadstvo druzbe je odgovorno tudl za pripravo Izjave o trajnostnosti v skladu s tehnicnimi zahtevami, povezanimi z enotno elektronsko obliko, kot doloceno v dlenu 58 ZCD-1 in clenu Delegirane Uredbe: Ta odgovornost vkljucuje zasnovo, vzpostavitev in vzdrzevanje lakih notranjih kontro ki omogocijo pripravo Izjave trajnostnosti, ki ni pomembno neskladno z zahtevami 58. dlena ZGD-1 in 3. dlena Delegirane Uredbe:
Sodila narava izjave o trajnostnosti in odsotnost dolgoletnih uveljavljenih avtoritalivnih smernic, standardnih nacinov uporabe in praks porocanja omogocajo sprejelje razlicnih, vendar sprejenljivih metodologij merjenja, kar lahko povzroci razlike med druzbami. Sprejete metodologije merjenja lahko vplivajo tudi na primerljivost trajnostnih zadev; o katerih porocajo razlicne organizacije in iz leta leto znotraj organizacije, saj se metodologije razvijajo.
Pri porocanju o v prihodnost usmerjenih informacijah skladu z ESRS mora poslovodstvo pripraviti prihodnost usmerjene informacije na podlagi razkrilih predpostavk o dogodkih, ki se lahko zgodijo v prihodnosti, in moznih prihodnjih ukrepih druzbe. Dejanski rezultat bo verjetno drugacen, saj se pricakovani dogodki pogosto ne zgodijo skladu s pricakovanji:
Poslovodstvo druzbe pri dolocanju razkritij Izjavi o trajnostnosti interpretira nedefinirane pravne in druge izraze. Nedefinirane pravne in druge izraze je mogoce razlagati razlicno, vkljucno pravno skladnosijo njihove interpretacije, in so zato predmet negotovosti:
Sklicevanja na zunanje vire ali spletne strani Izjavi o trajnostnosti niso vkljuceni nase postopke pregleda Izjave trajnostnosti. Zato o njih ne podajamo nobenega zagotovila: Nas sklep zvezi to zadevo ni prilagojen:
dvomu, obseg nasega posla in nase odgovornosti ni vkljuceval izvajanja postopkov; potrebnih za kakrsnokoli zagotovilo zanesljivosti, pravilni sestavi ali tocnosti informacij; usmerjenih prihodnost.
Vse meritve emisij dobavni verigi, navedene Izjavi 0 trajnostnosti, Iahko vkljucujejo informacije ki jih zagotijo dobavitelji in viri tretjih oseb. Nasi postopki niso vkljucevali pridobivanja zagotovila glede informacij; ki so jih posredovali dobavitelji ali tretje osebe.
Izjava trajnostnosti Iahko vkljucuje metriko, ki izhajajo Iz prijavljenih dogodkov zvezi z zaposlonimi in podizvajalci. Zato nase testiranje morda ne bo odkrilo napacnih navedb zvezi s popolnostjo, na primer primerih, ko so se dogodki morda zgodili vendar o njih niso porocali:
Nas cilj je nacrtovati in izvesti posel dajanja zagotovil za pridobitev omejenega zagolovila o tem, ali Izjava o trajnostnosti ne vsebuje pomembno napacnih navedb zaradi prevare ali napake, ter izdati porocilo omejenem zagotovilu; kl vkljucuje nas sklep: Napacne navedbe lahko nastanejo zaradi prevare ali napake in se Stejejo za pomembne, ce je mogoce razumno pricakovali, da bodo posamezno ali skupaj vplivale na odlocitve uporabnikov, sprejete na podlagi Izjave o trajnostnosti kot celote:
Vokviru posla dajanja omejenega zagotovila skladu s standardom MSZ 3000 (prenovljen) izvajamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost ves cas posla.
Nase odgovornosti zvezi z Izjavo o trajnostnosti povezavi s Procesom vkljucujejo:
Nase druge odgovornosti zvezi z Izjavo o trajnostnosti vkljucujejo:
Posel dajanja omejenega zagotovila vkljucuje izvajanje postopkov za pridobitev dokazov o Izjavi o trajnostnosti. Narava, casovni okvir in obseg izbranih postopkov so odvisni od strokovne presoje, vkljucno z opredelitvijo razkritij, pri katerih obstaja verjetnost, da bodo Izjavi o trajnostnosti nastale pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake:
Pri izvajanju nasega posla dajanja omejenega zagotovila zvezi s Procesom smo:
ocenili smo, al s0 dokazi, pridobljeni nasimi poslopki 0 Procesu, ki ga izvaja druzba, skladni z opisom procesa, dolocenem pojasnilu Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov; tveganj priloznosti poglavju Splosna razkrilja [ESRS 2 IRO-1].
Pri izvajanju nasega posla dajanja omejenega zagotovila zvezi z Izjavo 0 trajnostnosti smo:
Ljubljana, 15. april 2025
Sanja Kosir Nikasinovic
Direktorica, Pooblascena revizorka
Sinkovec
Pooblascena revizorka
Ernst & Young d.0.0. ERNST & YOUNG
Dunajska 111, Ljubljana
| AJP | Avtomatsko javljanjepožara |
|---|---|
| APM | Alternativnipokazatelji uspešnosti (Alternative Performance Measures) |
| ARSO | Agencija RSza okolje |
| BAT | Best Available Techniques (najboljše razpoložljive tehnike) |
| BI | Business Intelligence |
| BNVT | Bistri nevtralizat |
| BREF | Best Available Techniques Reference Document |
| CC | Cinkarna Celje |
| CČN | Centralna čistilna naprava |
| CICG | Cinkarna Celje |
| CLP | Uredba EU o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemikalij |
| CMR | Rakotvorne, mutagene ali za razmnoževanje strupene snovi |
| CO2 | Ogljikov dioksid |
| CRM | CriticalRaw Materials (kritične surovine) |
| CSRD | Corporate Sustainability Reporting Directive |
| DDV | Davek na dodano vrednost |
| DMA | Double Materiality Assessment (dvojna ocena pomembnosti– ESG) |
| DM | Delovno mesto |
| EID | Skupna poraba energije iz dejavnosti (MWh)/Neto prihodki (EUR) |
| EM | Enota mere |
| EMS | Energy Management System |
| EN | Evropski standard |
| EP | Evropski parlament |
| E-RIPO | Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal |
| ESEF | European SingleElectronic Format |
| ESG | Environmental, Social and Governance |
| ES | Evropska skupnost |
| ESMA | European Securities and Markets Authority |
| ESRS | European SustainabilityReporting Standards |
| ETS | Emissions Trading System (sistem trgovanja z emisijami) |
| EU | Evropska unija |
| EU BMR | Benchmark Regulation – EU uredba o referenčnih vrednostih |
| FID | Fiduciaran račun |
| FO | Fizična oseba |
| FURS | Finančna uprava RS |
| GDPR | General DataProtection Regulation |
| GHG | GreenhouseGases (toplogredni plini) |
| GHS | Global Harmonized System (za razvrščanje kemikalij) |
| GRI | Global Reporting Initiative |
| IED | IndustrialEmissions Directive |
| ILO | International Labour Organization |
| IP | Intelektualna lastnina (Intellectual Property) |
| IPCC | Intergovernmental Panel on Climate Change |
| IPPC | Integrated Pollution Prevention and Control |
| IRO | Impact, risk, opportunity |
| ISV | Integriran sistem vodenja |
| ISO | International Organization for Standardization |
| KC | Kemija Celje |
| KČN | Komunalna čistilna naprava |
| KS | Krajevna skupnost |
| LCA | Ocena življenjskega cikla |
| LED | Light Emitting Diode |
| LOTO | Lock Out, Tag Out (varnostni postopek pri strojnem vzdrževanju) |
| LTIFR | Lost Time Injury Frequency Rate |
| MAR | Market Abuse Regulation (uredba o zlorabi trga) |
| MB | Masterbach |
| MNVP | Ministrstvo za naravne vire in prostor |
| MOD | Ministrstvo za obrambo |
| MOPE | Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo |
| MOP | Ministrstvoza okolje in prostor |
| MRS | Mednarodni računovodski standardi |
| MSRP | Mednarodni računovodski standardi poročanja |
| MW | Megavat |
| NACE | Statistična klasifikacija dejavnosti v EU |
| NUTS 2 | Nomenclature of Territorial Units for Statistics |
| OPEX | Obratovalni stroški |
| ONOB | Odlagališče nenevarnih odpadkov Bukovžlak |
| OP | Organizacijski predpis |
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.